ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREBIVALSTVO LJUBLJANE PRED DVE STO LETI DR. VLADO VALENCIC Leta 1754 je bilo izvedeno prvo štetje prebi- vallstva na Slovenskem, ki je bilo tudi prvo avstrijsko štetje in je sledilo neposredno uprav- nim reformam Marije Terezije. Glavni razlog zanj je bil verjetno davčnega značaja; ko^ je bila uvedena davčna reforma in terezijanski kataster, so hoteli ugotoviti število hiš in obenem število prebivalstva.' O tem popisu so se ohranili tudi podrobnejši podatki, ki so bili le delno izkori- ščeni. Štetje je bilo izvedeno po župnijah; pre- bivalstvo ljubljanske stolne župnije, ki je tedaj obsegala ljubljansko mesto razen šentpetr- skega in poljanskega predmestja. Kurje vasi ter dela kapucinskega predmestja, — kar je spadalo takrat vse k šentpetrski župniji —, je popisano v petih zvezkih, ki jih hrani Kapiteljski arhiv v Ljubljani. Ker so bili prebivalci popisani po spolu, starosti, stanu in povečini tudi po poklicu, nam morejo rezultati popisa pokazati v vseh teh pogledih strukturo ljubljanskega prebivalstva v zadnjem stoletju fevdalne dobe. Statistični rezultati popisa iz leta 1754 so do sedaj prav malo znani. Zwitter je objavil le šte- vilo hiš in prebivalcev po seznamih v štirih zvezkih, ki so obsegali obzidano mesto in Karlov- ško predmestje.^ Namen te razprave je, da ob- dela ob dvestoletnici popisa to še neizkoriščeno statistično gradivo in poda sliko o strukturi prebivalstva Ljubljane v osemnajstem stoletju. IZVEDBA POPISA V LJUBLJANI Prebivalstvo stolne župnije so popisali vikarji in leviti v petih okoliših (distriktih); za vsak okoliš je poseben seznam, v katerem so po hišah in ulicah navedene osebe, ki so ob popisu živele v Ljubljani.^ Nekaj oseb je navedenih le s krst- nim imenom, za nekaj oseb je bilo celo ime neznano in so v seznamih označene z j>N. N.«. Stanovalci v hiši barona Mihaela Erberga so bili navedeni le po številu in skupinah starosti. Z malo izjemami je pri vsaki osebi navedena sta- rost, povečini je naveden tudi poklic, stan in razmerje do diužinskega poglavarja. Družine sicer niso kot take posebej označene, vendar se morejo v večini primerov ugotoviti osebe, ki spa- dajo k isti družini ali istemu gospodinjstvu. Po obliki se seznami med seboj razlikujejo, verjetno ni bilo enotnih predpisov za sestavo; v nekaterih primerih stanovalci posamezne hiše niso dovolj jasno ločeni od stanovalcev v drugi hiši in je dvomljivo, ali gre za stanovalce v, 191 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO eni ali dveh hišah, zato je negotovo tudi število popisanih hiš. Vendar je takih primerov malo in na končni rezultat bistveno ne vplivajo. V prvem seznamu z naslovom »In districtu ju- nioris vicarii Labaci. Von dem Eghaus bey dem Seminario beschriben seyndic je popisano' prebi- valstvo v hišah sedanje Florijanske ulice, Vinan- tovega vrta, delno na Šentjakobskem trgu in v tamkajšnjem okolišu okrog nekdanjega jezuit- skega semenišča.* Drugi seznam je bil »In di- strictu senioris vicarii Labaci«, v katerem so označene ulice in je popisovalni okoliš točno lokaliziran. Starejši ljubljanski vikar je popiso- val stanovalce v dvorcu (in der Burg), v Gospo- ski ulici, na Novem trgu, v Židovski ulici, na Bregu, v Nemški (današnji Križevniški) ulici, pred Križankami, v Salendrovi ulici, okrog stol- nice, na Frančiškanskem (današnjem Vodniko- vem) trgu in Frančiškanski (današnji Studentov- ski) ulici. Tretji seznam je napravil tudi mlajši vikar, pričel je s stiškim dvorcem, končal pa s hišami okroig magistrata, tako da je obsegal da- našnji Mestni in Stari trg do Sv. Jakoba z vsemi stranskimi ulicami. Četrti seznam »Status ani- marum sub districtu Matliia Suppantschitsch levita« je vseboval okolico na obeh straneh Sv. Florijana, Hrenovo in Rožno ulico, stanovalce na gradu in pod gradom v bližini in izven Kar- lovških vrat, hiše pred Karlovškimi vrati in med zidovi do vštete cerkve in jezuitskega semenišča (inter muros usque ad Ecclesiam et alumnatum inclusive). Zadnji, peti seznam, ki je najbolj ob- širen, je sestavil mlajši levit; popisal je prebi- valce v hišah od Vicedomskih (Dvorskih) vrat do Živinskega trga (to je od začetka Gosposke ulice pri današnji univerzi ob Trgu revolucije skozi "VVolfovo ulico na Prešernov trg pred sedanjim frančiškanskim samostanom), od Ži- vinskega trga do Gradišča (Čopova in Karde- ljeva ulica), od Gradišča do Krakovega (Vese- lova ulica in Gradišče), za stanovskim igriščem (Pallhaus) do Garzonovega gradiča (Garzonisch Sclilessel) (Igriška ulica, Borštnikov trg, konec Rimske in začetek Tržaške ceste), od Qualizinega vrta do Nemških vrat (Rimska cesta št. 19 do Križank na Trgu francoske revolucije), od Nem- ških vrat skozi vse Gradišče (Vegova ulica, So- teska, Gregorčičeva ulica, Gradišče, Kongresni trg), v Krakovem in v Trnovem.^ Ker so duhovniki stolne župnije popisali pre- bivalstvo le v tej župniji, se je popisano ozemlje krilo tedaj brez dvoma s farnim teritorijem. Pri stolni župniji so bile popisane tudi hiše, ki ležijo v davčnih občinah Gradišče in Kapucinsko pred- mestje, torej je ta fara segala delno tudi na teritorij omenjenih davčnih občin.' Za del ljub- ljanskega mesta, ki je spadal k .šentpetrski žup- niji, seznami popisanega prebivalstva niso ohra- njeni, zato naša slika o ljubljanskem prebival- stvu ne more biti popolna. V popisih pogrešamo tudi stanovalce ljubljanskih samostanov, ki so bili na teritoriju stolne župnije. Od cerkvenih ustanov je bilo popisano le jezuitsko semenišče. Po načinu in namenu štetja se vidi, da so leta 1754 popisovali stalno in ne vse prisotno prebivalstvo, vendar to ne zmanjšuje vrednosti statističnega gradiva; prebivalstvo je bilo v tistih časih neprimerno manj gibljivo, kot je danes, in smo upravičeni predpostavljati, da razlika med stalnim in prisotnim prebivalstvom ni bila po- membna. V tem primeru, ko gre za eno župnijo^, kjer spremembe niso bile velike, tudi ne vpliva v večji meri na pravilnost rezultatov okolnost, da je popisovanje trajalo dalj časa, mogoče ne- kaj tednov, ter ugotovitve o posameznih delih mesta, vi- dimo, da so največ članov imela gospodiiijstva na Novem trgu, pred Križankami in v Gosposki ulici, sledili so Breg, Stari in Mestni trg ter Židovska ulica. Največ oseb je prišlo povprečno na gospodinjstvo v ulicah, kjer je stanovalo plemstvo, uradništvo in bogatejše meščanstvo. Ta gospodinjstva so zaposlovala sorazmerno vi- soko število hišnih poslov, močnejši obrtniki pa tudi več ix>močnikov in vajencev, ki so živeli z njimi v skupnem gospodinjstvu. Plemiške dru- žine so imele številno služinčad, včasih celo deset in več oseb, redno' pa 3 do 5; tudi uradniki in meščanske trgovske in obrtniške družine so imele po več hišnih poslov. V ulicah, kjer je stanovalo revnejše prebivalstvo, kot v Hrenovi in Rožni ulici ter v predmestjih, je bilo pov- prečno' število članov v gospodinjstvu že precej nižje, dasi so nekatera gospodinjstva imela šte- vilne tuje stanovalce, zlasti dijake. Celotno število popisanih prebivalcev stolne župnije je znašalo 6638 oseb; od tega je bilo v obzidanem delu mesta 4129, v predmestjih pa 2309 oseb, če štejemo^ k predmestjem prebivalstvo izven Karlovških vrat ter vse prebivalstvo petega seznama. Ker obsega četrti seznam 259 prebival- cev z navedbo »na gradu in i>od gradom v bli- žini in izven Karlovških vrat«, ni izključeno, da bi določeno število oseb morali šteti še k pred- mestjem. Da bi dobili število prebivalstva celotnega ozemlja tedanje Ljubljane, bi morali k številu prebivalstva stolne župnije prišteti še prebival- stvo ljubljanskih predmestij, ki so spadala pod šentpetrsko župnijo, to so bila Sentpetrsko pred- mestje, Poljane, Kurja vas in del Kapucinskega predmestja, ki je bil pri šentpetrski fari. Zal seznami popisa iz leta 1754 za šentpetrsko žup- nijo niso ohranjeni, vsaj pri vsem Iskanju jih ni bilo mogoče najti. Pač pa so ohranjeni po- datki o številu prebivalstva šentpetrske župnije za leto 1783.^ Po teh podatkih je imelo tedaj Ker je bilo število prebivalstva tedaj precej stalno, se najbrž tudi leta 1754 prebivalstvo na- vedenih predmestij ni bistveno razlikovalo od gornjega stanja. Kot že omenjeno, pogrešamo v j)opisnih seznamih stanovalce tedanjih ljub- ljanskih samostanov, ki so bili na ozemlju stolne župnije, v iK>pisu pri tej župniji pa najbrž niso bili upoštevani iz razloga, ker so bili izvzeti od župnijske pristojnosti. Ti samostani so bili fran- čiškanski (na današnjem Vodnikovem trgu), av- guštinski (današnji frančiškanski), kapucinski lin uršulinski (oba na Trgu revolucije). STRUKTURA PO SPOLU IN STAROSTI Starost prebivalstva je z nekaj izjemami v seznamih navedena s številom let za vse popi- sane osebe. Navedbe glede starosti niso bile brez napak, saj so se precejšnje napake pojavljale celo pri prvih ljudskih štetjih v drugi polovici prejš- njega stoletja. Pokazalo se je zlasti, da je neso- razmerno visoko število oseb okroglih, z deset 1951 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO deljivih letnikov. Tako je bilo pozneje tudi pri ljudskih štetjih, ko je bilo treba navesti letnico rojstva in ne leto starosti. Toliko bolj se pa seveda nagnjenje k okroglim številkam izraža v rezultatih popisa iz leta 1754, ko so popisovalci zapisali leta starosti, kakor so jim povedali njihovi informatorji. Leta starosti so bila nave- dena v veliki meri le približno in najraje v okroglih številkah. Zato' je že število desetletnih previsoko v primeri s sosednimi letniki, še bolj se to vidi pri dvajset-, tridesetletnih itd. V naslednjem pregledu je prebivalstvo, ločeno za moški in ženski spol, ra,zdeljeno po starostnih skupinah, ki obsegajo po deset let, na ta način se napake pri navedbi starosti medsebojno bolj izravnajo in je slika, ki jo dajo številke, pravil- nejša. Starost moški v »/. ženske v »/o do' 9 let 493 16.75 539 14.63 10—19 „ 672 22.74 626 16.99 20—29 ,, 597 20.20 944 25.63 30—39 „ 4L1 13.91 573 15.56 40—49 „ 347 11.74 498 13.52 30—59 ,, 247 8.36 294 8.— 60—69 „ 121 4.10 144 3.91 "0—79 „ 36 1.22 42 1.14 80-89 „ 13 0,44 13 0.35 90—99 „ 2 0.07 2 0.05 neznana 14 0.47 8 0.22 Skuipaj 2953 100.— 3683 100.— Številčno primerjanje obeh spolov pokaže, da so ženske močno' prevladovale, na 1000 moških je prišlo 1246 žensk, ženska delež je delno pre- visok, ker niso bili pri popisu upoštevani sa- mostani, ki so imeli skupaj večje število mo- škega prebivalstva. Po posameznih delih mesta pa se opaža razmerje, ki se od povprečja odda- ljuje. Pri prebivalstvu, stanujočem na Mestnem in Starem trgu s stranskimi ulicami, je prišlb na 1000 moških 1274 žensk, v drugih okoliših obzi- danega mesta so sicer tudi prevladovale ženske, toda ne tako znatno; v predmestjih, popisanih v petem seznamu, pa je bilo na 1000 moških 1414 žensk. Visok delež je v veliki meri posle- dica števUnih ženskih hišnih poslov. Živelo je v mestu in zlasti v predmestjih tudi veliko šte- vilo vdov in drugih žensk, pri katerih poklic ni bil označen in je njihov značaj težko točneje opredeliti. Medsebojno številčno razmerje obeh spolov se je pozneje znatno spremenilo v korist moških. Pri ljudskem štetju leta 1857 je prišlo v Ljubljani pri navzočem prebivalstvu na 1000 moških 1066 žensk." Primerjava tega razmerja z letom 1754 je mogoča le z nekaterimi pridržki. Razmerje iz leta 1857 se nanaša na vso Ljub- ljano in na vse prisotno prebivalstvo, leta 1754 le na ozemlje tedanje stolne župnije, in še na tem ozemlju popis ni zajel vseh, ter na stalno naseljeno prebivalstvo. Vendar je sprememba v korist moškega deleža tako velika, da je gotovo imela vsaj deloma razlog tudi v dejanskem po- večanju in ni le posledica različnega načina v popisovanju prebivalstva. Razdelitev prebivalstva po starostnih skupinah vsebuje vso značilnost starostne strukture mest- nega prebivalstva; najmlajši, otroški letniki, so razmeroma šibko zastopani, glavni delež odpade na prebivalstvo v srednji starosti. Ze ta struk- tura kaže, v kakšni meri se je mestno prebi- valstvo ohranjevalo in naraščalo po dotoku od zunaj, ki je številčno ojačal srednje letnike. Do- seljevanje v Ljubljano ni bilo pred dve stO' leta za razvoj mestnega prebivalstva nič manj po- membno kot danes. Pomembne pa so bile razlike med moškim in ženskim prebivalstvom. Pri moških je bila najmočnejša skupina 10—19-let- nih, pri ženskah skupina 20—29-letnih. Zaradi zunanjega dotoka dijaštva v ljubljanske šole je naraslo število moškega prebivalstva v dijaški starosti; tudi rokodelski pomočniki in vajenci so prihajali v Ljubljano od drugod. Za pove- čanje ženske starostne skupine od 20—29 let je bil brez dvoma odločilen dotok številne hišne služinčadi, pri kateri so imele ženske veliko večino. Pri srednjih starostnih skupinah od 20—49 let je bil ženski delež na prebivalstvu močnejši kot moški, pri mlajših in pri starejših so imeli moški večino, ki pa je bila pri starejših skupinah, katere so že tako šibke, neznatna in ni mogla bistveno vplivati na številčno razmerje obeh spolov v celoti. Ta starostna struktura se je z gospodarskim razvojem in socialnimi spremembami v enem stoletju precej spremenila ravno pri starostnih skupinah od 10. do 29. leta. Po štetju leta 1857 je moški delež 10—19-letnili znašal 25.71 "/o, delež 20—29-letnih pa je bil 13.96, ženski delež 10—19- letnih je bil skoraj isti kot leta 1754, delež 20—29-letnih pa je znašal le 17.89 Vo." Doselje- vanje žensk v tej starostni dobi je torej v soraz- merju do celotnega ženskega prebivalstva precej nazadovalo, kar je gotovo v veliki meri v zvezi z relativnim nazadovanjem števila hišnih po- slov.ii Močnejše je bilo doseljevanje moških v starosti od 10—19 let, pri katerem je imelo naj- pomembnejši delež brez dvomia dijaštvo. POKLICNA IN SOCIALNA STRUKTURA Popisovaloi so morali pri popisu leta 1754 na- vesti za popisane osebe tudi njihov poklic (Pro- fession). Verjetno je, da podrobnejših navodil za označevanje poklicev ni bilo, zato je vsak po- pisovalec pripisal popisani osebi poklic, kakor mu je bil znan a)li pa ga je popisana oseba na- vedla. Označevanje poklicev zatO' ni moglo biti enotno zlasti pri ledkejših poklicih. Navajati v pregledu poklicne in socialne strukture vse poklice, ki se v seznamih pojavljajo, nima po- mena, ker bi bil tak pregled nesistematičen in ne dovolj jasen. Zato sem sestavil poklicne sku- pine, ki so na podlagi statističnega gradiva za strukturo tedanjega ljubljanskega prebivalstva najbolj značilne. Seveda so bili tudi primeri, ko je bilo mogoče posamezno osebo uvrstiti v več skupin, odločil sem se za skupino poklica, ki je bil v seznamu naveden na prvem mestu. Dasd vsebuje moj pregled skupino javnih usluž- 196 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bencev, nisem v tej skupini upošteval državnih in deželnih funkcionarjev, ki so imeli tudi plemi- ški naslov, ampak sem jih uvrstil med plemiče. Isto je pri osebah z doktorskim naslovom, ki jih izkazujem v posebni skupini. Le osebe duhovskega stanu so izkazane, čeprav so bile miorda ple- miči, v skupini duhovnikov. V tej skupini so tudi diakoni in subdiakoni. V skupini doktorjev so združeni doktorji prava in medicine, v se- znamih ni bilo vedno označeno, za kakšnega doktorja gre. V skupini javnih služb so vsi, za katere se po označbah poklica vidi, da so bili v javnih službah države, dežele ali mesta; v tej skupini so izkazani le uslužbenci, ki niso spa- dali med plemstvo ali doktorje. Skupina trgov- cev obsega trgovce in kramarje ter njihove po- močnike in učence, skupina obrtnikov pa razne rokodelce, lekarnarje, kiparje in slikarje, osebe, označene kot fabrikante, pomočnike in vajence vseh teh dejavnosti. V tej skupini je upoštevano tudi večje število oseb, pri katerih poklic sicer ni bil naveden, ki pa so po vsej verjetnosti bili rokodelci, ker so v njihovem gospodinjstvu živeli rokodelski pomočniki in vajenci. V takih prime- rih je najbrž pomotoma izostal pri družinskem poglavarju naziv poklica. V poklicni skupini prometa so vozniki, čolnarji, stolonoše in tovor- niki^ v skupini gostinstva pa gostilničarji, vino- toči in podobne gostinske obrti. Posebej je izka- zana skupina ribičev, ki so- bili dovolj značilen poklic za tedanjo Ljubljano, tako da zasluži v naši statistiki posebno mesto. Kot posebna sku- pina je izkazano dijaštvo, ki je obiskovalo gim- nazijo in lice j. Dninarjev je bilo po navedbah v popisnih seznamih razmeroma malo. Usluž- benstvo plemstva, duhovščine in doktorjev, ki ni imelo značaja hišne služinčadi, je v posebni skupini, to so bili razni upravni uslužbenci, pi- sarji in tajniki; v tej skupini so tudi cerkveni laični uslužbenci. Zelo številna je bila skupina hišne služinčadi, ki je opravljala raznovrstna opravila v gospodinjstvu svojih delodajalcev. Poleg hišnih poslov, slug, kočijažev, kuharic, so- baric, pestunj itd. so imeli zlasti plemiči še lovce, vrtnarje itd. V posameznih primerih so bili di- jaki istočasno sluge pri duhovnikih in uradnikih ter inštruktorji v družinah, v pregledu sem jih uvrstil v skupino dijakov. Tudi nekateri duhov- niki so označeni kot inštruktorji, štel sem jih le kot duhovnike. V posebni skupini so osebe označene kot berači. Nekaj oseb je bilo v sezna- mih navedenih kot gostači (Inwohner). Ker je ta naziv nedoločen tako glede pioklica kot glede socialne pripadnosti, so gostači združeni skupaj z osebami, pri katerih manjka vsaka navedba o poklicu, morebitni zaposlitvi in stanovski pri- padnosti, oziroma, pri katerih navedba ni bila dovolj točna, da bi se mogla popisana oseba uvrstiti v eno ali drugo poklicno skupino. Ta skupina je zelo številna, saj obsega skoraj če- trtino vseh popisanih oseb. V njej močno pre- vladujejo ženske, precejšen del je bilo vdov. Po tem smemo sklepati, da pomanjkanje označb poklica ali stanu pri osebah, ki smo jih uvrstili v to skupino, ni, vsaj ne v pretežni meri, po- sledica netočnega popisovanja, temveč da gre v teh primerih za osebe, ki sploh niso bile za- poslene ali pa so bile mogoče le priložnostno zaposlene. Večina oseb te skupine, nad tri četr- tine vseh, je živelo v predmestjih, okrog sv. Florijana, pod gradom, na Zabjaku, v Hrenovi in Rožni ulici, torej v delih mesta, kjer so živeli ubožnejši sloji mestnega prebivalstva. Tudi starostna sestava te skupine se je bistveno raz- likovala od povprečne starostne sestave vsega prebivalstva. Pri moškem prebivalstvu jih je bilo 28.2 °/o v starosti do 9 let; močneje kod povprečno so bili zastopani nad 60-letni. Pri ženskem prebivalstvu v skupini brez poklica so bili mlajši in srednji letniki do 40. leta šibkejši kot povprečno, zato- pa so bili starejši letniki mnO'go močnejši. Tako nam tudi starostna struk- tura dokazuje, da je bilo v skupini brez nave- denega poklica približno polovica OiSeb v staro- sti, ko še niso ali pa že niso bile več zmožne za delo. Potemtakem predstavlja skupina brez poklicne ali stanovske označbe v glavnem neza- posleno ali le s priložnostnim delom zaposleno prebivalstvo, ki je živelo verjetno v veliki meri tudi od tuje dobrodelnosti. 197 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V sprednji tabeli so posebej izkazani družinski poglavarji in v posameznih poklicih zaposleni, posebej pa družinski člani, oboji ločeni po spolu. Iz končnih dveh stolpcev se vidi številčna moč posamezne skupine v absolutnih in relativnih številkah. Kot v poklicih zaposleni ali družinski poglavarji so po posameznih skupinah izkazane ženske le v primerih, ko je šlo za vdove. Na splošno so bile ženske zaposlene kot hišna slu- žinčad; v drugih skupinah za zaposlitev prak- tično niso' prihajale v poštev. Najštevilnejša je skupina Oseb, pri katerih poklic ali stanovska pripadnost nista bila navedena. Kot smo videli, so to skupino v pretežni meri tvorili socialno najšibkejši sloji mestnega prebivalstva. Druga skupina po obsegu je bila hišna služinčad, torej tudi socialni sloj, ki je bil na lestvici fevdalne družbene hierarhije čisto spodaj. Ce tema dvema skupinama dodamo še dninarje, potem je več kot polovica takratnega prebivalstva stolne žup- nije pripadala najnižjim socialnim slojem. Pokli- cem, ki so opravljali kakšno gospodarsko dejav- nost, rokodelskemu, trgovskemu, gostinskemu, prometnemu in ribiškemu, je pripadalo komaj dobrih 30 "/o mestnega prebivalstva. Drugi po- klici in stanovi so bili številčno šibki. Skupina dijaštva bi morala biti pravzaprav razdeljena med druge skupine, h katerim je po svojem po- j reklu spadala. Toda poreklo je razvidno le za 37 dijakov, ki so živeli skupaj s svojo družino, za večino ni znano, zato se mi je zdelo primer- nejše, če je vse dijaštvo združeno v eni skupini. Od 37 dijakov, za katere je znana skupina, kateri so po poreklu pripadali, je bilo 13 plemičev, 2 sta bila iz doktorskih družin, 7 iz družin javnih uslužbencev, 15 pa je bilo sinov obrtnikov. Tudi za manjše število hišnih poslov, zlasti moških, bi bilo najbrž pravilneje, če bi se šteli nekateri k poklicnim skupinam njihovih delodajalcev. Čolnarji so imeli 12 hlapcev, zelo verjetno so bili ti hlapci zaposleni tudi pri čolnarjenju in bi spadali torej bolj v poklicno skupino prometa kot pa med hišne posle. Pregled socialne strukture nam pokaže raz- merja med posameznimi poklici in stanovi v ne- koliko drugi luči. V tem pregledu sO' posamezne osebe razvrščene po socialnem položaju, ki so ga v poklicu imele, oziroma po razmerju do družinskega poglavarja. Kot pomožne moči so izkazani razni uslužbenci kot tajniki in drugi uradniki plemičev, pisarji pri doktorjih prava, razni uslužbenci duhovnikov in cerkve, trgovski in obrtni pomočniki in vajenci ter pisarji javnih uslužbencev. Hišna služinčad je razdeljena po stanovskih in poklicnih skupinah, kjer je bila zaposlena. Pomožne m>oči sta zaposlovala v glavnem trgo- vina in obrt. Hišnih poslov je imelo največ plemstvo, povprečno je prišlo nad 5 oseb slu- žinčadi na vsako plemiško gospodinjstvo. Pri trgovcih sta prišla skoraj dva hišna posla na družino, trgovci so imeli večja gospodinjstva, nekateri so držali tudi hlapce, verjetno so imeli konje za prevažanje blaga. Večina doktoTskih družin je imela vsaj po dva hišna posla, pri javnih nameščencih je prišel na gospodinjstvo povprečno po eden. V pregledu socialne strukture prihaja vpliv vodilnih slojev fevdalne družbe bolj do izraza kot pa v pregledu poklicne in stanovske pripadnosti. Zlasti delež plemstva na prebivalstvu je znatno večji, če upoštevamo tudi vse, ki so bili v njegovi službi. Gospodarskim panogam, trgovini, obrti, prometu, gostinstvu in, ribištvu je pripadalo komaj slabih 37% mest- nega prebivalstva. Ta delež je pozneje z raz- vojem kapitalističnega gospodarstva zelo nara- sel. Zadnja tabela vsebuje razdelitev prebival- stva po poklicnih in stanovskih skupinah v po- sameznih delih mesta. Z rimskimi številkami 1 do IV so oiznačeni popisni okoliši, ki so točneje popisani v prvi tabeli, iz petega popisnega oko- liša pa so posebej prikazani ves okoliš Gradišča, Krakovo in Trnovo-. Čeprav je bilo mesto stisnjeno v glavnem na majhni površini med grajskim gričem in Ljub- ljanico in se je tudi del mesta onstran Ljublja- nice s predmestji tesno naslanjal na mestno jedro, so se izoblikovale na mestnem ozemlju značilne četrti, kjer so med prebivalstvom znat- neje prevladovale posamezne poklicne alL sta-, 198 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA novske skupine. Več kot polovica plemstva je živela na Novem trgu. Na Novem trgu in v njegovi soseščini so bili sedeži državnih in de- želnih uradov, zato je tam stanoval velik del javnih uslužbencev. Duhovščina se je držala bli- i žime stolnice in cerkve Sv. Jakoba, poleg katere ; je bil jezuitski kolegij; doktorji in trgovci so si izbrali svoja stanovanja na Starem in Mestnem trgu. Tudi za odličnejše sloje je postajal okoliš Gradišča privlačno bivališče, več plemiških in doktorskih rodbin ter javnih uslužbencev je imelo tam svoje hiše z vrtovi. V Gradišču, kjer so se stekale glavne ceste za Ljubljano, je bilo močneje zastopano gostilništvo. Znotraj mest- nega obzidja so stanovali gostilničarji skoraj iz- ključno na Starem in Mestnem trgu. Nekaj manj kot polovica dijaštva je stanovala v ulicah blizu Sv. Florijana, v Hrenovi in Rožni ulici ter v njihovi soseščini. Odločilna je bila verjetno bli-1 žina jezuitske gimnazije pri Sv. Jakobu ter šte-! vilne družine v tem okolišu, ki so sprejemale \ dijake na stanovanje. Obrtništvo je bilo zasto- • pano v vseh mestnih četrtih, sorazmeroma naj- i močneje je bilo med prebivalstvom Florijanske j ulice, potem v ulicah v soseščini Sv. Florijana, ] Rožiii in Hrenovi ulici, pod Gradom in na Žab- i jaku. Nekatere obrti so bile močno zastopane j tudi v okolišu Gradišča, tako na primer kovači i in tesarji. Dninarji so bili izkazani le v pred- mestjih. Gradišču, Krakovem in Trnovem, hišna služinčad je bila sorazmerno najštevilnejša v mestnih četrtih, v katerih so prevladovali sta- novi, ki so imeli največ hišnih poslov. Najbolj značilna v pogledu poklicne razdelitve prebival- stva sta bila Krakovo in Trnovo. V Krakovem i so bili koncentrirani vsi ljubljanski ribiči, v Krakovem in Trnovem pa vsi ljubljanski čol- narji; tudi večina voznikov je bila iz Trnovega. Oseb brez poklica ali vsaj brez označenega po- klica je živelo največ v četrtem okolišu, skoraj i pri polovici prebivalcev tega okoliša ni naveden j poklic, veliko takih oseb je bilo popisanih tudi v predmestjih. Kot je bilo že omenjeno, moramo v tej skupini iskati zastopnike najšibkejših slo- jev mestnega prebivalstva, dasi je verjetno popi- sovalec četrtega okoliša zaradi površnosti tudi večkrat opustil poklicne označbe pri popisanih j osebah. Ta seznam je namreč najmanj urejen in najmanj pregledno sestavljen. Značilno za poklicno strukturo tedanjega mest- j nega prebivalstva, ki je bilo popisano v stolni { župniji, je tudi, da ni bilo nobene osebe, ki bi; bila zaposlena predvsem s kmetijstvom, le v' predmestjih je bilo nekaj vrtnarjev. Verjetnoi so I bili tudi dninarji, ki so živeli v predmestjih, ' delno zaposleni s kmetijstvom; v rezultatih po- j pisa ne prihaja v poštev, v koliki meri se je ] mestno prebivalstvo pečalo s kmetijstvom, dasi i je kmetijstvo gotovo imelo večjo vlogo v gospo- j darstvu mestnega prebivalstva, kakor pa jo ka- žejo ti rezultati. O REZULTATIH IN POMENU POPISA IZ L. 1754 | i V popisnih seznamih iz leta 1754 nam je ohra- • njeno statistično pragradivo, ki nam, kot so po- kazali naši pregledi, daje dovolj zanimiv vpo- gled v ustroj tedanje družbe. Ugotovljeni rezul- j tati brez dvoma opravičujejo obdelavo tega j gradiva. S podatki, ki so v sestavljenih statistič-l nih pregledih objavljeni, gradivo ni v celoti izčr- j pano, zanimive bi bile še kombinacije poklicev j s starostjo, razdelitev prebivalstva po velikostnih' skupinah gospodinjstev, mogli bi ugotavljati: obljudenost hiš po mestnih četrtih itd. Mislim j pa, da se mi je posrečilo s precejšnjo natanč- j nostjo zajeti strukturo ljubljanskega prebival- stva v mejah stolne župnije po spolu, starosti,, poklicu in socialni grupaciji. Statistična ugoto-: vitev te strukture se mi zdi toliko bolj po- membna, ker je izvedena na podlagi prvega plošnega popisa na našem ozemlju, ki to sploh i omogoča, lin se nanaša na čas, ki je posebej po- j 199 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO memben tudi v zgodovinskem pogledu. V prvi polovici XVIII. stoletja se je avstrijska monar- hija pričela oblikovati v moderno teritorialno državo, v kateri je državna skupnost postala istočasno gospodarska skupnost. Utrditev države v tej smeri je napredovala zlasti pod vlado Ma- rije Terezije. Istočasno se je spreminjala notra- nja struktura države, ki je prehajala od sred- njeveškega stanovsko-fevdalnega ustroja k ustro- ju države prosvetljenega vladarja, ki skrbi za blaginjo svojih podanikov. V zvezi s tem raz- vojem je nastanek moderne statistike v Avstriji, kajti popis iz leta 1754 predstavlja prvo štetje prebivalstva v avstrijskih dednih deželah, ki je bilo izvedeno enotno za vso državo.'^ V rezultatih, ki jih moremo izluščiti iz tega po- pisa, se še močno izraža stanovsko-fevdalni ustroj, ki ga niso mogle zrahljati upravne reforme Marije Terezije, in pa merkantilizem, dasi se je ta že močno uveljavljal v prvi polovici XVIII. sto- letja. Med mestnim prebivalstvom so številčno še vedno znatno prevladovali sloji, ki se niso: vzdrževali z obrtjo ali trgovino oziroma s kate- rokoli gospodarsko dejavnostjo. Glavni element mesta so še vedno bili, kot jih je označil Soon- bart, konsumenti, plemstvo, duhovščina, uradni- štvo in njihova služinčad, dijaštvo in ne najmanj najšibkejši socialni sloji, ki so živeli v veliki meri na račun državne in cerkvene dobrodel- nosti." Tudi rokodelstvo in trgovina v mestu sta živela posredno v precejšnji meri cd teh kon- sumentov, čeprav se je ravno v času merkanti- lizma ljubljanska trgovina, zlasti tranzitna, okre- pila in so tudi v Ljubljani in njeni okolici na- stale prve manufakture." Delež producentov na mestnem prebivalst^Ti jc bil verjetno v jjorastu, ni pa še seveda mogel znatneje spremeniti se- stave mestnega prebivalstva, saj je največja manufaktura, suknarna, bila na Selu in ne v Ljubljani ter v njej zaposleni delavci niso bili prebivalci mesta. Sicer pa so bile ljubljanske manufakture manjšega obsega, zaposlovale so majhno število delavcev. Poklicna in socialna struktura ljubljanske-ga prebivalstva se je mogla v večji meri spremeniti šele v prvi polovici XIX. stoletja, ko je Ljubljana dobila večja industrij- ska podjetja in železnico. Rezultati popisa iz leta 1754 nam pa dajejo ravno možnost, da mo- remo spremembe v strukturi prebivalstva, ki so pozneje nastale, statistično ugotavljati. Po- membni so rezultati tega popisa tudi zato, ker moremo po njih sklepati na razvoj mestnega prebivalstva v dobi merkantilizma, ki je imel na njegovo rast pozitiven vpliv. Na podlagi po- datkov o številu rojenih in na podlagi davčnega seznama zavezancev za mesni krajcar iz leta 1706 sem cenil prebivalstvo Ljubljane okrog 1. 1700 na 7280 do 7450 oseb, na stolno župnijo je prišlo okrog 5710, na šentpetrsko, kolikor je je spadalo pod mesto, pa 1740 prebivalcev." V pol stoletja je torej prebivalstvo stolne žup- nije naraslo za nad 900, prebivalstvo predmestij, ki so spadala pod šentpetrsko faro pa do 1. 1783, za katero imamo podatke, za nad 1000 oseb. Starostna struktura, ki nam jo je pokazal popis iz leta 1754, pa odkriva, v koliki meri je dose- ljevanje pripomoglo k povečanju števila prebi- valstva. OPOMBE 1. Fran Zwitter, Pirebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Ljubljana 1956, str. 18 si. Ta raz- prava \iscbuje več o štetju 1. 1754, ravno tako tudi razprava Lojzeta Piippa, O zgodovini statistike, ljudskih štetij in po- pisov prebivalstva. Kronika sloivengkih mest, 1/1934, str. 199 si. — 2. Fran Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija. GeoigrafiSki vestniJc V-VI/1929-1930, str. 149. Po Zwiittru na- vaja število prebivialstva Lojze Pipp, Razvoj števila prebi- valstva Ljubljane in bivše Vojvodine Kranjske. Kro-nika slo- venskih mest 11/1935, str. 67. — 3. Štirje seznami s popisa- nim prebivalstvom znotraj mestnega obzidja in v Karlov- škem predmestju su v Kapiteljskem arhivu, fasc. 117/5, peti seznam s prebivalstvom v predmestjih, ki so spadala pod stolno župnijo, pa je v fasc. ,128/1,6. Vsi statistični podatki, ki jih navajam, ,so zbrani iiz teh seznamov, zato v nadalj- njem tega vira več ne citiram. — 4. V seznamu so hiše na- vedene po lastnikih, lokaliziral sem jih doloma s pomočjo Vladialava Fabjančiča (Knjiga hiš, I. del; Stari trg, v MALj.) — 5. Hiše so lokalizirane na podlagi Fabjančičeve Knjige hiš, V. del: Kapucinsko predmestje in VI. del: Gradišče. Tudi v drugih primerih mi je za lokalizacijo služil Fabjančič. — 6. S trditvijo Maksa Miklavčiča — Predjožcfinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave. Posebni odtis iz GMS XXV/XXVI, 1944-1945, Ljubljana 1945, str. 50 si. —, da sta obe davčni občini Kapucinsko predmestje in Gradišče spadali c?Ii k predjožefinski župniji Sv. Petra, se zato ne morem strinjati. — 7. Kapiteljski arhiv. fasc. 128/8, akt C/10, Conscriptions Tabella aller denen zu dem Bistumb Lavbach gehorigen Pfarren und Vicariaten . . . befindlichen- Seeten de A., o 1754. ~ 8. Arhiv šentpetrskega župnišča, fasc. I, 1, št. 3. — 9. LoTze Pipp, Starostna razdelitev pre- bivalstva Ljubljane po ljudskem štetju iz 1. 1857. Kronika slovenskih mest 1/1954, str. 258 si. Sorazmerja so preraču- nana na podlaga podatkov v Pippovem članku. — 10. Od- stotki so izračunani na podlagi rezultatov, ki jih je objavil Pipp n. o. m. — 11. L. 1754 je bilo hišne služinčadi 20.6 '/• vsega prebivalstva. 1869 pa 12.66»/o Odstotek za 1. 1869 je izračunan na podlagi podaitkov, objavljenih v publikaciji jBeviilkerung und Viehstand . . . nach der Zalilung vom 51. December 1869, II. Heft: Bevolkerung nach dem Berufe und der Beschaftigung«. Za štetje 1. 1857 ni anailognih po- datkov, ker je bilo po poiklicu obdelano le domače, to je, na kraju popisa pristojno prebivalstvo. — 12. Henryk Gross- mann, Die Anfange und die geschichtiiche Entwicklujig der amtlichen Statistik in Oesterreioh. Statistische Monatsehrift N. F. 21. Jg., BTilnn 1916, str. 545 si. — IT. Werner Som- bart, Der moderne Kapitalismus. Erster Band. Ersiter Halb- band. Miinchen und Leipzig 1921, islr. 134 si. Sombartova karaktcrizacija se nanaiša sicer ina nastanek sredmje^eškega mesta, mislim pa, da je uporabna več ali manj še za po- znejšo dobo, dokler ni kapitalistično gospodarstvo prevla- dalo nad fevdalnim. — U. Jože Šorn, Začetki suknarne kTanjskih deželnih stanov. Zgodovinski časopis VI-VIl/1952- 1955, str. 665 si. — Jože Sorn, Svilarske manufakture v Ljub- ljani. Kronika 1/1935, str. 103 si. Alfons Miiller, Die Zu- kunft dor Stndt Laibach. Argo IV/1897—IX/1901. — 15. Po- glavje o populaciji Ljubljane med 1500—1700, ki sem ga pri- pravil za Zgodovino Ljubljane, rokopis v MALj. 200