gka D GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDD SIRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Ugodnejši pogoji za integrirana podjetja V zvezni administraciji pripravljajo teze ukrepov, ki bodo v obliki predpisov (če bodo sprejeti v skupščini), nudili integriranim podjetjem ugodnejše možnosti kot so: večji izvozni krediti, beneficirane obrestne mere, večji delež iz devizne kvote, nižje carinske stopnje za nabavo opreme, namenjene rekonstrukciji in modernizaciji podjetja. Poleg tega nameravajo prilagoditi nekatere predpise o delitvi, spremembe v režimu amortizacije, kar bi omogočalo združenim podjetjem odpisovanje nepotrebnih osnovnih sredstev za nekaj let naprej itd. Naštete ugodnosti pa naj bi veljale le za velike integrirane skupine, ki imajo dominanten položaj V panogi in združujejo večino proizvajalcev panoge ne glede na obliko integracije, ki mora biti osnovana na delitvi dela in specializaciji, ki rezultira povečanju dohodka, kar je tudi končni namen združevanja ne bd predstavljal glavno merilo za dosego pravice do olajšav. Združena podjetja bi morala poleg povečanja dohodka jamčiti še stabilnost cen za določeno obdobje, njih višina pa naj bi omogočala ■ ekspanzijo .' na tuja tržišča direktno ali prek industrijske kooperacije. Iz navedenega lahko sklepamo, da je končni namen praktičnega izvajanja teh predpisov v stimulaciji sposobnih in perspektivnih združenih podjetij, torej v uvajanju selektivne politike znotraj panog in pospeševanje zdravih integracijskih procesov. Teze predvidevajo tudi omejenost veljavnih olajšav, ki naj bi veljale le za premostitev začetnih težav ob integraciji in bi tako pospešile uspešno vključevanje integriranih podjetij v gospodarske tokove doma in na tujem. Predlog predvideva še primer prenehanja veljavnosti olajšav za posamezna podjetja, ki se iz kakršnega koli razloga dezintegrirajo. V predlogu je posebej poudarjena tudi iniciativa za potek integracijskih procesov, ki naj izhaja predvsem od interesiranih podjetij, zbornic in poslovnih združenj. P. G. V ponedeljek, 19. februarja, je med drugim obiskal našo tovarno polprevodnikov v Trbov« ljah predsednik Centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, tov. Milan Rukavina-šajn z nekaterimi sodelavci. Podrobno si je ogledal proizvodnja v tovarni in se v razgovoru z vodstvom zanimal za njeno delo in probleme, nato pa je obiskal še druge trboveljske delovne kolektive. Na sliki: tov. Milan Rukavina (v temnem plašču) v proizvodni hali tovarne polprevodnikov posluša razlago strokovnjakov o proizvodnji Poglavitno v gospodarstvu: izvoz, racionalna delitev dohodkov, rentabilnejše investicije in integracija Predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič je imel na zadnji skupni seji republiškega gospodarskega in organizacijsko političnega Zbora* skupščine SRS ekspoze. V njem je med drugim povedal tudi naslednje: V Sloveniji bomo letos v Pnišel je čas, da tudi v si-primerjavi z lanskim letom, stemskem ih: terminološkem povečali realni družbeni piro- pogledu stvari obrnemo in da izvod za 5 do 6 %; vlaganje se ne pogovarjamo več, kaj v osnovna sredstva za 7 do bomo dali občinam — to' ve-8 %; nominalne osebne do- Ija za republiko, in federa-hodke za 8 % in realne ža cijo — ampak; da se začnemo 5%; izvoz pa za 9 do il %. pogovarjati o tem, katere V naših ocenah prevladujeta družbene naloge je nujno po-realizem in zmernost. Naše trebno.. urediti na ravni re-■nptranje sile . znotraj samo- publike in federacije in ko-upravnega sistema in zave- liko je treba odvzeti sredstev, sina. spoznanja množic so do- da Ibi baje. lahlko uspešno volj močna in zmožna nositi opravljene. Vse drugo naj bo tak družbeni razvoj naprej, stvar sporazumov občanov. V nadaljnjem ekspozeju je „ , , •. . .... tudi govoril 'o Odnosih med i^bneje se je pomudil „ j .. - . „ •-n pri opredeljevanju dohodika federacijo m repulblikami. r r.r, £ . V, . - , , r,„ n.-- --i . . _ - m merilih za njegovo delitev. Omenil je tudi, da mo- u , i , - __ . , ‘j,.. Med dohodek delovale orgam- rajo nastati nove kvarne- „ .. .... & ■■ , -tT a . ^Sflš___________________zacije m obseg osebnih dote v odnosu do komunalnega , ,,, ... ... , sistema kot temeljne ce^e 'hpdfcov moramo postaviti tu naše družbene reprodukcije, di stopnjo akumulacije. Do- J hi.bi mnromn rrrx +.rv nn.rrp.Kna biti moramo za to potrebna menila. Pri tem smo si že sedaj na jasnem, da univerzalnih sil hi,' pač pa da lahko na podlagi prakse in našega načelnega, rekel bi, političnega kurza vendar dobimo vsaj parcialne posplošitve, ki bi posameznim panogam ali • grupacijam panog ali tudi : družbenim skupnostim pomagale bolj konkretizirati načelo-delitve po delu. Če tega ne bomo storili, . bomo še vedno prisiljeni posegati po parcialnih administrativnih ukrepih, še bomo dopuščali zamrzovanje,-posameznih dohodkov. Pri takem usmerjanju dohodkov se ne bo' mo- .......... ... .. ........ . . „ goče povsem : izogniti temu, oKupu.a prodajalcev in trgovskih potnikov, ki je bila za svoja prizadevanja m uspešno. , K- , , . ■ Prodajo brivnikov Braun-ISKRA nagrajena s strani tovarne Braun — pred poletom z za- . . .ji, grebškega letališča v Frankfurt. Tu so si nagrajenci ogledali proizvodnjo v tovarni ko isto za nagrado, kar bono Braun, mesti Frankfurt ln Köln in tamkajšnji sejem, nato pa so se z letalom spet. dobili dobri kot kazen. Dati vrn-.ll v Zagreb in na svoje domove. Glede na vse to, kar jim je na tem nagradnem moramo večji poudarek na-«letu pokazala firma Braun, si bodo še bolj prizadevali pospešiti prodajo brivnikov črtni in dolgoročni kadrov- ski politiki, Saj vsi podatki nazorno kažejo neustrezno strukturo zlasti med vodilnimi kadri. Hitreje moramo dvigati na odgovorna mesta mlajše kvalificirane Kadre. V odnosih zunan j ©trgovinske' politike je tov.; I Kavčič poudaril, da je najbolj problematično predvsem povečanje izvoza, od katerega je odvisno še másikaj drugega. Naša delna zaskrbljenost glede tega temelji na dveh objektivnih dejstvih. Ne moremo biti zadovoljna.-,s stanjem našega zunanjetrgovinskega in deviznega režima in sistema ali natačneje rečeno z njegovim izvajanjem. Lani sp sicer v načelu bolj ali manj zadovoljiv režim s konkretnim izvajanjem, z nakontrOli-. rano liberaliazoijo tako pcF pačili, da smo se znašli v precej kritičnem materialnem položaju. Ta je izsilil precejšnje restriktivne ukrepe. Leti pa v tem trenutku ne vplivajo . preveč spodbudno na naš . .izvoz, Še,; več,„-ti ukrepi so povzročili v- naših, .delovnih organizacijah mnogo razburjenja, kritike. Mimo tega smo mnenja, da je v preteklem letu ' zunanjetrgovinska politika vsebovala premalo 'selektivnosti. Posamezne normative so' na tem področju preveč prilagajali zahtevam vseh ali celo posameznih delovnih ' organizacij, namesto - da bi določili razumno mero ; stimulacije in tudi zaščite. Druga otežujoča okolnost so znana dogajanja na mednarodnem trgu. Tako stanje zahteva še posebno aktivnost, -vztrajnost in pazljivo preučevanje ' vsega., kar se dogaja ■ okfog ñas,’ O bankah pravi tov. Kavčič, da morájo biti postavljene pred splošno družbeni prir (Dal je na 6. strani) Dobra sodelovanje samoupravnih organov in družbenopo itičnih organizacij PSO RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM UO PSO DIP. PRAVNIKOM TOV. RUDIJEM KOSOROKOM @ Kakšen je lanskoletni dokončni poslovni uspeh PSO še ni mogoče napovedati, ker še ni izdelan zaključni račun. Kot predsednik UO PSO pa ste skozi vso leto spremljali poslovne. rezultate in izvlečke iz periodičnih. izračunov, zato vam verjetno ne bo težko vsaj približno oceniti kakšen poslovni uspeh ali neuspeh. pričakuje PSO po zaključnem računu? ® Pri reševanju zamotane problematike in zlasti analiziranju tekočih zadev so vam hile v pomoč družbeno-jpoli-tične organizacije. Ali je samoupravljanje ujelo stično točko vsaj pri razglabljanju najtežjih primerov s sindikatom, ZK in ZB? so vsi »na Uniji«. Se vam zdi, da je treba ta sistem poročanja nadaljevati in ga poglabljati, ali pa ga opustiti ter zaplavati spet v stare vode? Zaključni račun za leto 1967 je še v obdelavi in bo šele zadnje dni tega meseca predložen samoupravnim organom PSO. Upoštevaje periodične obračune, zlasti za III. kvartal preteklega leta in gle- 2e ob koncu prejšnje mandatne dobe sem v svojem sklepnem poročilu/ pohvalil vlogo družbeno-političnih organizacij v našem kolektivu. Njih vloga ih vpliv sta se letos še ojačala, ker so s konstruktivnimi predlogi in pripombami v mnogcčem pripomogle pri reševanju mnogoterih problemov V PSO. Želim, da se ta povezava med samoupravnimi organi in družbe-no-političnimi organizacijami tudi v prihodnje ohrani j, © Glede na prehodno obdobje v PSO, o katerem se mnogo govori in, tudi piše, so se že v kratkem času izkristalizirala določena, včasih tudi nasprotna mnenja. Ne gre za to, 'katera varianta bo prevladovala, oz. kakšni dogovori, bodo potrebni pred končnim soglasjem med prizadetimi in neprizadetimi. ■ Zanimivo bi bilo slišati, kaj je po vašem ' mnenju treba storiti, da bo prehod uspešen? V prvi vrsti ©e ne strinjam z izrazom »na liniji« pa čeprav v narekovaju. Ob prebiranju nekaterih člankov v zadnjih številkah obeh naših glasil sem zasledil nekatere zelo kionstruktivne članke, po drugi strani pa vrsto deplasiranih in tendencioznih člankov, ki morda res niso »na nivoju«. Objavljanje dobronamernih irrtehtaih prispevkov bi bilo tudi v prihodnje vredno ohraniti, dolžnost glavnih-urednikov pa naj bi bila, da se pred objavo vsakega članka prepričajo o njihovi verodostojnosti, dobronamernosti in aktualnosti in s tem preprečijo, dolge brezplodne polemike. S tem v nobenem primeru ne bo kršena ustavno zagotovljena svoboda tiska. Marjan Kralj Prenosna UKV sprejemno-oddajna postaja UKP-6 (K stavku o laboratoriju ZZA za UKV tehnika na 5. str.) Naša nabava v januarju de na informacije, ki jih je dobil UO PSO, je vsekakor pričakovati'pozitiven rezultat minulega poslovnega leta. Naj omenim samo en podatek: ostanek dohodka bo dosegel vrednost približno 250 milijonov S dinarjev, kar je skoraj polovico manj kot v letu 1966. Predvsem je treba pri tem paziti na pravilno informiranost kolektiva, kajti nepravilna in nezadostna informiranost vzbujata pri. članih kolektiva malodušje in jim jemljeta voljo do dela Nemalokrat je važna tudi pravilna interpretacija sklepov, ki jih sprejmejo samoupravni organi podjetja, še zlasti sedaj, ko so »ha prepihu organizacijske spremembe.« Iz poročila Nabavne organi-, zacije za minuli mesec, je raz-; vidno, da je jeseniška Železarna dobavila v januarju 124 ton hladno valjanih trakov in 30 ton vlečenega jekih. Dobave so bite v primerjavi z meseci lanskega teta. sorazmerno manjše zaradi zalog v tovarnah. naročila NO za vsak mesec posebej. Strokovnjaki NO napovedujejo, da se bo položaj v panogi neželezne metalurgije izboljšal šele v drugam polletju tega leta. trebi. V drugem trimesečju! predvideva NO velike teža»* zaradi cen, ker notdra baker! na londonski borzi 700. funt tov oz. 2.060 S dinarjev .žar kilogram. 0 Pri svoji izredno naporni in odgovorni funkciji ©te po vsej verjetnosti naleteli ha vrsto težav, pomanjkljivosti in morda celo nesporazumov. Katere težave so bile najtežje in kaj ste ukrenili oz. boste ukrenili za ureditev spornih zadev? Na vprašanje moram odgovoriti. pritrdilno. Težav pri tej funkciji, ki sem jo- opravljal dve mandatni dobi gotovo ni manjkalo. Verjetno smo v preteklem obdobju največ sej in časa posvetili statutarnim gpremembam, spremembam in čiščenju pravilnika o delitvi OD v PSO, pa organizacijskim spremembam PSO in nedavno končno le »rodili« dolgo pričakovani in želj eni poslovnik o delu samoupravnih organov PSO. Ravno zadnji bo nedvomno odpravil vrsto nesporazumov oziroma kompetenonih ©porov v posameznih delovnih enotah, ker so se le-te v preteklem mandatnem obdobju vse prepogosto obračale na UQ PSO za tolmačenje pristojnosti. Kot odgovor na zastavljeno vprašanje pa menim, da pri takih in podobnih reorganizacijah oziroma pravilno — dopolnitvah organizacije podjetja vse preveč pozabljamo na delovnega človeka, ki mu je že po ustavi namenjena največ ja skrb. Zato obveščanje kolektiva prek Iskrinega .časopisa o tem, da »omenjeni predlog organizacijskih sprememb predstavlja razformi-ranje PSO in ZZA« vsekakor ne more stimulativtno in vzpodbudno vplivati na dane obeh kolektivov. . železarna Ravne je ob. koncu meseca dobavila AVTO ELEKTRIKI 40- ton valjanega ploščatega jekla. Skupna naročena količina tega materiala znaša za prvo trimesečje 150 ton. Podobno, je tudi z železarno., štore, ki je dobavila približno 5 ton ploščatega jekla po pogodbi za prvo. trimesečje. Zanimivo je, da je pri, vseh železarnah čutiti zopet povečano povpraševanje po. polizdelkih železne metalurgije zaradi povišanih carin pri uvozu teh materialov. Panoga elektroindustrije, kamor -sodijo dobave raznih žic ih kablov tovam ELKA in FKS, poroča, da je sedaj urejeno vprašanje cen, ki.se v prihodnje ne bodo izpreme-nile. Nižje cene nekaterim nabavam pa veljajo samo za skupno specifikacijo Nabavne organizacije. O podrobnostih glede odvzema materialov iz skupnih skladišč, kakor tudi o načinu fakturiranja po dogovorjeni. ceni je: NO.: vsako tovarno posebej obvestila. Ostale panoge NO. poročal jo, da so imeli naši predstav-} nilsi več razgovorov z dobavi-} •telji glede, nižjih cen irf dru-j. gih ugodnosti, za naše tovarne; Ugodni aranžmani so- bil)} doseženi s. Tehnonaercatorjeml iz Celj a, Kemično, tovarno. iz| Podnarta in TUP iz Dubrovl ni-ka. © In še zadnje, morda nekoliko subjektivno vprašanje: Pri razvijanju demokratičnega parlamentarizma smo naredili v Jugoslaviji ogromen napredek. Ta pojav, značilen za našo državo in edinstven med vsemi socialističnimi državami, smo prenesli tudi v ISKRO in njeno glasilo; Zlasti v zadnjem obdobju najdete v glasilu podjetja ISKRA in tudi Poslovnem informatorju kritične članke s konstruktivno vsebino, ki pa ni- Panoga neželezne metalurgije ugotavlja, da je bilo minulo leto glede njene dejavnosti zelo uspešno. Nabavila je približno 1.500 ton teh polizdelkov v vrednosti 19 milijonov novih dmarjev. Želja, da bi se praksa preteklega leta podaljšala tudi za letos, se žal ni uresničila. NO najprej ni prejela od vseh tovarn letnih potreb in tudi ne potreb za posamezna trimesečja. Tako je NO zaključila z • dobavitelji ‘ samo letne okvirne pogodbe. Dobave te panoge so pričele dotekati za prvo trimesečje šele v februarju, ker je podjetje zaradi- zapoznelih prijav izpadlo pri naročilih. Položaj pa se bo. v prihodnje še bolj poslabšal, ker žele nekatere tovarne dajati Dobave matearialov po specifikacijah potekajo v glavnem v redu, NO ne pričaku-. je večjih težav s preskrbo. Edina težava je nastala zaradi profilne lakirane žice za števce, vendar zaradi tega v tovarni ni bilo zastojev. Drug elektroinstalacijski material pa je vedno na razpolago v naših skladiščih pri. servisnih podjetjih, od koder ga tovarne odpoklicu jejo po po- V januarju je realizirala NO plan nabave od domačih tem ko je mesečni uvozni dobaviteljev s 94,89/0-, nael-plan izvršila le s, komaj 39,OS odstotki. Razlogi za. to- so znani in jih ne kaže ponavlja; ti. Gibanje zalog materiala na razredu 3 zaznamuje v čas« od 1. 12 do 31. 12 lani pom» ven porast 'in sicer za nekaj nad četrt milijona N dinarjev. Sedem — to je polovica tovarn — je v decembru zini-; žalo zaloge na razredu 3, po-j lovico pa povišalo. Polletni uspehi v poklicni šoli XS1B& v Ljubljani Povprečna ocena v I. letniku: kovinarska stroka 2,49 Povprečna ocena v II. letniku: kovinarska stroka 2,86 Povprečna ocena v III. letniku: kovinarska stroka 3,00 elektro strok«; 2,49 elektro strok«} 2,88 elektro strok« 2,80 Z K članku »Uspela mladinska konferenca ZP Iskra « tam. Že v prejšnji številki glasila smo objavili, da bomo v tej številki obširneje poročali o delu mladinske konference ZP ISKRA, ki ji je prisostvovalo poleg gostov 62 predstavnikov mladine naših tovarn. Iz predsednikovega poroči- 'integracija »Iskre«.' Zaradi |a je bilo razvidno, da delo nejasnega programa in nizkih f mladinskih organizacijah OD je tudi fluktuačija stro-Jokaj različno poteka. Proti kovnega kadra velika, kar ne-prlqakovan-ju so najmanj ali- 'gativms vpliva na ves kolektivni -tfcfi mladinski aktivi, fv, kjer je gospodarski položaj Predstavnik tovarne »Avto-tovam kritičen. V tovarni elektrika« — Nova Gorica je »Elektronika« Horjul pa mla- opozoril na apatičnost mladd-dinska organizacija sploh ne nc do proizvodnih problemov obstaja več!? Premalo je v njihovi HBpm. Vse kaže., da občutiti povezanost mladine "ta n.ezamt eresiia-ano-s t vpliva v okviru ZP, saj večina mla- tudi na vključevanje mladih dih nima jasne slike, kaj v samoupravljanje, saj v njih vse se v »Iskri« izdeluje. Ne ne sodeluje noben mladinec, veto, da imamo v podjetju čeprav"je povprečna starost tovarne in obrate, ki so mo- kolektiva 28 let. Tovarniški demo opremljeni in tehnolo- komite pripravlja anketo za Sto urejeni, da pa obstajajo vpis mladih v ZK, kjer hi se tudi obrati, kjer tehnologija vključili aktivni .in sposobni ne 'dosega niifi povprečne delavci. Organizirana je bila stopnje »Sola za življenje«, na kateri 0b pO‘gledu na'gospodarsko pa ni bilo zaželenega števila situacijo podjetja je bula ugo- poslušalcev, več uspeha je topljena pozitivna ‘bilanca, saj bilo. doseženega na področju je bila proizvodnja v lanskem . športa, leta za 6,5 ^ večja kot v le- Sorazmerno mlad kolektiv tu 1966. Glede na slabo izvr- se v -proizvodnji srečuje s šitev planskih obveznosti pa težavami nabave materiala in še vedno ne moremo biti. za- s kvaliteto izdelkov. Pa tudi dovoljni z doseženimi retzuh porast proizvodnje je iz leta taft'Kje so vzroki, da sta od v leto manjši in je občutiti 13 tovarn, samo dve dosegli pomanjkanje- . industrijske letni plan? Ali je bilo fes vse tradicije', narejeno na področju raziš- Ob vprašanju organizacij-kave trga za prodajo naših «kih sprememb je komite izdelkov, ki so na zalogi?.'Za- mišljenja,. da naj -tovarna v kaj vlečemo likvidacijo stare- Novi Gorici ostane kot' saga žiro računa v nedogled? -mostojna branža avtoelektri-To so vprašanja, ki zahteva- ke z utemeljitvijo, da je delo jo hiter odgovor in rešitev, tehnološko .popolnoma:/ Spe-dipjtjče se sam me kaže cifično nasproti drugim or-boljŠa perspektiva. '• ‘ganizadijam ZP, prav. tako tu- - V razpravi je sodelovalo 13 di prodajna usmerjenost, ki distotantov,, M so poleg tnla-' je vezana izključno na avto-dinske obravnavali tudi go- mobilsk-o , industrijo, va-spodarsico p-roblemairiko. -žen pa je po mnenju komite-Rredstavnik mladmskega .faktor teritorialne komiteja »Avtomatika« Prž-an nnaMnosti. je nanizal' razvojno pot to- *V tovarni električnih me-vanae -od priključitve k riinih instrumentov Oteče so »Iskri« do danes, ter naikazal kljuh_ težavam uspešno zak-težave, ki so trenutno najbolj U učili poslovno leto 1967,« je bistvene; Tako je zaradi trž- ^ v zastopnik mladine, nih razmer močno okrnjen Največji problem, ki se po-proizvodni program tovarne, juvlja, je ta, kako najti naro-saj- je zmanjšana proizvod- čila za celoletno proizvodnjo, rja 'gramofonov, od planira- j 3P težko prodreti na zu-nega dela za kooperacijo RČ usnje tržišče, ker še nismo Banja Trika pajebiiovfetu tak® znana firma. Vsekakor 1967 realizirano le 20'°/o- Pri Pa bo treba proizvodni protein pretežna odgovornost gram hi t re j e - prilaga jati popada ha RC, posledice pa trebim tržišča. -Mladina v to-nosi kolektiv »Avtomatika«, varni je .precej nezainteresi-Veliko breme za tovarno so rana -za delo v organizaciji; aesurantne zaloge materiala temu jc pogojen vedno boljši predvsem-AG 5, tak-o da je ekonomski položaj -mladih, likvidnost tovarne minimal- Največ sodelovanja je s sinila.- dihalnim odborom tovarne Obrat v Mokronogu je bil ter 2 občinskim komitejem rekonstruiran, vendar vse Ra- ^Radovljica, že, da trg še. m osvojen kar Mladinska organizacija nna za posledico, da so delav- »Elektromehaiiika« — Kranj ci v tem obratu skoraj pol je uspešno delovala. Glavno lel-abirez -pravega -dela. Obrat delo Je bilo usmerjeno na or v Gori trenutno nima ganizaeijo proizvodnih koo- večjaJa težav. -Terene s ciljem čim 'boljše Največji-, problem je. zato imforunirairosti mladih. Orga-Ptpgram tovarne, ki ne za- idziran je bil seminar za vse došča za -zaposlitev vseli de- mladince, ki so manj kot lavoev ter ■ za 3100'% OD. To -eno leto v tovarni, prav ta Poipaai, da mora tovarna ko pa tudi strokovna ekskur-cimpiej dobiiifj.- še dodatno sija zanje. Največji .uspehi so proizvodnjo, s -sanacijskim bili doseženi na špoitaem kreditom pa bo treba rešiti področju. Pri delu v mladin-profele® vezanih sredstev • -.’trasistorizirana. de sredstva za nadaljnje raz-postaja UKM-7 za dupleksno vojno raziskovalno delo. Po-obraitovanje.. tencialne možnosta za to ima- Nesporno je, da je strokov- mo ,najti moramo, le način no močna in; sposobna raz- in pot, da bomb le-te znali vojno-raziskovalna služba po- izkoristiti. Prav to in edino goj Za uspešno uveljavljanje to pa naj bo skupen cilj, ta* v današnji hudi mednarodni ko proizvodnje kot razvoja, konkurenci. Toda to je le Pik Osem kanalna mobilna ali fiksna UKV spre j emno-oddaj na postaja UKM-7 Poglavitno v gospodarstvu: izvoz, racionalna delitev Tudi stalne razstave pomagajo dohodkov, rentabilnešje investicije in integracija k poznavanju našega podjetja (Nadaljevanje s 1. strani) tisk samo -v tem smisla, -da vodijo čimbolj racionalno in ' selektivno kreditno politiko'. Doslej to še ni tako. le še mnogo popuščanja, sociale, še vedno se na smrt bolni rešujejo z navadnim aspirinom, kar je popolnoma brezuspešno početje, še se kreditirajo nekurantne zaloge; imamo še vedno pomirljiv odnos do evidentnih definit-nih žarišč. Obstajajo integracijska gibanja, vendar so počasna. V integraciji sm »nekaj dosegli, čeprav gre to zelo počasi. V . skupščini je bilo slišati predloge in zahteve, na naj bi" izvršni svet bolj odločno ■in“hitreje pbspeešval integracijo. »Moram izjaviti tu pred vami vsemi,« je poudaril tov Kavčič, »da so glede tega možnosti izvršnega sveta zelo majhne in da se izvršni svet ne čuti dolžnega' nositi posledice tistih kratkovidnožev, ki mislijo, da se bodo. njim na ljubo spreemnili neizprosni zakoni ekonomskega napredka, ki delujejo ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v svetu.« Okvir našega neposrednega delovanja v gospodarstvu v letošnjem letu nam torej- določajo naslednje naloge; izvoz, bolj ekonomska in racionalna delitev osebnega dohodka, bolj premišljene in rentabilne investicije ter integracija.« Tov. Kavčič je tudi poudaril; da isti proporciaiM obseg ob" večji učinkovitosti akumulacije, ki smo se zanju zavestno odločili, nam rte dovoljujeta, da bi povečali celotno splošno in osebno potrošnjo bolj, kot se bo povečal družbeni proizvod. . Tov. Stane Kavčič je dejal, da se izvršni svet strinja s stališči, da obremenitev gospodarstva v sedanjem obstoju ni moč več povečevati. Nato je govoril o materialnem stanju in možnostih posameznih področij splošne potrošnje v naši družabni nadstavbi. Ko je govoril o problematiki, pokojnin, je omenil, da naši najbolj ustrezne organe glede na to, ali ‘smo že nizacijske in -statutarne ¡rešitve, je očitno, da sedaj trka na upokojenska vrata tista delovna generacija, ki je med dvema vojnama nosila osnovno težo naporov im ‘družbenega napredka In če zraven tega vemo še to, da je bila lani povprečna pokojnima v Sloveniji okrog 48:000 S din, torej komaj nekaj več kot polovico povprečnega zaslužka zaposlenih, potem l&hko DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, Int. 333. mirno rečemo, da je tu dose-v -prihodnosti v nobenem prižem minimum, ki ga navzdol mera ne bi semit prekoračiti. V mnogih razpravah je bilo izraženo enotno mnenje, naj bi povprečne pokojnine predstavljale okrog 65 odst. povprečnega zaslužka zaposlenih, rovanje postopoma povečali. Spričo tega bomo moral resno razmišljati o tem, kako bi izdatke za socialno zava-Drugo pa' je seveda vprašanje, ali je mogoče z vsem tem izdatkom obremeniti. samo tekoče živo delo, to se pravi, vezati ga na Obseg izplačanih osebnih dohodkov, ali pa so tu mogoče še kakšne druge, bolj racionalne in zlasti bolj gospodarske rešitve: na primer delna naložba dolgoročnih fondov socialnega zavarovanja v tekoče gospodarstvo -oziroma njegova soudeležba pri razširjeni fsproduk--ciji. Na koncu je povedal tudi nekaj o problemu šolstva, raziskovalni in razvojni dejavnosti, kulturi in javni upravi. Glede šolstva ter raziskovalne m razvojne dejavnosti je dejal, naslednje: Izvršni svet je že poslal skupščini neposredni akcijski program za racionalizacijo šolske mreže. Naj rečem priznanje republiški in temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki so kljub temu da obstajajo razmeroma kratko dobo, že Začele defovatr in urejajo mnoge težke probleme veliko bolj uspešno, kot pa je to v prejšnjem obdobju delala država Začel se je boj za kvaliteto. Bistrijo se pogledi glede nagrajevanja po delu, v katerem naj bi bila osnovna pedagoška ura. Že prve analize, napravljene znotraj teh samoupravnih, struktur, pa so pokazale, da Imamo nekaterih šol in kadrovskih profilov že preveč, hkrati ko obstaja očitna potreba, da nekatere šole in kadrovske profile mnogo hitreje razvijamo. Zaradi tega v izvršnem svetu racionalizacije šolske mreže ne pojmujemo tako, da bi to pomenilo, da bomo zmanjšali skupni izdatek za šolstvo, pač pa ga pojmujemo tako, da bo treba napraviti bolj ustrezno notranjo porazdelitev. Razvoj naše dražbe na vseh področjih potrebuje večjo in kvalitetnejšo prisotnost znadosti, aplikativnega in •razvojnega dela, tehničnih in tehnoloških novosti ter praktičnih izumov. Možnosti, M naj bi jih dajalo raziskovalno delo, še niso zadosti izkoriščane. Raziskovalno delo in gospodarstvo bosta morala v najbližnji prihodnosti močno spodbujati in oplajati drag dragega. V prvi fazi skušamo zato dajati pobudo vsem živim in ustvarjalnim naporom na tem področju. Normalizirati skušamo v proračunu Tinaciranje sklada Borisa Kidriča, kar pri usklajevanju proračuna ni bil maj- hen napor. Pri obesgu sredstev za raziskovalno delo je bilo zato še teže uskladiti želje z možnostmi. Jasno je, da je v interesu ustrezne družbene politike in vključitve raziskovalcev ¡samih v kreiranje te politike in v programiranje raziskovalnega ga dela potrebna ustreznejša organizacija raziskovalnega dela:« To so v glavnem v skrajšanem besedilu podane besede ¡predsednika izvršnega sveta 'Staneta Kavčiča v republiški skupščini o letošnji politiki družbenega .in gospodarskega razvoja v SRS, ki nakazujejo to, v kakšni smeri naj bi .se gibala gospodarska dogajanja v naši republiki. P. G. Nedvomno drži, da je potrebno, če se hočemo čim bolje uveljaviti tudi doma, da naše podjetje in njegovo pro-' izvodnjo spozna čim bolje najširši krog ljudi. Nemajhen delež pri tem prispevajo lahko tudi stalne razstave, katere že vrsto let aranžira, ureja in obnavlja naša. propagandna služba. Ne bo zatorej odveč, če na kratko pogledamo, kje vse takšne razstave so In kaj iz našega proizvodnega programa lahko ljudje na njih spoznavajo «kozi vse leto. Na ljubljanski elektro fakulteti na primer obsega Stalna razstava dobršen izbor naših sestavnih delov, merilno tehniko, telefonijo, kino-akustiko in avtoele&tričnihi » Instrumenti« — Oto če Stroške je treba zmanjšati Na 22. redni seji upravnega odbora so največ čaša posvetili letošnjemu gospodarskemu planu. Kot je dejal šef finančnega sektorja tov. Tru-hačev, je gospodarski plan izdelan na osnovi plana proizvodnje in prodaje in vsklajen s proizvodnimi zmogljivostmi. Plan predvideva 16.853-600 N din vrednosti proizvodnje oz. v primerjavi z lanskim letom '95,6 %, ki «e zadevno ¡odraža v številu zaposlenih in osebnimi dohodki. Pri razpravi o fmamšnem planu je UO obravnaval tudi Stanje naročil in število zaposlenih. Po pogodbah sodeč, predvideni .plan še ni v ¡deteti pokrit z nancSla, vendar vse kaže,- da vrednost letnega plana ne bo odstopila. V kolikor bo naročil več, kot jih predvideva plan, bo to vsekakor pozitivno vplivate na potek dela. Omenjeno je bite, da bi. bite dobro vodilne ar- tikle čvrsto planirati, vsa sestala proizvodnja pa naj bi bila odvisna od naročil. UO je v zvezi a planom obravnaval pogodbeno zaposlene; -če bodo pravočasno, prejeli naročila, ne bo problemov, v nasprotnem .primeru pa bo potrebna Selekcija oz. znižanje števila pogodbeno zaposlenih.. Pri -obravnavanju ■delitvenega razmerja med 'Osebnimi . dohodki in- skladi, je ti O sprejel predlog, da se način, izračuna mesečne akontacije ne spremeni, razen pri preseganju plana proizvodnje, kjer naj .-se ostanek dohodka tako kot pri redni .proizvodnji deli na <® in sklade. K temu UO priporoča, da se ukrene vse potrebno, da osebni dohodki y letošnjem letu me bodo nižji ■od lanskih. Pregledati je treba vse Stroške in jih 'nujno zmanjšati! izdelkov. Na Tehnični prednji šoli — oddelku za šibki tok — so stalno razstavljeni tile izdelki naših tovarn: avto-električni, električni števdij požarno-varnostne naprave^ kazalen! instrumenti ter delno 'tudi telefonija. V naši. poMioni šoh na Linhartovi cesti v Ljubljani so Stalno razstavljeni izdelki stikalne in merilne tehnike, telefoni in radijski sprejemniki, medtem ko stalna razstava v šolskem centra, za trgovino in ¡turizem v Ljubljani obsega elemente za elektroniko, radijske sprejemnike, požarnovarnostne naprave in izdelke avtoelektrike. Na institutu Za javno upravo pravne fakultete v Ljubljani so razstavljeni naši gramofoni in telefoni, na letališču na Brniku pa potniki nehote pogledujejo po našem uspelem 16mrdime-■trškein kinoprojektorju. V Zagrebu -pa so vidni naši izdelki kar na štirih stalnih Tazstavah, in sicer na zagrebški elektro fakulteti sestavni' deli ter izdelki merilne in Stikalne -tehnike. Na ekonomski fakulteti je razstavljen zemljevid Jugoslavije, v katerem so naznačena mesta, kj er ¡obratujejo naše tovarne in -ima PSO svoje filiale. V . centra m gostinstvo in turizem zajema stalna razstava radijske «prejemnike in naše gospodinjske -stroje; medtem ko. so pri podjetju Elektro-; cpskrba v 2ia grehu . stalno razstavljeni: izdelki naše merilne un stikalne t-ehrifce ter . ,Slike' nekaterih naših značilnih izdelkov. Na splitski elektro fakulteti je stalna razstava sestavnih delov ter merilne in stikalne tehnike., dvq -stalni razstavi pa jo propagandna služba uredila- tudi na dveh naših ladjah, in sicer na ladji »Go-ranka« in »Korotan«: gramofone. telefone, izdelke -stikalne tehnike in. nekaj' ¡slik iz našega ostalega proizvodnega programa, in proizvodnje. K članku »Uspela mladinska konferenca ZP Iskra« (Nadaljevanje s 3. strani) šiška, z vojaki in šolskimi aktivi ter se udeleževali športnih tekmovanj ter kulturnih ■ prireditev Povezave pa ni bilo s- koordinacijskim komitejem podjetja, ki ni v celoti izpolnil svoje naloge-za koordiniranje dela med komiteji naših delovnih organizacij. V bodoče naj koordinacijski komite bolj podrobno obvešča tovarniške komiteje o vseh akcijah, ki jih bo izvajal. V imenu vseh gostov je konferenco pozdravil predstavnik elektronske industrije Niš in izrazil željo, -da. bi kljub temu, da smo konku- renčni podjetji, morali najti skupen jezik pri prodaji izdelkov na zunanje tržišče, ker .izoliranost nikomur ne kori;, sti. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki uprave ter družbenopolitičnih -organizacij ZP, ki so nakazali 'vrsto problemov ter nalog, pred katerimi se nahaja podjetje z željo, da bi mladina v čim večji meri pozitivno delovala pri reševanju le-teh. Želimo, da bi novo mladinsko vodstvo v celoti izpolnilo pričakovanje. K temu je prav, da dodamo naslednjo informacijo: Predstavniki koordinacijskega komiteja so imeli raz- govore s predstavniki mlad' ne RIZ, R-C, El Niš, »Sever« Subotica in Energoinjv.est Sa rajev», kjer' je bilo -dogovorjeno o sodelovanju na kul-tumo-športmem področju. Prvo srečanje mladine teh podjetij bo prvega maja le' tos v Banja Luki, vsako leto pa bo organizacijo prevzela. druga mladinska organizacija. Prav tako je M» govora, da bi letos sestavih mladinsko delovno brigado -elektronske industrije Jugoslavije, ki bi delala v akciji »Sava 68* v Zagrebu. Naše podjetje maj bi dalo v to brigado 20 brigadirjev. •Henrik Peternelj Iz sklepov samoupravnih organov ELEI.KTROMEHANIKA SKLEPI 26. SEJE UG (13. H. 1968) 9 V zvezi s sklepom HO ZP Iskra predlaga HO tovarne delavskemu svetu, da odobri plačila bremepisa za pokritje izgube Počitniške skupnosti Iskra v znesku 19.337,82 din. Kot osnova za prispevek se vzame število penzionskih dni, ki so jib koristili člani posameznih organizacij ZP Iskra. & Upravni odbor zavrača predlog ZP Iskra za poravnali vo bremepisa za plačilo stro-; skov, ki so nastali pri nakupu počitniškega doma na Bledu j iz razloga, ker so sredstva za prodani počitniški dom v Ankaranu, ki je bit last Etektro-mehanike, v celoti prešla v upravljanje Počitniške skupnosti, Upravni odbor meni, naj se ta sredstva upoštevaje kot prispevek Elektromehahi-ke za nakup omenjenega doma na Bledu, ® Upravni odbor daje svoj pristanek k sporazumu o spojitvi obratnih ambulant in zdravstvenih domov na Gorenjskem v nov Zdravstveni dom s: sedežem v Kranju. K temu zdravstvenemu domu se pripoji tudi Obratna ambulanta Iskra. V tej zvezi je potrebna urediti, da se obseg uslug dosedanje obratne ambulante tovarne ne zmanjša, da ostanejo njena osnovna sredstva in se lahko odtujejo le s soglasjem tovarne Iskra Elektromehanika Kranj. ® Upravni odbor je sprejel predlog službe kvalitete, po katerem se s 1. marcem 1968 korigirajo normativi za obračunavanje kvalitetne norme na posameznih stroškovnih mestih. Istočasno se v sistem kvalitetne norme vključi 34 delavcev iz. vzdrževanja in j,u-stirke v obratu ATN. Za slednje je izdelana posebna tabela faktorje- v razponu od 29‘ odstotkov v minus do 33 odstotkov v plus. ® Upravni odbor je sprejel na znanje poročila o doseženi. proizvodnji v januarju 1968, po katerem je bil plan proizvodnje izpolnjen z 98,4 odstotka, v vrednosti 18,840.375 din. ® Upravni odbor j« sprejel na znanje poročilo: o realizaciji; izvoza v mesecu januarju 1968, po? katerem je bil plan izvoza tovarne izpolnjen s 177,75 odstotka; plan. izvoza ESU za tovarno pa s 114,17-odstotka,. V tekočem šolskem letu 1967/68 jj_; na Poklicni šoli Iskre, v Ljubljani' Skupino 340 rednih učencev, ki se tu vzgajajo v kovinarski in. elektro strogi. V kovinarska stroki je skupno 167 učencev in sicer v I. letniku v dveh razredih, 48, v II. letniku v 4 razredih 79,' ja v III. letniku 40, med-tem konjih je v elektro. oddelku v 4 razredih. I. letnika. 62, ir. letnika v 2’ razredih 38 in. v 3 razredih III. letnika 73. «lig ■11111 M i ■■■ m JI.." ¡¡¡¡11 s 1, m m m i 1111 Učenci enega izmed razredov prvega letnika Poklicne šole ISKRE v Ljubljani NA OBISKU V POKLICNI ŠOLI ISKRE V LJUBLJANI Šola vzgaja ustrezne strokovne kadre za naše tovarne ODKOD IN ZAKAJ TEŽNJA ZA UKINITEV ŠOLE? Naš sodelavec se je te dni razgovarjal z novim: predstojnikom Poklicne šole Iskre v Ljubljani, ki deluje v prostorih tovarne elementov za elektroniko. Tov, prof. Alojz Fašun je odgovarjal na vprašanja in iz tega je nastal naslednji sestavek. te na Dolenjskem tar za tovarno radij skifa sprejemnikov v Sežani,, Razen naštetih,,, pa je leitos v tej šoli tudi 61 učenca®¡iz Knina,, katere je, za potrebe na območju Knina poslal na šolanje tamkajšnji Zavod za zaposlovanje. Večina učence® s ljubljanskega področja stanuje duma, kar pa jih je- izr bolj: ©d-thljeindfa' krajev jim..- le-ti izc Knina, in iz. mest. izven, ljubljanskega okraja, pa- stanujejo bodisi v internatu »Ivam Cankar« ali- drugih ljubljanskih domovih. V letošnjem šolskem letu znaša mesečna šolnina, za učenca okrog 25.000 starih dinarjev, pri čemer financirajo šolanje za 225 učencev naše: šola v tekočem ' letu ne bo imela bistvenih finančnih problemov. Razen rednega izobraževanja učence® pa,, v letošnjem šolskem letu Poklicna, šola Iskra- v. Ljubljani strokovna izobražuje tudi odrasle. Pravkar- v dogovoru z Zavodom za- zaposlovanje tečeta dva strokovna tečaja iin sicer- je v. prvem- o-sem. fiinomehanilso®. slednjem času tem bolj nerazumljiva ideja, naj bi to šolo ukinili. V vodstvu šola se teh teženj' ne znajo "razlagati, nedvomno pa bi bil tak ukrep kaj slaba usluga tovarnam,,, saj prav gotovo strokovnega 'kadra še dolga leta piri nas ne bomo,- imeli odtvač. Prav zaradi teh dejstev bi bila umestno predhodno temeljito- pretehtati Devetintrideset učencev se pri tem šola na železniški industrijski -šofa, kjer imajo praktični pouk in tehnolo--gdjo obdelave, ostali učni program pa štoidirajd v Poklicni šoli na Linhartovi cesti. Večina učencev v tekočem šolskem letu je s področja Ljubljane; saj nima šote nalogo predvsem vzgajati kadre za potrebe naših tovarn na tem področju, Seveda je pri tem- tudi nekaj učencev namenjenih za tovarne in pfera- f-egr- v,",™ MS UL & S B n K p||^X SB 1 i Delavnica za fmomefeamko- stroko, je kar pretesna, kadar so v elementu vsi učenci enega razreda H 1 Učenci med praktičnim poukom Y radio-televizijski delavnici Poklicne šole- v Ljubljani Prof. Alojz Račun tovarne. Tu-velja poudariti, da so pa. naše tovarne dokaj, neredne . pri poravnavanju svojih obveznosti, kar šoli nedvomno povzroča precejšnje: težave. Za učence iz. Knina sredstva za šolanje, njihovih 61. učencev pritekajo- die-kajj redno,; medtem pa je na, solu še 54' učencev, ki' so bili sprejeti na, razpis in so .Sako rekoč. ».narazparejrc« In zanje šola še mama urejenega, plačila šolnine, vendar pa prav v tem času teko razgovori š Temeljno izobraž. skupnostjo Ljubljana-, ki bo verjetno prevzela te stroške šolanja. V kolikor bo ta dogovor uveljavljen in bodo redile j e nakazovale. svoj. delež, sredstev tudi vse naše. tovarne in enote,- za katere s. tu šolajo mladi bodoči strokovni kadri, ki se hodo v tri. in pol mesečnem: tečaju; ten nato v 6- mer sečni praksi na ustreznem delovnem mestu v tovarnah prekvalificirali v ključavničarje, v drugem pa 12 delavcev s kovinarskimi pokliči šolajo: v brusilce, ki so; trenutno zelo- iskan kovinarski poklic, zlasti, v naši novi orad, jami na Stegnah. Za oba dva tečaja je šola- sama izdelate; učni program, katerega pa- je tudi potrdil Zavod: za šolstvo. in bodo tečajniki, ki bodic: tečaj: uspešno, opravili, da-bili splošno; veljavno: spričevalo ® kvaKSkaciji. ¥ tečajih je predvideno okrog 250 učnih ur, kar je jamstvo, da si bodla tečajniki pridobili soladhoi strokovno znanje, pa tudi prakso. Pred nekako dvemi leti šobile v prostorih, kjer deluje šola, izvršene nekatere adaptacije, spričo katerih je šola, dve leti poslovala v dokaj normalnih pogojih, če izvzamem® neredno potovmavanje obveznosti s strani naših tovarn. Na splošno so v tovarnah s kadri, ki prihajajo s te šole zadovoljni, zato je v po- pobudo o ukinitvi šole, ne pa se, po naši stari praksi, kar na- hitro roko -odločiti za ukinite® in . ta prav zdaj; k® šola posluje normalno, uspešno iu prav za prav z ne prevelikimi in nerešljivimi: problemi; Glede na učence v Mošnji». šolskem' letu in njihovo vedenje, kaže, da predavatelji ih; vodstvo nimajo, večjih težav, mimo- običajnih, lastnih tem letom. Bolj; problematični pa so neopravičeni izostanki zlasti učencev- III. tonika. Le-tf so- namreč doter&en del tega šolskega leta. žena.praktičnem defe v tovarnahidma-jo pa* zaradi, nedastedne kontrole njihove: prisoknios-ti pogosto krat priložnost to Izkoriščati in si privoščiti neopravičen izostanek.. O polletnih učnih uspehih na: šoli prinašamo na str. 2 ustrezne- podatke, pr a® tako, pa o uspehu učencev I. letnika kovinarske stroke, na januarskem^ tekmovanju v A programu v Domžalah, kjer so se s svojimi rezultati uvrstili na. tretje mesto, za učenci z Jesenic in iz Poklicne šole ISKRE v Kranju. -C- Iz »Eleklromehanike« Popoln uspeh strelcev Tovarniški komite ZMS' v kranjski Iskra je pripravil preteklo soboto v strelskem domu SD »Iskra« ekipno tekmovanje strelcev, ki so zaposleni v Iskri, Savi, IBI in BPT Tržič. Rezultati: Ekipno (od 800 možnih krogov) 1. Iskra I. 670 2. Iskra II. 642 3. IBI 599 4. Iskra III. 566 5. Sava 507 6. BPT - — Tržič 433 7. BPT — Tržič 366 Posamezniki: (od 200 možnih) 1. Malovrh — Iskra II 2. Lombar — Iskra I. 3. Žagar — IBI 4. Lozar — Iskra I. 5. Černe — Iskra II. 6. Laknar — IBI 7. Rozman — Iskra I. 8. Bojanič — Iskra I, Skupna udeležba je bila nekoliko manjša kot prejšnja leta, pohvaliti pa je treba tekmovalce »Elektromehani-ke«, ki so nastopili kar s šti-rrmi ekipami in uspeli v ekipni in posamični uvrstitvi. Kljub vsemu pa bi bilo treba grajati nedisciplino'nekaterih »Iskrašev«, ki so bili določeni Irm m 180 174 173 li§fegÍÉÍP:%í 171 168 Sp-, lllllll 163 163 »lili 162 Tov. Branko Lozar spada v elito Iskrinih strelcev za nastop v prvi ekipi, pa se tekmovanja sploh niso udeležili, tako da je imel vodja naših strelcev precej nevšečnosti zaradi ponovnega sestavljanja ekip. B. M. »Elektromotorji« Železniki: VSO skrb kV3lit6ti izdolkov (Nadaljevanje s 4. strani) študije kažejo, da »Iskra« mo. ijen bo nov direktor, voljeni Pričakujejo, - da jim bo ra upoštevati tržni koncept, bodo tudi novi samoupravni »Mikron« v kratkem plačal Vedeti moramo, kaj bomo organi. Na vas je'koga in kasto milijonov S din dolga; lahko prodali. Sedanja orga- tere boste izbrali, da bodo da. s tem bi precej pridobili na kreditni moči. Na vprašanjfe1 o stanovanjih je dejal:- »Kar imamo finančnih sredstev za stanovanja,1 jih redno tudi dajemo v ta namen. Ker pa dohodkov ni, ni ustreznih skia- nizacija v »Iskri« ne garantira dovolj hitrega napredka v tej smeri, zato se pripravljajo določene dopolnitve oz. novi materiali za branžno organizacijo. Kar se tiče integracije, je po svetu povsod pričujoča. »Iskra« ne more ne naloge zadovoljivo opravili. Ne delajte propustov; izberite dela voljne in progresivno revolucionarne ljudi,.ki bodo; z navdušenjem, vestnostjo .in strokovnostjo prispevni svoj delež k proevitu te' tovarne in 'kd bodo od stro- dov, ker ne ustvarjamo ostati izolirana. Zato bodo vo- kovnih teamov zahtevali stro- ustrezne akumulacije. V bliž- deni naslednji teden zadevni nji bodočnosti je predviden razgovori o integraciji »Iskre« Stanovanjski blok. Kar se tiče posojil, bodo dana le tistim, ki bodo prispevali ustrezni delež.« Na vprašanje delovnega predsednika, da bi bii kolektiv rad informiran o reorganizaciji in integraciji; — je sekretar ZP' »ISKRA« tov. Pavle Gantar dejal, da vse v državi in povezavi.s tujimi firmami.- • Tov. Farne Hutter, predsednik sindikata ZP »Iskra« je kovno delo, vestnost in odgovornost.« Tako nekako je potekala sindikalna letna konferenca v Železnikih. Od neposrednih proizvajalcev žal, ni nihče Združeno podjetje ISKRA-KRANJ Prodajno servisna organizacija Ljubljana Biro za elektronske računalnike kot zastopniki ene vodilnih ameriških proizvajalcev elektronskih računalnikov in perifernih naprav CONTROL DATA CORPORATION razpisuje za razširjenje svojih dejavnosti mesta E K ON O MI S T O V POGOJI: — visokošolska, eventualno tudi srednješolska izobrazba s prakso najmanj 3 leta — pasivno znanje angleščine, zaželeno je tudi zna-. nje nemščine - zaželena starost do 35 let — odslužen vojaški rok Nastop delovnega razmerja je mogoč takoj. Obstaja možnost nadaljnjega šolanja in izpopolnjevanje v ZDA. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi OD ISKRE PSO — Pismene ponudbe pošljite Organizacij sko-kadrovskemu sektorju, Kadrovski evidenci, Prodaj-no-s-ervisne organizacije Združenega podjetja Iskra Kranj, Ljubljana, Masarykova 15 — Oglas velja do zasedbe delovnih mest. govoril o samoupravljanju in razpravljal. Kaže, da je vsem vlogi teh organov tudi takrat, ko stoji kolektiv pred težkimi odločitvami,- »V kratkem,« je dejal tov. Hutter, »bo doba začasne uprave končana. Vo- vse prav. Vsekakor je treba priznati, da je tovarna ped začasno upravo, napredovala in prebrodila grozljivo krizo. Ljudje so zadovoljni, da. imajo 100 % osebne dohodke, vse druge skrbi so jim spričo tega, skoraj bi rekli, nepomembne. Skrbi jih le nov delovni čas, za katerega pa je vodstvo mnenja, da se bo treba, hečeš-nočeš s tem sprijazniti, vendar ne bodo to novost prevzeli prej, dokler ne bo danih pogojev, vsaj za 80% članov^ delovnega kolektiva. Sicer pa pridejo v poštev predvsem režij ci hi zaposleni v orodjarni in vzdrževanju strojev, drugi pa itak delajo v dveh izmenah. V Železnikih imajo navado, ZAHVALA težki izgubi dragega Ob očeta IVANA ŽBOGARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz vddelka »Vzdrževanje strojev« ,. tovarne »Elektromehanika«, Kranj, kot tudi vsem prijateljem - in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.' S Janez Žbogar ZAHVALA težki izgubi ; dragega Ob očeta AVGUSTA JORDANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem - pomožnih obratov tovarne! »Aparati« Ljub-da je po letni konferenci ne- Ijana za izraze sožalja, poklo- PuSviea kaže, letnikih kje se nahaja zgradča Iskrine tovarne v Že- kak domač praznik. Mimogrede so bili pospravljeni stoli, živa in poskočna muzika pa je odprla veselje, mladenke irt mladci pa. so še umih nog pognali prek plesišča v dvorani. Da ni manjkalo klobas, dobre kapljice in podobnih dobrot, ni potrebno dvakrat povedati. Da, še bar z rdečo lučko so si omislili (brez striptiza seveda). Kljub tej »pomanjkljivosti« pa je. bil bar dobro obiskan, kajti »stari graničar« in »hermelika« nista bila od muh. njeni venec.ter spremstvo na njegovi zadnji poti.; . Brane Jordan tm&j&aiSKWtir&z&Bti BMMwaiia ZAHVALA Ob izgubi mojega ljubega sinka g KARLI JA KLAVŽARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata ATN za cvetje in izraze sožalja. Francka Klavžar z možem ZAHVALA Ob izgubi drage mame MARIJE JECNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v nabavnem oddelku tovarne. »Elefctromeha; nika« Kranj za izraze sožalja in podarjena venca. Stane Ječnik ZAHVALA Ob izgubi najinega ljubljenega očeta ANDREJA ROPRETA se iskreno zahvaljujeva .vsem sodelavcem v enoti »Merilne I naprave« iin ATN za sožalje, I poklonjena venca in denarno pomoč ■ Marija Kosirnik j Pavla Dolžan ISKRA — glasilo delovne j ga kolektiva Iskra industriji j za elektromehaniko teleko f munikacije elektroniko rij avtomatiko — Urejuje uredni- j škj odbor — Glavni urednik: j Pavel Gantar — odgovorni j urednik: Igor Slavec — izh»j ja tedensko — Rokopisov n«| vračamo — Tisk in klišeji: j »CP Gorenjski tisk* Kranj I Ben