Wien  —
St. 18.
V Gorici, 29. aprila 1881.
„SoLa" izhaja vsak petek in   velja poSto prejemana alt v Goriei na dom poSiljana:
Vse leto    .   .   .   .   .   f. 4,50 Pol leta    .-.....„ 2.30 6etvrt leta    ,...,, l.s» Pri oznanilih in prav tako i*ri „j>o-tlanicah" ae p'afiuje za iiavaduo tristop-ncr vrstor
8 kr.ee ae tiska 1 krat 7   „   „   „     „   2   „ •    >>   n    »      »    *    n
Zavefce crke po proatoru.
Tecaj XI
Posamezne gievilke se dobivajo po 10 soldov v Goriei v tobakarniei v go-sposki ulici blizo „treh kton". in na 8tarem trgu.~V Trstu v tobakarniei „Via tlella cascrma 3".
Dopisi naj so blagovoijno poSiljajo nrefljiiStvn „Soce" v Goriei v Hilarijanski tiskarni, narocniha pa opravniStvu„Soce" na Korenj?? Sficaa-^i hill It. 10 It. nadstr.
Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se blagovoijno fraukujojo. — Delalcem in drugim uepremoinim se narocnina mill, akoie oglaie pri urednUtvu,
Novi civilni zakon ogerski.
Z DTJNAJA, 15. aprila.
Zdaj, ko je imel nail di/avni zbor poftitnice, mi- j slim, da bi bilo dobro in potrebno, da si vsaj neka-tere, ako ne vse strani pojasnimo, kak6 cleluje tudi ogerski drzavu! zbor. Odkar vluda dualizem, odkar | je razpolovljeno avstrijsko cesarstvo v dva dela, v av- \ sttijsko in ogersko drzavo, puSealt smo v nemar politico gibanje ogerske drz\ave, o katetl zdaj navadno govorimo kot o slabSi polovici, ravno tako, kakor je nasa stara navada, kader govorimo o svojih sSenfth, pravimo, da so na§a boljsa polovica. Torej naLa slab* la polovica, ogerska ilriava, ima vsled dualizma lastno zakonodavstvo, ima pravico dajati zakone svojim dr-zavljanoni. Tako ;namerava ogerski dtiavni zbor v BiidimpcSti sktenili tudi novi civilni zakon v ta namen, da polajSa 2enitovanje mej kiistijam in judi na Ogerskem,
Qglejmo si ta zakon, kakor gaprcdlaga ogerska vlada, vsaj z narodogospodarstvene strani. Vprasajmo se, kaj jo napotilo ogersko vlado in ogerski drzavni 2bor, da si ustvarja zakon, kakerSuega §o mi v Av-striji nimamo. Seveda v ogerskej deifceli v ozem po-menu, mej pravinii Magjari, kjer je najvec hudodel-nikov, kar statistiUa prica, gode se cudne reci U od nekedaj. Vsebina novega civilnega zakona ogerskega je o kratkem tn. Kristijan vzame laliko judovko (ju-dinjo) za 2eno, in tiarobe. Kristijan v novem zakonu ostane kristijan, judovka pa to, kar je bila. Otroci pa so laliko judi ali kristijani, kakor se oce in mati zme-uita in pogodita.
Kje ima podlogo ta novi zakon ? Motil bi se, kdor bi trdil, da hoCejo imeti Magjari iz Hbcralizma tak novi zakon, kakor se je drugod godilo, kjer je bilo merodajno nacelo v liberalizmu. Magjare vodi na to stran sama prakticnost, recimo, potreba, kar bodem na kratko razlozd.
Kakor znano, izumirajo Magjari rapid no ; kar se tiee populacije, so pa5 na slabein. Ali Stevilo Ma-gjarjev pa vendar mora narascati od leta do leta, ker to terja magjaiska politika; ta namen je tedaj treba pospeSevati. Tisti casi so. nc vrnejo kakor za druge, tako tudi za Magjarsko n?, ko so §e ljudje od lesa postajali, in sicer moski od trdega, lenske pa od moh-kega lesa. Magjar je tedaj piemiSljeval, kaj bode §e,
da se nj«'gov rod tako in tnko nc more mnoftti. Tudi zadnje Stetje jih je kar izuenadilo, ker jim je jasno pokazalo, da m uiso nit pomno^ili, Vzrokov iScVjo povsod in si belijo glave, kakd je temu pomagatl.
Ufieni mo^je so jim ie od nekedaj svetovali, naj se Magjari meSojo z druglml narodi. Tako tudi delajo, ko jim tudi ne bi n'Mu tega svetoval, ker drngace ni mogo2e, dn bi bilo v poligeni drzavi. Tu so Magjari pomeSani se Srbi, tu s Slovenci, tu s Slovaki, tu z Rusini, tarn z Nemci in Rumunf. Koliko prilike za me§anje in „kri2anje!" Ali de se mesajo Magjari z drugimi narodi, zlasti h6 Slovani, ni jim v8ec\ ker slovanski narodi imajo veliko asimilacijsko moc; to je drugace povedano, Madjari se navadno vtapljajo vsled takih zvez v drugih olementth, poslovanijo se. V tern oziru so Magjari tako slabi, kakor Nemci. Za vzglcd bodi nam Avstralija z nemSkim! in angleSkimi naselbinami, kjer so se Nemci do dobra prelilivAn-glesfe. Magjari tedaj vidijo, da se proces propadanja ovira na podlogi neinngjaiskih elomentov. Na to stran' ima dobicek diiava, ne pa Magjari v asimilatornem procesu,
Magjari so prnktiSiit, to je resnica; zlasti ta-krat, kader so v nevarnosti, h katore bi se radi re-is ili, Za zaveznike so si pridobili jude, kateri so se do dobra vsaj v misljenji pomagjarili, ker so tudi praktiCni. Tako so tedaj Magjari poklicali na pomofi novi element in sicer — jude. To zvezo pa Bklepajo odstraniv.si nekatere ovire, s tint, da si ustanove novi civilni zakon, o katerem smo it govorili. lit zakaj naklopnjo to ?
Magjarski grofi, sploh vsi plcmcnitniki, katerih je na Ogerskem sila mnogo, tako so grozno osiroma-Sili, da jim ni reSitve. Njihova posestva so zdaj Lc mnoga v judovskih rokah. Magjarskega velikaSa pa je vendar treba reSiti. ReSiti bi ga bilo mofii na po-sestvu samo tako, Le bi mu kedo dolg poplaCal. Ker pa takih Ijudij ni na Ogerskem, zato politiki trde brez ovinkov, da je novi civilni zakon kar nalaSc" za to, naj ta propalica velika§ vzame 2idovsko h^erza^euo; on bo dal njej plemenito imc, ona pa njemu denarja. Civilni zakon je tu; Ijabczen pa ze pride, nova 2eni-tovanja tudi; Magjari in judi se bodo ffkri2aliB in kricalt: BExtra Hungariam non est vita." Novi magjarski trabaduri bodo VvStali iupeli pesni o magjarski ^idovki: kaj postopa§ tizamano, Ti magjarski velikaS, uima§ cvenka, da za hrauo, kar je treba, da kaj daS.
USTEK.
Cesarjevie Rudolf.
Dne 10. maja bodo vsi narodi avstrijski prazno-vali poroko cesarjevifa Rudolfa z belgijsko priucesinjo Stefanijo. Zlasti na Dunaji, kakor tudi po vseh kra-jih naSega cesarstva, napravljajo narodi veliKanske 8lavnosti, da bi o poroki najdostojniSe castili in sla-vili mladega priuca. Tudi narod slovenski bode ta dan praznuval. Zato mislimo, da je ravno zdaj naj-ugodnej§i cas, najlepga prilika, da podamo kratki iiv-Jjenjepis o ljubezojivem prestolonasiedniku, kateri nam bode najlep^e pri&il o njegovem blagera in pi emeni-tern znacaji, o njegovi bistroumnosti in ljubeznjivosti la o njegovi udenosti. Naslednje crtice bodo nam razodevaie vse kreposti bododega vladarja, kateri je ponos in upanje zlasti narodov slovanskih.
Bilo je ravno v nedeljo na vse zgodaj. Iz arse-nala dunajskega je 101 strel iz topov zaporedoma naznanjal veselo novico, da se je rodil dan prej due 21. avgusta 1858 v soboto zvefier petnajst minut po desetih cesarjevid v Laksenburgu blizu Dunaja. Po cerkvah so zvoniii zvonovi, duhovni pa peli Tedeum. Yes Duuaj se je oblek**! v praznicno obleko. ZveCer so bile v glediSCih slovesne predstave. V nedeljo zve-ier pa vojaSki „Zapfenstreichu. Cesarska rodoviua se je preselila v Laksenburg, kjer je praznotala veselo zgodbo, katere Duuaj 2e dolgo ni do^iveL   Rojstvo
cesarjeviia se it dolgo ni praznovelo na Dunaji. Zadnjic je to bilo 19. aprila 1/93. leta, ko se je praznovalo rojstvo cesarja Ferdinanda.
Krst je bil v ponedeljek 23. avg. ob dveh po-poludne v Laksenburgu. Velika dvoraua cesarjeva je bila preustrojena v cerkvico. Navzoeni so bi'i, cesar, vsi nadvojvode in njihove gospe, apostolski nuntius dr. Lucca, dunajski nadvladika vitez Rauscher, kar-dinali, mnogo nadvladik in vladik naSega cesarstva, tajni svetovalci itd. Zdaj prinesd novorojenca na pre-krasnem zlatom vezenem zglavniku do vrat. Tu ga je vzel v uaroSje c. kr. prvi obersthofmeister knez Liechtenstein. Novorojenca je drM v krst nadvoj-voda Franc Karol (oce na^ega cesarja); krstil ga je nadvladika dunajski Otinar vitez Rauscher. Ocsarje-vi6u so dali ime Rudolf Franc Karol Jo2ef. l»o do-kon5anem krstu so zapeli duhovni Tedeum. Cesar se na to vrne v svojo sobo, kjermujecestital pontifikat in drugi gostje. Precej po tern je bila velika pjje-dina.   Zunaj pa je bila zbrana ogvomna mnozica.
Morda §e niso mladega princa polozMli v novo zibel, katero so mu podarili dunajski rae§6anje — bila je krasna zibel — dobili so 2e dne 22. avg. 1858 vojaki to le povelje: Jaz 2elim, naj moj sin, katerega mt je podarila bozja milost, od tistega dne, ko je zagledal beii dan, spada k moji vrli vojski; zato ga imenujem za polkovnika (Oberstinhaber) 19. pespolka, kateremu bodi odslej ime: eesarjevik
Franc Jo^ef m. p.
Istega dne mu je sam presvitU cesar podelil red zlatega rana „uach der altuetkommlichea Uebang",
Ali to ne bode Sala, ce pomislimo, da je na Ogerskein 553,641 judov. Mi jih sicer imamo v av-stri.jski polovici celo 822,220, torej je v nvstroogerski di&ivi 1,375.861 judov. Pri nas je Gallcija v tern o/.iiii najiodovitiiiSa, ker fttejc 575,918 judov; torej vec, nego vsa ogerska dr^ava. Ogerska dciela ima sama 517,338 judov; SedmograSko 24,848; Hrvafika se Slavonijo 9,947 in Vojna Krajina 1,508. Iz tega vidimo, da na Ogerskem v ozem pomenu prebiva najvec judov. Koreuiti Magjari bodo imeli najvec do-bicka od novega civilnega zakona,
Kdor se s statistiko kolifikoj pcCa, morn ho vprasati, kako je vender to, da je na Ogerskem toliko judov, Judov je najvec tarn, kjer je mnogo propada-jofie aristokracije — prostega ljudstva zdaj ne jem-Ijomo v pogtev — fu te je na Ogerskein, kakor peska v morji, Magjarska aristokracija je Za cislo z vcfjiie propula, Lesar ranogi ne bi verjeli, da je tako, all ju vendar resnica. Ra^Io^imo si to prav kratko, Magjarski plemenitniki no gospodarijo sami na svojih po-sestvih. Tu so izroSill najemnikom, s kateri mi se po-gode za toliko in toliko najemnine na leto. Ali veli-kafii potrebujejo denarja Se za razne potrche in jem-Ijejo ga na posodo od najeinuikov. Tako pa so se zudol/ili, zapravili posestva, katera so dobili uajem-uiki — judi. Jaz bi vam laliko nadtel ua stotiue v-zgledov. Naj povem samo to. 0 pustu je bil pies v nckem mesti. Aristokrat je hotel izuenaditi svojo 2eno z novo obleko. Vzame si „Extrazug" do Pawa. V Parizi kupi obleko za 2eno. Tretji dan je bil pies, a aristokrattnja na plesu z novo pariSko obleko. Tako se trosi denar.
Jud ve dobro, kje je treba dobicka iskati; o-gerska de^ela je zanj kar ustvarjena; tu se je naselii in tako izsesal vso plavo kri magjarskih plemenitni-kov. (Pravijo, da imajo grofi in baroni plavo kri, a ne rudece, kakor mi kmecki sinovi.) Da je moja prej-§nja trditev o judih resnicua, naj za dokaz samo to navedem, da srbska knezevina steje 1,353.890 dug, in v Srbiji je samo 2046 judov. Pa zakaj ? Zato, ker Srbija nima aristokracije. Srbski knez ne more koga zarad posebnih zaslug za domovino imenovati za ba-rona itd., kakor pri nas naS svitli cesar. V Srbiji imajo trgovino in obrtnijo v oblasti sami Srbi; torej tu ni domovine za jude; z druge strani pa imajo take zakone, kateri jude jako oviiajo, da bi se brez te2av naselili v srbski knezevini.
to je najveci red, s katerim odlikuje cesar dostojan-tvenike in driavnike.
Iz vseh pokrajin velikega naaega cesarstva pri-hajali so odlicni mozje na Dunaj cestitat cesarju. Veselju ni bilo ne konca ue kraja. NavduSenost je prikipela do vrhunca na dan 23. avg. 1858. Zvecer je namrefi bil razsvetljen ves Dunaj. Cesar se je vo-zil po mestu, iu ljudstvo ga je pozdravljalo najprisrfi-ni§e, da voz kar naprej ni mogel, toliko je bilo ljudstva. Po ulicah in cestah je bilo mnogo lepih tras-pareutov in napisov, resuih, veselih in Saljivih. Vsega ne morem tukaj na§tevati; naj omenim samo to le. KrojaC Pavel je napisal na transparent te le besede: Der Himmel m6ge den Kronprinzen mit seinem Segen begleiteu und ich ihn kleiden. Tudi je bilo nekoliko nap:sov v hebrejScini, v sanskritu, v egipcanskih hie-roglifih iid. Vsakdo je tedaj y svojem jezika slavil rojstvo mladega cesarjevica. Skoda, da uisem mogel zvedeti za slovanske napise, ce in kje jih je bilo videti.
Dnevi veselja in radosti so se vrstili zaporedoma. Bogati ljudje so dopolujovali dobra, plemenita dela delefi siromakom. Najvefie dobro delo naSega svitlega cesarja pa je §e bilo doioCeno vsem avstrijskim Jna-rodom. Dne 26. avg. 1858 je prejel od cesarja minister notranjih zadev barou Bach pismo, v katerem mu naznanja, da je cesar sklenil ustanoviti uovo „Rudol-fovo bolnico*, v kateri bi imelo prostora najmanj ti-so6 bolnih Jjudi brez razlofika stanu in vere. To je tista lepa bolnica na Kostaujevici (Landstrasse) z i-menomRudoifspital, ustanovyena o cesarjevih troSkih,
Ogledali ±in\ si iiovi ciyilni zakon 2a  ogersko driavu z"narudm»gospodarstveiiega  stalisca.   Povcilal si«iuT   d«i x¦' imioga posestva   magic ^'h aristokratov prijmdajo judoni. Novi civilai zakon je za to, da re§i propale mu^iiate pogiua, pa tudi Magjare. Propali po-it^tiiiki se bodo zciiili z bogatimi judovkawi. Mugjar-*ki element *e bode lnnozil, kar jc postavepoglavitni name*}. IM tem se mi je zdclo nepotrebno pecati se z razfeganjtra jnridicuik monieutov omenjeue postave. f'remsuvanje strogo juridicnih problemov ne spada y . podroyje pokrajinskega lista, zlasti zarad tega uc, ker \ be to ne tice naSega naroda.   Izraeta   na  O^erskeiu naj znklicem sarao te besedo, zapisane v njibovib sta- : rib bukvnb;  besede, s katerimi izrazajo sreco, in tc so: Ogerski judi, novi civilai zakon boste iioeli; svoje . Mere l)Ost<* dnjali groforo,   baronom za iene od»lej, j pieunuiifc' bodfjo;  srefiui bodete, lino prihodnjoat 1- i mate v ogerski drzavi; lep poklic: Magjare bo.ite re- ; Sili poghia, ogerski judi:   „Bi»nm uvorhclu"^!   (S . fim naj bi vas se kedo blagoslovil.) Price ste resuice : zatmib based: Extra Hungarian* noo est vita 1             !
Dostavck urednistva. Kdor pozna znacaj semit- J akega pleraena, ali bolje refono, judovakega roda, ' sklepa lahko vsled novega civiluega zakoua na Oger- | skem, da oiorajo biti v tej avatrijski polovici zares . gujile sorijalne razmere. Bavuo sedaj se Siri med druginu* narodi tudi veduostoo prepricanje, da ju- | dovski rod je vskd laatne krvi najhujsa iu naj- : nnvamiSa pijavka tloveStva v qbee in uc samo indo- j evrop*kerou odd-.dku, kteromu je zasekaval v vseh sto- ! Ictjih pml krscansko dobo in uajboij po Kristttsovem ; rojstvu uajvidnise in uajhujSe rane. Naj pa so bili [ Homam, (ieimani in Slovaui kolikor si bodi nesreem vsled vgupwlebjadovskegaroda, toliko naravnega cuta j in tobko ; ruinozljivosti so §e vedno iuieli, da so se ! branili, kri pomesavati z judovskim rodom. Da vteg- j nejo Magjari sramozljivost sieci in ji s civilnini za- j konoin cno biti po obrazu — ta prikazen je najhujse i direktno spricYvalo o vie nego samo gujilih razmerah I na Ogrokeuil        ______                                  I
Dopisi.
Y KomnU, Jurjevega due. (lav. dop.) (Cesarje-vie Uudolf v Nabrezini; c. kr. okr. glavar Bosizio in nasi obcuisk! zastopniki.) Zadnja „Soca" je ze po-rocaia, da je M na§ cesarjevift Rudolf dne 21. t. m. iz Trsta v Bei. Ker je bilo nam znano, da se hoce Njib VisoCanstvo muditi nekaj minnt na Staciji Na-bifiiiiHki, Sli smo radovedni tje, da bi videli osebno nasega pribodnjega avstrijskega cara. Vse doloje kra-§ke obdine so imele svoje zastopnike, katere jepred-stavljal cesarjeviCu g. sezanski glavar. Vest mi ne dopusca, da bi zaniolcal tnkaj vse, kar smo nazoCi Cutili. Visoko osebo pozdravljalo je zbrano ob&nstvo z burnimi zivijokbci, in Njih Visocanstvo Rudolf se je prijazno zahvaljeval. — Pri§ed§i Nabrezino izstopi, ter mudil se jc z zastopniki obCin nekaj minut, in potem se odpdje med bamimi zivijoklici. CesarjeviC Rudolf je bil oblecen kot poJadmiral, prijaznost ga odlikiije, in bere se mu na obrazu saiua blagost in visokodu§nost.
Tadi pi1 tej priliki se je pokazal na§ c. k. okr. glavar precuclnega mo^a. Dasiravao so pred priho-dom cenarjeviCevim nekateri predlagali, da bi se vi-soki obiskovalec nagovarjai slovenski,  je glavar bil
teuiu qdloiuo nasprotin, in terjal je od slovenskih ztt-panov, mwi kateiimi* jele fwlkdrka^; ki uiue par"be-sed nemSkih, da bi se pri tej priliki govoiilo nemski. S,; ve da vsa opvzicija nekterih ui uii yomagab, ker pii nasih obi. zastopnikih je beseda glavarjeva sveta. iu udajo se ti ,bo7Ji voiicki" njegovej volj:, ko bi imeli zatajtti se svet<j§e prepricanje. Tndi nabr.zm-ski uiittlj g. Hrovatiu je otrpbe vezal. Pokazati je gotovo botel, kako je izvrstea uemSk govornik, ali ni se urn zneslo, ker jezik bil urn je gotovo pot za§elf in Se nam se je niilo storilo, da ni inogel skobacati se iz nevSeCuega poluzaja. — Kar ?e et» je pa do-padalo je. bilo se po*cbuo to, da je Njih Visofian-*tvo prestulonasludnik odgovarjal na nem-ske pozdrave glavarjevib  kleieplazov
__slovuuski!!   S lenu aloveuskmii odgovori  je
gospoda gtavarja, kateri je hotel dati naseinu staremu iestitljevo sivemu Krasu p» vsej sili m-mSki zuacaj, cesarjeviL dovolj jasno poihieil, da se bode vedel rav-nati v prihudnje. Raj je neki uiislil plemeniti g. Bosizio, da ue ve nas cu.satj vte, kdo atraii jadranske obali ? Motil se je za takiat! — Sjih Visocanstvo hoce biti vse:u narodom wLe iu ue le Xemceni, kakor so si nekaterc osebtt inislile, ter uas Slovence na Pri-morskem hotele zatajiti, kakor je zatajila v pripovedki Eva Bogu polovico svojih otrok, katerih potomci so su danes berafii. — Vam pa, kraski zastopniki, ki spostujete balj nemskutarja glavarja glas, nego lastuo prepricanje, Yam kleficplazi, ki ste za skledo lefie iz-dajice svojrga roda, sramotno orozje na§ih narodnih nasprotnikov, bodo Vam naj v svarilo nasega vele-Ijubljenega ct^arjeviCa slovenske besede, resp. odgovori na nemSke pozdrave Vase, kateri so Vas v istem bipu kakor tudi g. glavarja pred. nazo&m ljadstvora osramotiii'. S tent ste javno pokazali, da se sramnjete lastnega roda, domafiega sloyenskega jezika , in matere, ki Vas je Slovence rodila. Kdor pa saaiega sebe in roda svojega m; spoStuje, ta ni tudi vreden spoSto-vanja! — N<i bahajmo se le z besedo. in krifianjem, da smo Slovani, nego pokaflmo tudi v dejanji privsa-kej priliki, da smo vredni sinovi velike majke Slav?. Nam Slovanoiu iu se posebno Slovencem manjka na-rodni ponos; o da bi zaceli v tern veudar eukrat po-snemati Italijar.e, Nomce in Madjare, da ne bomo zwe-rom podlaga tujCevi petit                                A. St.
Iz Doline. (Izv. dop.) Ker se je tudi predzad-nja §t. nSoLeu se „Soloa, glasilom goriskih u^itcljev, proti izreki Bl" v ljudski Soli izjavila, prosim, da bla-govoli slavno ureduiStvo sledeii odlomek iz moje ob-Siiueje razprave o stvari v svoj cenjeni list sprejeti. Ako se ni*, sosebno v sredi besed pred soglasnikom, po mnenji ^Sole* ne izrece kot Bt" nego kot „u*, postane taka beseda:
1.) brez pojma n. pr. mmka m. Milka, pouk m. polk, pauma m. palma itd.
2.) zadobi beseda celo drugi pojem n. pr. raauka m. Malka, ternou m. ternol, biuka m. bilka itd.
3.) ako se uCitelj strogo po mnenji nSole" drzi, narekuje tudi otiokom, n. pr. stavek: sem videu vou-ka, ki je napadeu mauka, m. sem videl volka, ki je napadel Malko in
4.) pelje li taka pot do pravopisa v ljudski Soli? Kcdor dvami, naj se blagovoli potruditi ter ogledati sad takega postopanja v spisih naSega ljudstva, ko konCa Jjudsko Solo.*)                          And. V^rtovec.
Mladi cesarjevie pa je spaval prvc sladke sanje v lepi zibfli, ta biser avstrijskih narodov, njih novo upanje. Lepo se je razvijai pod varstvom stariSev; bil je zdrav in 5il. Tu so pognale v mladem srei dobrosiCnost ia Ijubeznjivost prve kali, tiste lepelast-nosti, s katerimi se tolikanj odliknje na§ cesarjeviC. Prva otroCja ieta je prezivel na Dunaji, po leti v SchSnbrunna, Laksenburgu in v Reichenau-u. Tu je videl lepe, visoke gore, krasno prirodo, katera je de-lovala ua otvoka tako silno in prijetno, da je zdaj velik cestik'C naravoznanstva, tiste lepe znanosti, s katero se cesarjevic §e zdaj najrajgi peCa in o kateri je spisal leu ill, mikavnih spisov.
CesarjeviCa je pestovala Marija Rzehorz. Ko je ze mogel na nogah sam stati, ko je te znal hoditi in se je ze sam vozil po sobi z lesenimi konji, mislil je cesarjeviC, da ve6 ne potrebuje zenskega varstva, zato je prosil, da sme v svoji sobi sam spati. Cesar je pri-will. Ko se je spat legel iu bil sam, vrata v njegovo sobo so bila le priprta, ni mogel zaspati. Mlada duSa se mu razvname ter zaCne moliti: „Ljubi Bog, hvala Ti; Ti si mi dal toliko dobrega, oceta, mater'in Gi» zelo", mladi Rudolf je §e naSteval vse dobrote, katere ima na tern svetu, ter je koneal svojo molitev tako: »Ljubi Bog, daj §e, naj Se postanem prav priden in prav, prav paniPten".
Najljubse nm je bilo, ce se je mogel prav dol»o ftasa -pogiivarjati z roditelji in Gizelo, a katero je vedno kupoval svoji najmlajsi sestri Valeriji uove igraie ter je mnogokrat pripovedoval, kak6 je v te oamene veCkrat potrosil ves denar, mm., katere je dobival «a roesec.                                 ^Konec prih.)
|           Z Dunaja, 25. aprila. (Izv. dop.) (Ogerska naj-
; coveja kupftjska politika. Judje na Dunaji). Glejte, Ijudje, doziveli smo „(udo nevidjeno", kakor Srbi pra-
j vijo; sinje nebo se je pooblaCilo; crni oblaki so se napravili na Ogerskem; ogerski minister za trgovino Keraeny je vzdignil Carobno palico, Svignil je proti oblakom; ti so zapedili, pridrvili so na lepo na§e cesarstvo, vsuli so se na nase dezele, a strela je u-
i darila v cislajtanijo. Koliko srefie, da je ta strela bila samo yodena I Mej nami je nastalo Skripanje z zobmi. Dunajski veliki trgovci in obrtniki so se zbra-li v posvetovanje, kako odvrniti prete^o nevarnost. Ogerski trgbvinski minister Kemeuyje izdal naredbo, katera je na vse strani taka, da, Le se uvede, bode silno Skpdovala avstrijskemu trgovstvn in obitniji. Magjari namreC terjajo od nas, da se vse bfago, katero poSiljamo na Ogersko, mora toCno zvugati in po-pisati, tudi vsaka maleukostna stvar. Blaga, katero pride na ogersko mejo in ni razposiauo po tej narel-bi, noSejo odslej prejetnati Magjari. Z besedo, nalo-i\\i so nam novo colnino, vec nepotrebnega dela pri iazpo&Ijanji. Cudno je to, da imajo Magjari naso av-strijsko polovico za tuje zemstvo (Ausland), kakor n. p. Rusijo ali NemCijo.   Tako dalec  smo tedaj prisli
*) Tu posamicSne opomnje g. pis. ne zadevajo ,8o5r% katera je odobravala sumo nadela omenjenaga sestavksv „Soliu; sicet pa tudi niso toliko moftne, da bi Ttegsile tarn naglaSano nafielo o izreki „t* y ljudski Soli spodbiti. :Mi bi g. VertoTcu ˇ kratkem odgovorili, da ae njegovi ugovori opirajo na pe-Biico besed, katere morujo iz ociridnih razlogor valjati, ako ne povsem kot tuje,. vsaj pa kot izjeme.majnega obora.
V ostalem pa naj se zagovarja „Solau sama, katera naj bo vesela, da ji je podana tukaj prilika, izreCeno nacelo Se boij ntrditi po potf qan^aanib, od vrlega g. V. navedenih iz-!•»»»                                                                          Ur.
j vsled dualizma! Jaz zlvim v dotiki s prviini obrtniki
j in" vclikfrnt trgovci*iia'DuiVaji ter vain ne uiorem po-
j pisati, kako   so   razburjeoi   v^led   ogertske   naredbe.
DruStvo   wGeweibevereintt je   zborovalo v nedeljn ter
I je poivetovalo se 0 pomockih, kako naj bi zavrnili Ma-
j gjare. Posiali so deputacijo k' mini iteiskemii precised-
I niku grofd Taaffeju.   0 vspebu  Se  nifiesar ne vera.
I Piavijo. da Se Magjari pravice oimajo, takib naredeb
I dajati brez pi ivoljenja avstrijske drzave. Za tega delj
j se tern  bplj Ludimo, kako je to, da so se  Magjari
I vender predrznili izdati   Skodljivo   naredbo.   Duhovi
j so tu razburjeni, kajfi Ja naredba bode veljala  ±a I.
j maja. SkuScni mo2je trdijwr sedaj govorefi, da Se celo
I Rusija inuu takib naredub s svojo prohibitivno siste-
I mo, kar je uekoliko hvale za Rusijo. Seveda zdaj vi-
dijo, da so magjarske  trgovinske  naredbe  gorSe in
slabSe od ruskih. Torcj stvar je sedaj tttko, mej avs-
I trijsko   in ogrsko  drzavo  je  meja, to je Magjari se
hocejo loCiti od nas kakor od Nem&ije. Z nami v Ci-
slajtauji ravnajo, kakor s tujci n. p. z Rusi.    In kaj
I je nasledek issza take nevihte.   Ogorsko nebo je bilo
ze dolgo 6asa miacno v nektcrein ozini; zdaj se je
zjasnib);   janjiost smo dobili   o dual)sM(5|je!))   naCelu,
viditno Magjare v pravein magjaiskem tipu.   Magjari
I bi radi pri »orili veijavo in ceno svoji dainacl obrtniji,
I zato zapunjo pot naSi, njim tuji obrtniji.   Vidijo, da
I n»Sa obitnijo   nijhovi   veliko  konkumicijo  dela, da
|naSa njibova izpodriva.   Kako obitnijo pa imajo Ma*
j gjati? Nekoliko umetnih malinov; pa smo pri kraji.
I Tcrej z novo  naredbo ne bodo sebi nic koristili, all
I pa nialo, nam pa nemalo Skodovali, ker nam rialaga-
I jo nova bremena. Pa pustimo Magjare, saj vemo, kam
[ pes taco inoli. Prej so hoteli imeti rcpubliko; hoteli
I so se popolnoma loLiti od Avstrijc, da bi imeli avojo
I drzavo; hoteli so uni6iti Avstrijo, yojskovali so se
I zoper Avstrijo, Vsega niso dosegli, pa veudar mnogo.
I Naj bi tedaj mnogi avatrijski Neinci, zlasti jiidi nam
miru daii, naj bi nam ne ocitali, da Slovani hrepbne
po kraljevinah. kader se bojujemo za enakopravnost;
I Magjare naj bi prijcli! Magjare uaj bi imeli za tujee,
I kakor oni uas.   Magjarpm je treba policijskega nad-
I zorstva, ker se vedejo sovra^uo.                          ,
0 judih sem govoril in o judih moram zopet
govoriti.   Posebno na Dunaji je Uh tipov toliko, du
I je'groza. teta t869. je bilo na Du naj 30, 200 judoy;
faJi pd  tega leta ne je Stevilo tako povecalo, da je
I skoro neverjetno. Letosnje Stenje ju pokazalu, da iW\
zdaj na Dunaji 72,000 jticlov I
Da z judi uimamo srefte, vidimo od dne do due. PonaSajo se, da so iiberalni; vender pa ui na svetu vecih licemercev od judov. Ko je bil te dni flkmcCki zbpr" v Scbwenderjeveni koloseji na Dunaji, predlaga-li so kmefje in zahtevali y iresoluciji, naj se judom ne dajejo drzavue sluzbe, in dolgovi, katere pri njih de-laiho, iiaj se ne vpisujejo v knjige.. To, je duuajske judovake liste. tako razkaCilo, da o teh tockah kineC-kega zbora niso niLesar porpcati, ampak se hudujejo, da so se kmetje prepriCali 'o. judovskem oderultyu. Kaj ne, to je judovska, konjederska politika!
Politifini pregled.
I           Zb or nic a drz. poslancev je imela yferaj
I 1. povelikonocno sejo.   Seje bodo trajale, kakor j je izvedela „Tribtinea, od 28. t. m. do 8* maja I od 10. ure predp. do 5. ure popoludne. Potem j prenehajo  zarad  cesarjeviceve poroke  do   12. I maja. Zborovalo se bo potem morda do kouca junija,   ker se bo treba muditi pri postavah za zganjarski davek, hisni davek, za oderuhe in Lienbacherjev  solski  predlog,   zato ker je go-[ sposfca zbornjca te.postave   tu pa.tam   in ce!6 zelo spremenila. In vlada predlozi poleg tega se I novelo kbrambovski postavi, postavo za galisko I poprecno zeleznico  in  za razdelitev prazkc j v e 1 i k e Sole na 2 oddelka. I           N e m c i  ne privo§6ijo Cehom  vseuciliSca.
I Nemski profesorji se boje, da izgube prevec j mastnih sluzeb, ker se jim nekoliko stolic od-I tegne. Cel6 akademiski senati protestujejo strast-[ no proti enakopravnosti na to stran; hepozna I se jim, da se drugace mirno potegujejo za re-I snico.
I           Na  Moravskem  podeljuje  dez. odbor
I nove sluzbe takim ljudem,  ki ne ^najo ceSkega j jezika.   Sklenii je ceI6 ta slavni odbor, da sta-rcsinstva ceskih obcin morajo sprejemati, nem-sko pi3anc odloke in dokumente.  Zato pa Cehi j silijo, da se dez. zbor moravski razpusti.
V Sleziji je 31.000 neuiskih otrok s 13
srednjimi  nemskimi   Solami.   19.000   eeslcih in
j 15.000 poijskih otrok  pa v tej pokrajini nima
nob en e srednje Sole. Tako skromni so Poljaki
I ia Cebi v Sleziji,   da prosijo samo za  13.000
gl. od 113.000 gl., kterc drzave placuje zata-mosnje nemske srednje Sole. S 13.000 gold, bi si vsaj eno tako solo ustanovili Sleski' Slovani! Ali niso pohlevne ovfiice enako Slovencem ?
Vojna Krajina ni se izroceua Hrvatom; te dni se. bodo - povsvetovali ogerski miaistri z bauora Pejacevicem in bar. Filipovicem o iz-rofcitvi.
Knez Aleksander I, bulgarski bival je te dm napunaji in je bil tudi pn;cesarji.
Bar. Haymerle, zunanji minister, odli-kovan je s velikim krizem reda sv. Stefana.
Veliko hrupa in veselja v ustavoverskih in judovskih listih je vzbudila razsodba drzavnega sodiSfia, vsled ktere sodi zbornica poslancev o pravici izvoljenih, drfc. sodiSfie pa o pravici vo-lilcev. Slo je pri tcj razsodbi o veljavi ali ne-veljai gornjeavstrijskih volitev v velikem po-sestvu. Silno radovedni smo, kako" jo ukrene vlada in zbornica poslancev vsled te razsodbe, ki oraejnje najvilo oblast ljudskih zastopnikov. In vendar se judovski „liberalcia vesele* takega napredka!
Dunajfianje so res izvolili kri&ica dr. Weit-lofa, ki je rekel pred volitvijo, da je Avstrija tako razdejana kakor Tur&ja!
Francozi so 2e prekora6ili tunisko mejo, kjer imajo 20.000 roo2 pripravljenih. Trdnjavo Tabarka so z> razdejali. Evropski prebivalci pri-dejo v varstvo ria posebne ladije.
V Bumuniji je prevzel predsedniStvo in zuftinj^ mJiiipterstvo Demeter Bratianu, brat prejSnjega predsednika.
Busk a vlada je razposlala na vse velesile okroMco, da bi se skupno dogovorile o korakih zoper nihiliste.
G r 8 k a s Turcljo ni se Se pogodila. Kakor smo zadnjifc povedali, GfSka bi se zadovoljila z novo mejo proti sevcrju, ko bi dobila novo zcm* ljo v svojo oblast brez bojev. Epirus ne spada pod novo Srto; zato pa ho6e zdaj Gr§ka, dabi Turctja zagotovila varnost Grkov, ki pr^bivajo v Epiru. Ker pa Gr§ka ne veruje, da bi se TurSka vdala za take pogoje, poSilja in razpo-stavtja svojo vojsko na mejah,
Od Bulgarov terja Sultan zdaj svoj tri-but; ali ne!dobi ga, dokler se ne dolocijo Bulgarski prave meje. Signatarne velevlasti fiujejo nad tern; potreba denarja bo tako Turka prisi-lila, da ustanovi Bulgarora dozdaj §e negotove meje.
Poroka cesarjevida Budolfa.
postavljena. Celi trg bode z zastavami i preprogami cvetlicami itd. olepsan. Na drogu bode ta dan plo-potalu velika, ccsarska zastava, zvefier velikanska po-jedina i uziganje utnetuih, ognjev. Sploli Kanal bode obbajal ta dan velik praznik.
V Bovcu in po vsem BovSkem bodo soseske 7. vso mogofifr slovesno^tjo obhajale poroko cesarjcvi-fia Budolfa.
Veselieo v Kamnjah pri Ajdovsdini na-pravijo line? 8. raija t. I. v slavnostni spoiiun porok« eesarjevica Budolfa ob 5. uripopoludne, terk obil-ni udeJezTlvi vabijo Kamenjski rodoljubi.
Ljubljanski 2upan vabi v poslavljenje poroke svetlega ce»arjeviea Budolfa meSfiane, naj razsvetlijo vse hi§c v nu'stu in predmestjih zwiet pod svatbi'-nim duevom, to je, 9, due maja, — na dau poroke, to je, 10. maja, pa naj hise olepSajo z zastavami. 0 zastavah naj omenitno, da cesarska zastava je Lmo-vuinena, — de^elna belo - inodro - ruiteSa, — zastava belgijska (rojstnc &cM& pri'icesinje Stefanije) pa je etno-rumtftto-rudefia. To povemo, fie bi nekateri meft-canje 2eleli izobesiti belgijsko zastavo, ob coem pa povdarjamo, da de^elna naSa zastava je belo-modro-rudcLa, katere Be neuiCurji boje, kot h.... kri^a, mis-leCi, da je ta zastava vseslovauaka.          nNovice."
V seji mestnega stareSiastva 23, t. in. je porofial goriSki iupan, da je cesarjevifi Budolf de-putacijo, ki se am je bila §la poklonit, kaj Ijubezujivo sprejel in izrazil upanje, da bo kmalu obiskal tudi Gorico. —
StareSinstvo goriSkega mesta je na predlog za to izvoljenega odbora sklenil tak6 le obhajati poroko cesarjevica Budolfa:
1.  Deputacija iz srede stareSinstva, sestavbena iz iupana, grofa F. CoroBinija in pi. Karola Bitteija, pojde na Dunaj poklonit se Njih Visocanstvom iu izrofiit adreso gotiSkega mesta.
2.  zveCer 9. maja velika bakljada meScanov in raznih drustev z.mestno godbo, kterazasvira cesarsko pesem pred poslopjem c. kr. okr. glavarstva. Isti ve-^er razsvetljava mesta in torej tudi poslopij ob-iinskih.
3.  10. maja sluSba bozja v prvostolni cerkvi, ktere s^ vdelezi tudi mestno stareSinstvo. Zvefier ob 10. uri glerfigce v ptaznik ia s koneertom.
4.  Batila poboinim zavodom, da se praznujetu-di v teh svefctuo veseli dan.
K a n a 1 s k o oWinsko stareSinstvo je v posebci seji sklenilo praznovati praznik poroke cesarevica Bu-rdolfo in princesinje Stefanije po siedecem sporedu: Na predveCer poroke 9. maja popoludne pritikovanje zvouov, streljanje topifiev (moznarjev); zvefier splo§na razsvetljava, ktera obeta postati velikanska; ob 9. uri velikanska bakljada z godbo, ktere se vdeleiijo Citalnicna zastova na celu, poiarua strata v paradi, veteransko druStvo itd.; zasSigali se bodo vmetni og-nji. Po tem splo§ua ljudska zabava ua ti*gu, kteri, ka-• kor se sliSir bode Sarbbuo s6 trasparenti novo zaro-Cencov in udov eeaaiske bi§e» grbi, itd. olepSan i raz-svetljen. Diugi dan na vse zgodaj, pritrkovanje zvo-nov, streljanie topifiev, ob 10. uri slovesjia maSa.Te-deum; jo ma§i b()de Solareka beaeda v soli, pri kte-rise bode igVala igia, nala^c za ta oamen praznika
Domade stvari.
flSl. N.H inia danes sledeCi telegram: Dunaj 28, aprlla. V drzwiem zboru jo minister P r a 2 a k predloZil civilno pravnl poatopnik. Minister finnnCni je predlo^il postavo o prostosti Stemplja pri kanver-tiranji hipotekaruih dolgov iz visjih na niz> obrcati. V geueralnej debatio budgetu so govorili Manns-feld, Durkheim, Kronawetter, baron Gddel, ki Je terjal jednakopravnost za Slovence, Pacher in Kvi&Ua.
G. Waser, pirdsodnik nadsodnije giaSke pojde I Tako so „81. Nitrodu" poroCa, in po istem viru pride na Waserjevo mpsto dosedauji svetovalec najvi-&ega sodnBkega dvora mi Dunaji, g. Bo21darNa-pret, praviien in pravi Slovenec, poznun odproj tudi v Gorici. Veeeia uovica, ako se uresnich
Oesarjevifi Eudolf je v Tretu odgovarjal na laske nagovore trzaSkega ^upana in drugih v ncm-gkent jeziku. Bekel je pri tvj priliki, da laaki ume, pa no more govoriti v tem jeziku. Slovenske deputa-eije je vodil g.; Nabergoj. PraSal ga je, ali je Slovence, iu ko mu potrdi, govori 2 njim in z vsakim u-dom deputacije posebe v lepi in pravilno naglaseni h r v a s c i n i. Konecno se zahvali vsem ¦ deputacijam skupaj, kakor poroca „Ed.u skoro od besede do bese-de tako-le: Veseli me, da ste me doSli pohodit; poz-nana je veC (ze) vdanost Slovencev do prestola: sprej-mite srdaCno moje priznanje i zahvalo.
„Ed.u pravi dalje: nKaj seje v Trstu zaradtega opazovalo, tega za danes nocemo 'pOpisati, ker nam to vi§i obziri zabranujejo. — Le to hofiemo zazna-movati, da je bilo slov. deputacijam od neke strani moCno priporodeno, da morajo s princem govoriti nemSki ali pa francoski, kar pa so vse deputacije od prvega Zacetka odbivale....u (Glej denaSnji dopis »So-Ce" iz Komna!) Legali so ce!6 deputacijam, da cesar-jcviC ne ume slovenski I
BEd.a pripoveduje tuv i to-lo: „Ko je 2arela na ve8er vsa okolica v svitu — Indipendente je obeSem na veternicah neke temue hi§e in zohmi Skripal, ker mu ge svecava ra«un prekri^ala. ~
Ko se je cesarjevifi odpe|jal, bil je na vseh po-stajah z burnimi iivioklici sprejet.
Qdkritosrene ljubeznjivosti ceBarjevifie ne morejo prehvaliti oni* ki so ga opazovali.
BTriester-Tagblatt" iu ^Adria* sta 2ivo popiso-vala sprejem cesarjeViiev v Trstu. Tudi „Ediaost* pravi, da „§e par taeih udarcev in — addio. Irredenta v Trstu !tt Tako upanje zares razveseljuje in krep-da; ali mi smo osled enakih dogodkov in prizorov, ravno ker so redki, preoptimistiCni, in le prebitro in prelahko pozabimo, da ni vselej in od vseb strani vse zlato, kar se sveti.                                ..*,,,
Optimizem, ki nima globokih koremn, je skod-Ijiv, in pomisliti nam je, da so nekteri elementi v Trstu zares britko obcutili zunanji bliSd, ki je pn-hajal gotovo tudi od odkritosrdno vdanih Avstnjcev, da se bodo pa isti elementi skuiali odSkodovati S tem, da bodo toliko laze nadalje' .iu §a bolj smelo greSili, v nadi, da jib ceaarski hi§i vdani sosedje ue bodo v njih delovanji zanaprej toliko nadzorovali 1
Oesarfevid Eudoif je podaril v Trstu ubogim 500gold.
EconoiQO, posestnik velikega mlina v Trstu, }e dal triaSkemu 2upann 1000 gld. za uboge v zahvalo, da je cesarjevifi ogledal njegov mlin.
Mestno stareSinstvo v Gorici je sktenHo na-
v ulici Treh kraljev in dell'Usina. Za popravljanjc ceste na novo pokopal&ce je dolofiilo 328 gold, vsa-ko kto.
Na§a kmetijsfca dru^ba je bila tudi odpos-lala dj'pufacijo v Trst, in jo je bil tesarjevifiu pred-stavil grof F. Ooronini.
Kmetij^ko druStvo v Gorici bo imelo obfint zbor v dmStveni  pisanii due 19. maja t. 1. ob 10. > uri-'prudp.
Na dnevnem rt-du brtdo: 1. Porofiilo o delovanji druStva v letu 1880. ¦— 2, liafiun o drzavnih podpo— rah leta 1880. — 3. Sklep rafiuna 1880* prorafiun za lets 1881 in porofiilo o druStvenem preraozenji dne 31. dec. 1880. — 4. Predlcg o volitvi druStvenega tajnika. — 5, Bazni predlogi.
PreskuSnje za uditelje v Gorici so se vr§i-le od 20. do 26. t. m. Delala in prestala sta jib dva: 0. Kr. Bratina, Slovenec, ufi. na Serpenici, dobil je sprifievalo II. reda; g. Jos, DeVetak, ufiitelj v Mo§i, z ital. izpitom, dobil je spri5. III. reda.
Preskusnje za Ufiiteljice se viSe od 25. t. m. in bodo trajale do 2. maja Imena iu izid prijavimo prib.
KupfiijSko-obrtnijska zbornica v Gorici ima 5, maja svojo volitve. Slovene! lahko spravijo tri svo-je v zbornico. Slifiali pa smo, da se je ustanovila nova laska stranka, ktera bi rada tudi ta 3 mesta Slovencem odvzela. Tukaj je tedaj Slovencem do tega, da jim princip ne zarorje. Mi bi 2eleli, da bi prisli v zbornico pravi Slovenci.
Ta nova stranka, eovra^na na§im narodnim pra-vicam rabi sedaj prav zvite manevre, da bi vjela na svoje limunicc noSe sloveueke obrtnike, katere s tem zivo opominjamo da se ji ne pusti zlorabiti. Naj no pozabijo, da ti mozje iraajo za nai narod le psovalno naslove,
Naj ostanejo vsi zvesti patrlotifinl $?ranki, katc-ra vsaj epogfuje naSo te2nje in nlkdor naj t: nozabi, da kupfiijtika zbornica ima velike pravlce, go «. .o vo-liti v dezelni in dr2avni zbor, torej da zahteva tiaSa narodnost vso pozornost pri teh volitvah. ZuacaJ, zna* fiaj naj volja kot geslot
V Dornbergu bo 1. maja, razstava domaCili vin. Odpre se v nedeljo ob 11. uri zjutra. Kupci, prijatelji vina in vBi, kterim je mar napredek v do-mafiih pridelkih, naj se obilo vdcleZe te letuo razsta-ve v Dornbergu! Povabljeni so med drugimi tudi vo-dje tukaj§njega poakuSevalisca in kmetijskih sol.
pravitina javnem vituikamn^te ptilnSe twm Wage naraeneJ
ProSnjo do gosposke zboroice za znilanje zemljiSkpga davka na Goriskem so menda podpisaiiv ponedeljek vsi i'l^mi z goriskega vcenitvenega okra-ja. BSofiitt So pa morali prav datl vsaj tarn, kjer je pokazala na fakticne pomote. ProSnjo so tedaj popra • vili, kjer je bilo'govorjenje samo o vladnem porofie-valcu (g. Franco); vsled tega so morali tudi popra-viti, da ta gospod ni obSel v toliko dneh 450.000 o-ralov Boslab§ane*, ampaksamo 110.000 oralov obde-lane zenrtje.                          m.          .,'..,
Tudi so nam izvedenci privatno odobravali, da smo naglaSali pomanikljivost proSttje, ker se niso po-jaSrijevale najmerodajniSe razHkena mejah med naso deielo in sosednjimi pokrajinami.
Da je proSnja zloiena proti vladi iu sedanji dr-2avndzborski vefiini, smo povedali zadnjifi; namesto s takimi ofiitbami, naj bi bili rajSi proSnjo atvar no boye podpirali: bilo bi vefi izdalo, ako v obfie kaj u-panja imajo zausliSanje. Ml pa naSim kmetom prioo-rocamo Se eBkrat, naj do fiasa v Svoje pole v avojih soseskah pridno in vastno zapisujejo in vtemeiju-j ej o pritoibe, kjer so jim deli zenujiSca v ptevisoke razrede.                           ,    .     ,.,    ,
Vsaka druga pomofi je dvotnljiva in za posam-nika neizdatnal
Veteransko triafiko druStvo bo imelo v nedeljo (1. maja) ob blagoslovljenji svoje zastavo velik praznik, kakor smo 2e zadnjifi nazuanili, Od mm> gih straui pridejoeaaka druStvataza veterance veseli dau pofiastit. Tudi veteransko druStvo «a GoriSkem hofie odposlati veliko deputacijo k imenovani svefia-uosti. SliSimo, da se je oglasilo za ta namen kakih 300 udov samo iz Furlauye. Ako pomishmo, da nas z naSimi dmgafie govorefiimi sosedi nifi tako trdno no ve2e, kakor skupna domovina pud habsbursko krono; ako mora nas z veseljera navdajati, da so v Furlainji zlasti neke stare rodovine, ki goje tradicijoualno zye-stobo do na§e cesarske hiSe, in da se ravno te luSe zares odlikujejo v dwsivu in za druatvo na§ih veterancev: moramo pafi ieleti, da tudi Slovenci ne zaostauejo za Furlanci. Naj se tedaj tudi slovenski udje veteranskega drustva v obilem Stevilu udele^e velikanskega in! patriotskega praznika, ki se bo v nedeljo obhajal vS Trstu. Tam boste opazovali, kako se Slovenci iz triaSke okolice gibljejo in postopajo na strati ob jadrabskem morji 1
Naudni ^minister je dovolil nabiranje novcev na siednjih Soliih v namen znanstvene ekspedicije dr. I Holuba v Afriko.   Mladum n&j se nadusuje  za take
Ljudsko Stenje. Vipavski trg je iiutl 1869 prebivalccv 1250 in ves vipavski sodnijski okraj 12.485; z«l;ij pa jihsteje trg samo 1108 in okraj sa-mo 12.043. Kranjski okraj jih je Stel 1869. skw-paj 53.804. zdaj jih steje same 52 188.
O Vesteneeka in ^Vaterlandu* saw bili do-zdaj nekaj zamolteli. *N(iv> porocajo o tern tako-le:
„Vi'!iko uevoljo izhudil je te dui nek popravek v dunajskera BVaterlandu* glede Vestenekova afere, v kateran ga sku§a ta list umivati z izgovoiow, da je bil v svoje porocilo zapeljan po zupanstvu v Litiji. Zupanstvo litijsko je na to poslalo kratek, pa jedernat popravek k prej§nj«mu prekiicu ,Vat*-rIandatt, katere-inu se je pa zopet potrebno zdelo tudi tsrau poprav-kn pridjati dostavek prav brezumen .kolosbrodos". Vsled tega postopauja ..Vatetlandovega* je vec nje-govih iitsrocni ov skleniio mesto Svigasvagovca nuro-citi nam odlotno prijazno in cenejo „TribnneB.
V Foljanu (Fogliano) se odonre po porocilu okr. glavarja gradi&anskeRa 2. n.aja t. 1. praktitna Sola za one, ki se bocejo uciti plesti pletenice, ver-base (jerbuse), locenje (cajut»), kose itd. Poduk in priprave za poduk daja se brezpiacno. Kakor se vidi, na Furlanskem skrbe za domaco obrtnijo in za do-maci krob. Tudi Kranjci ustauavljajo enake sole; samo za gorate, uboge iu puste kraje na GoriSkem ne ; misli in ne stori nikdor nic v tern zmislu.                 '
Fun. Ludovik pi. Benedek, vojskovodja na- I §e wrerna anuade 1866., ki je po nesre&ri bitvi pri j Sadovi, iivel v pokoji v Gradcu, umri je v sredo po j daljSsra bolehenji.  Znaoo je, da je bil cesar prisko vanje prati njemu ustavil.
Slovstvo.
Na podlofd razsodte v. c k.  dez. zdravni-skega sveta od v. c. k. uamestnistva dovoljene
Marijaceljske kaplje za zelodec
izvrsten pripomocek zoper vse zelodecne bolezni
po&'bno pa se sponasa pri netecnosti, 2elodecm slabo-sti, sIuliudiSeL( m dihti, ke-dat ttoveka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grtze alt yjcda, pri ielodi'tnem kataru, zgagi ali rtzalci, ce s" nareja pesek ali kasa, pri pieobihtosti sli:if zlaten-ci. pri studu in mehuiji, j«!;,v<-iiulu, prtbajajut't'iii od zVlodia, lelodecneni krcu, pri zaprteni 2ivotu, pteiia-sitmusti   bodi  z jedmi   ali
pijafcvni,   pri  glifalir vrancnih, jeternih ali !»*•-
nioroidalnih bolestih. Vsaka ateklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Oorieo  pri gospodti 1«-
kmniauju A. pi   Gironcoli v  Gorici,   blizo
Btreli knm*.
Ct'iitraina zaloga zarazpnsiljanje: Apotheke
zmti IwiligtMi Schutzengid ilt-s Carl Brady, Krem-
sier. Mai'iirrn.
„Srpska Zora", ilustrovani list za zabavu i pouku, szbaja ua Ounaji po 1 krat na mesec v vcliki obltki, ua bpem popirji in s slikami, ki se dajo me* riti z ilustracijaini vaakega lista velikih narodov. Vsaka SK-viIku prinese podobo kakega velikega Slovana. 3. st. iuia kpouliko rarja Aleksandra III. Temu listu, ki siri omiko srbskemu svetu ie VI. leto, je na celu mlad iu obte omikan nioi, ki srbsko literaturo pro duklivno tudi sum pomno^uje: on si je vedel zbraii okoli svojega lista najboljs>. pisateljske moCi, takd da njegov list podaja po nbliki in po vsebni izvrstnega gradiva obLinstv». Vsakemu Slovencu, ki se hoce v bibsCini izuriti in tudi plemeniti, list najtopleje prt-porocamo. aSrpska Zora* stane na leto 6 gl. Urednik g. Teodor Stefanovid Vilovski in administracija se na-hajata na Dunaji (Wien, VII. Burggasse 24.)
Slavnostna knjizaca o priliki poroke c c s a v-jevica Rudolf a je ravnokar pri§la te dni na svitlo in je namenjena slovensktj mladini. Naslov ima: nCesarjevic Rudolf nastolnik av-strijski". Kujiz'ica, ktero smo ze zadnjid uaznanili, ima 6 prav licaih podob, med katerimi se posebno odiikujete podobi cesarjeviCa Rudolfa iu njegove pre-vzviSene neveste Stefauije. Knji^ico, obsezajoCo 20 strani, spisal je IvanTomSic, uCitelj in vrednik sVrtdeva, a uatisnil in zaMil jo je Earl Raucb, tis-kar na Dunaji. Cena posamicuim iztiskoin je s post-nino vred 12 kr. — 10 iztisov velja 1 gl. — 25 iztisov 2 gl. — 50 iztisov 3 gld. 50 kr. — 100 iztisov velja 6 gl. — 500 iztisov 25 gld. — 1000 iztisov 40 gld. — Vsa narocila v tej zadevi naj se po-siljajo naravtiost na Dunaj pod naslovom: Earl Raueb, Buchdruckerei in Wien, (VI. Hornbostelgasse 4.)
Mi zelimo, da bi se ta slovenska knjizlca v prav obilem Stevilu razdelila med slovensko mladino; zotorej opozaijamo slovenske sole, naj se bitro naro-L6 na njo, da jo otroci §e o pravem Lasu dobe v rofce. —
Pozvedel sem, da me neka strauka priporoLa kot kandidata za odbornistvo v goriski trgovski in obrtnijski zbornici. Kerraeni nh6e p r a § a 1, alt sprejraem to kan di datu r o, in ker ne cutini za zdaj nobenega poklica za ouienjeno odborniStvo — naznaujam s tern, da. nikakor nesprejmera kand id at are.
V Goriei, 28. aprila 1881.
LEOPOLD BOLEO.
Dunajska borza.
Enotni <lrz. dolg v baukovcih Enotni dri. dolg v srebra    . Ziata renta    ......
I860 dri. posojilo ... * Akcije uarodne lmuke . , Kreditue akcije  .   .   .   .   .
London ........
Srtbro........
Napol.........
;€¦ kr. cekhn ..,.., . . Driavne mnrke.....,
29 Aprila
78	Rl	70	kr.
79		40	n
95	„	85	n
132	„	—.	,,
840		—.	n
333		—	
117	„	90	„
			
1  9	>»	??/	i »t
E  6		b4	
[ 57	n	55	»
llenrik Xestlr-jev
redilni prali za otroke.
Vcllk castfnl dlplom.
Ziata
ob raznih    ^
Veliko
prvih zdrav.
avtoritet.
mum.
ob raznih   4
TUStmLH
Najpopolnisa hrana za dojence in slafoe otroke.
ZALOGA V GORICI G. Cristofoletti lekarmk, A. pi. (iiroueoli in
v vseli lekarnab pokrajmskih,
Svai*ilo.
Pravi samo, ako imajo po-¦M^MHB krovi Skatijie taka znamenja, kakoisna so vi-dett na levr.
3SB. Pri nepravih skatyicah na znamenji pokroYovem ni Iastno-ot-nega podpisa glavnega zaloznika F. Berlyyk-a.
dobe mrzel pot. Bra ko Imjse obole obisti in jetra, boledine, in navadno zdravljenje je proti tern muc-nim boleemam brezvspesno.
Vazno je torej, da se ta bolezen bitro in rodno ozdravlja bra pri nastanku, kar se doseze z nekoliko zdravilom, katero je pravi pomodek za popolno o-stranjenju bolezni, da se dober tek povrne in da dobe prebavljivni deli zopet prejsnjo in pravo mod. — Bolezen se imenuje: , jetrna bole&ina", in pravi in najgotovisi pomocek je: ,,Shftker-Bxtrakt"f nek iz-vlecek, naprayljen iz rastlin, izdelan v Ameriki za lastnika A. J. Wnite-ja v Novem Yorku, Londonu, Franki'urtu a. M. Ta lek unici naravnost vzrok bolezni in jo odpravi s cela iz vsega zivota.
Zaloge za Stajersko, Korosko, KranjsKo, Istrjjo.
CEUE: Jos. Kupferschmid, Baumbach-ovi dedici, A. Mareok; DBUTSOH-I.ANI)SBERa: Henr. Muller; GORICA: J. Ohristofoletti; GRADEC: Fr. X. Gsefci-hay, lekarna „zur St. Anna", Mlinzgraben; CELO-VEC: Pet.Birnbacber, Jos. Nussbaumer; LJUBLJANA : Jul. v. Trukdczy; LIPNIOA: Otkm. Rusakeim: MARBURG: Jos. Noss, W. KOnig; RADOVLJIOA: A. Roblek; BELAK: Kumpfs Erben; ADMONT: G. Scherl: ROTTENMANN: P. X. HUng; HERMAGOR: Jos. Riohter: NOVOMESTO: Dom. RizzoU; KAM-NIK: J. Mo6nik; TARVCI: Joh. Biagel: TRST: Far-macista al Camello 25 Gorso: G. Foraboseni; Far-macia Piazza Grande: Paolo Rona; ZADER: lek. Androvic.
Vznemirjajoca bolezen,
ki ao nahaja
med ljndstvom raziiih staiiov.
Bolezen pridenja z ne-rednostmi v zelodca; ako pa jo preziramo, polaati se eelega zivota ravno tako, kakor obisti, jeter in vsehpre-bavljalnih delov, vzrofiuje revno zivljenje, in edino smrt nas resi takih. bolecin. Boiezni sami bolniki dosUk rac ne spoznajo. Ako se pa bolnik sam prasa, potem mu je mogode klepati, kje in kako bolezen ima.
Prasanje: ali imam bole-dine, tiscanje, tezko sapo po jedi ? Ali se tezko pocutun in ali se mi dels, pn tem o-moticaP Alizrumenim pod oemi? Ali nimam debeUh siin na jeziku, pod nebom in na zooen, ko se zbudim, in ali nimam tedaj slabih «atP Ali me ne boli po straneh in v nrotu? Ali ni desna stran taka, kakor dabi se povecevala jetra? Ali me ne prime utrudnost ali pa omotica, ako se ravno postavim ? Ali niso odtoki obisti malo ali mo-cno barvani, tako, da ostane nekaj na dnu, ako se puste dalj 5asa v posodiP Ali se ne napne  trebuh po jedi vsied prebavljanja? Ali ne utriplje pogosto-ma tudi srca? Ali se ne kazejo vetrovi, ali nam no6e biti kudo ? Ali nam po vedkrat ne trka silno srce P Ta razna znamenja se ne prikazejo nakrat, pa posamid-na mucijo bolnika nekoliko casa, in pricajo, da pride kmalu huda bolezen.                                           .
Edor to bolezen dalj casa prezira naleze si sun kaselj, in mu prikaja kudo. Gez dalj dasa naredi se suha koza z umazano, rjavo barvo; noge in roke
Prodaja via
80ega gl. 12 — 79ega gl. 14, — 75ega gl. 20. Pravo tropinsko zganjc gl. 32 za 100 litrov poniija po^eleznici otlPtuja naprej
JTos. Kravagna v Ptuji na Stajerskem.
St.  195.
Bazpk
Po sklepu c. kr. pomnogenega okrajnega solskega svota v scji 25. t. m. razpi§e so vno-vie delo rozlirjanja Solskoga poslopju v Bovcu, katero je ccujeno na 2471 gold. 72 kr.
Javna obravnava ponudb, sejbo vr&ila dne 7. maja t. I. pri c. kr. okrajnem Solskem svetu v Tominu od 10. do 11. ure zjutraj in se pre-vzamejo ustmene in pismene ponudbe, te zadoje postavno kolkovane.
Pripusfieno je za ustmene ponudbe tudi drafcba, po kateri, kon&ani ob 11. uri, se na-znanijo pismene ponudbe.
Nacrt, prevdarek in pogodbe so razpolozeni pri e. k. okr. §olsk. svetu.
Kedor se vdelezl draibe, poMi gold. 130 kot vadium.
C. k. okrajni §olski svet si pridrzl pravico od podanib ponudeb sprejeti ono, katero spozna za najvgodnejso. C. K. OKKAJNI &0LSKI SVET V TOMINU, dne 25. aprila 1881.
EDINA ODLlCENA
TOVAMAZAOCET
F. BAUMGARTNEU & Co.
v Trstu.
Odlifiena z medaljo na svetovni raz-
stavi v Parizu 1878.
Njegov izdelek  esenca domadoga ' oeeta   ma (Iavkarij>ko  spridevalo, ki oproSSuje davka  po vsem  cesarstva avstro - ogerskem   vsled  ininisterskega i privoljenja — blago prve vrste — prav po ceni.                                               i
PriporoSa svoj   izredno  dober ocet iz clstega vina.
Glavno zastopnistvo za Gori§ko — pri gospodu
HUarijanska tiskama8 t Crorici.