Politični pregled.
Volitve na Dunaju. — Socijalni demokrati se pritožujejo, da je na Dunaju se močno sleparilo od strani mestnega oblastva. Govori se nekaj o 10.000 napačnih legitimacijah. Nam se stvar ne zdi povse verojetna Na Dunaju bi se tako velike sleparije pač razkrile. Da je pa protisemitski magistrat deloval za protisemite, je umevno, kajti tudi liberalci so prejšnje čase zlorabili svojo oblast v politične namene. Razmere so se le toliko premenile da so poprej protisemitje tožili o liberalni volilni korupciji, sedaj se pa pritožujejo socijalni demokratje
Zmage socijalistov nekaterim ljudem kar vzdigujejo lase Socijalisti se pa tudi bahajo, da so najmočnejša stranka v Avstriji. V rtsniei je pa moč socijalizma veliko manjša Le malo kje so zmagali pri prvi volitvi. Pri ožji volitvi so v več krajih zmagali socijalisti, a le za to, ker so našli podporo pri propadajoči nemškoliberalni stranki. Če bi se pa vse druge stianke zjedinile, proti socijalizmu bi imeli jedva pet ali šest poslaneev v državnem zboru. Nevarnost pred socijalizmom nikakor ni velika, in je jako dvomljivo, Če bode ta stranka čez šest let kaj napredovala, ker njeno delovanje v državnem zboru ne bode imelo nobenih uspehov.
Kreta. — Grška pravi v svoji noti na velevlasti. da želi ednako velevlastim ohranjenja miru in hoče obvarovati Kreto pred popolnim propadom. Z dovolitvijo same avtonomije se pa namere velevUstij ne bodo izpolnile. Anarhija bi pustošila še nadalje deželo Povodom zadnjega klanja in postušenja smo pregovorili Krečane, da naj mirujejo. Sedaj to ne gre več. Svojih vojnih Čet ne moremo odpoklicati s Kree, ker ne prepustimo Krečanov milosti mohamedanskega fanatizma in turški armadi Grška vojska mora ostati na otoku, da skrbi za mir. Mir in red je treba prej narediti na Kreti, potem bo moč še le obravnavati o usodi njenih prebivalcev. Krečansko ljudstvo naj potem samo izjavi, kako želi biti vladano. — Postopanje velevlastij proti Grški na ta previden odgovor bo čim težav-neje, posebno, ker niso edine mej seboj in same vedno poudarjajo, da hočejo miru na Kreti. Nič druzega kakor miru in redu žele pa Krečanom tudi Grki. Umevno pač, da bi vele-vlasti lahko ugonobile šibkejo Grško, vendar tega ne morejo storiti. Vedo pač dobro, da narod krečanski hoče priti pod Grško. Ta okoliščina daje pogum Grški in prouzročuje, da imajo velevlasti obzire ž njo. — Po nekaterih poročilih so velevlasti že sklenile najstrožje nastopiti napram Grški, ker ne umakne vojakov s Krete, druga vest pa zopet ve povedati, da se bodo velevlasti še le odloČile, ko tudi turška vlad? odgovori na noto velevlastij. Mej tem se vrše v Turčiji in Grški velike priprave, Če bukne vojska mej njima. Na otoku samem se vrše krvavi poboji mej kristijani in mohamedanci. — Naj-noveje vesti vedo povedati, da so se velevlasti zjedinile v tem, da strogo primejo Grke in Krečane in skrbe za to, da je mir dokler se o konečnih korakih in preosnovah na Kreti ne sporazumejo mej seboj. Stvar je torej ta le: Grki hočejo narediti mir na Kreti, a velevlasti jim ne zaupajo in zahtevajo, da se ti umaknejo. Bed in mir narede velevlasti same.
Nemčija. — Povodom vladnega predloga za povišanje mornarice, o katerem se razpravlja v državnem zboru, napadajo zlasti socijalisti kaj ostro vnanjo politiko nemške države. Poslanci povdarjajo, da je nesieča za vsako državo močna vojska vojska zlasti mornarica, čim manj sredstev za vnanjo politiko, tem bolj se skrbi za domače razmere, za prospeh ljudskega blagostanja. Za to je nebroj vzgledov. — S tem, da Nemčija hoče povečati mornarico, skuša le pokositi Francijo. To se ji pa ne posreči, kajti ta ima sredstev na razpolago kakor Nemčija. Nemčija bo s povečanjem mornarica dosegla le to, da bodo tudi druge velevlasti povečale svojo pomorsko moč. S tega stališča sojeno, se mora nemške vlade predloga za povečanje mornarice z vati prava nesreča za Evropo.
112
Kuba. — Novi republikanski predsednik Mac Kinlej se je izjavil, da hoče glede Kube gojiti isto politiko, kakor njegov prednik, namreč strogo nevtralnost v vsakem oziru. Španci so te izjave veseli, dočim je kubanske ustaše precej poparila. Koliko se je pisalo in trdilo, da bo Mac Kinlev se izrekel za pomoč vstaškim kubancem. Pa zavil jo je na pre-vidnejo pot in ostal nevtralen. Z ozirom na to. da so vstaši že zelo opešali in nimajo torej zasiombe pričakovati, sme Španija računati, da ukroti vstaše in ohrani Kubo.