PROLETAREC JE DELAVSKI LIST za mislece Čitatelje PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST—NO. 2039. L»tf4 M mM r m i mnn( ■ »»o 1 Stepinaca na ln let zaporne ka- zni ob trdem prisilnem delu. Sodniki so navzočim tujim časnikarjem rekli, da lahko obt?-žilni materijal proti nadškofu sami pregledajo, da ne bo med njimi nobenega dvoma. Seveda Masaryk je nato argumentiral, da če je katera dežela na svetu demokratična, je to njegova. In pa da želi doživeti dan, ko bo lahk i nemoteno potoval iz ene v drugo deželo in ko bodo brez mržnje živele druga tik druge. se te prilike niso poslužili, ker J»?fhoslovake nebi se v državah zapadne demo- •JUJbllkt"' kl |e nastala v bork' na.' krači je ne dobilo nobenega velikega časopisa, ki bi hotel priznati, da tudi nadškof lahko greši in da je tudi on lahko izdajalec, spletkar in sovražnik naroda. 1. Popolno iztrebljenje vseh znakov fašizma v Italiji. 2. Konsolidacija demokratične republike in ljudske svobode. 3. Industrialne reforme, socializacija monopolskih indu- k raji ni . Bilo je poročano, da se je nedavno mudil po vojaških opravkih na Primorskem ameriški vrhovni poveljnik gen. Eisen-hower. Vsi njegovi obiski so bili izvršeni tajno in med ljudmi je strij, bank in javnih naprav, in šhi govorica, da se gre morda za ustanovitev delavskih - ravna- vojaška ojačenja, dokler trža- roda po prvi svetovni vojni. Je eden izmed prvenstvenih državnikov sedanjih dni. Njegova mati je bila Američanka in že iz teh najbolj družinskih vezi je navezan tudi na Zed. države, ki so mu nad vse drage. Saj je v Izobčenje iz cerkve je za ver- njih preživel veliko svojih dni. nika največja in tudi najstraš- Seveda, sedaj so v Pragi in v nejša, najsramotnejša kazen. Ne Bratislavi tudi komunisti zasto-sicer vec toliko v dandanašnji pani v vladi in Čehoslovaška je "prosvitljeni" dobi, a bila je v s Sovjetsko unijo v tesnih odno-prošlosti. Te kazni rimsko-kato- šajih, čeprav morda niso med liške cerkve so različne. Lahko njima vsi od kraja iskreni... Kaj-pomeni odpoved mas/zakramen- trCehoslovaška je bila — kakor tov, zaprtje cerkva, dokler se n. pr. stara Slovenija, pod za-grešniki ne spreobrnejo. V slu- padnim vplivom in z Rusijo pa čaju Jugoslavije je papež ne- jo je vezal v prošlosti le pansla-davno kaznoval z odvzemom za- vizem. A sedaj so med njima i kramentov ter cerkvenih pravic drugi stiki, ki postajajo močnej-vsem tistim, ki so imeli kaj od- si, ne rahlejši, govornega opravka v obravnavi in obsodbi proti nadškofu Stepi-; The Chicago Sun z dne 25. ok-nacu. Ker so sodniki, ki so ga tobra komentira posojilo, ki ga poslali v zapor, in državni tožil- K vteda * Jnr*)i«fmik« D»UhIm Tiihf m Dr«iU, CkiM|«> GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE VA&OC^IINA v Zodinjenih driavan m celo leto 98.0U: sa pol leta $1.7»; ia Ig trt leta $1.00. Inotematvo: u celo leto $3.60; sa pol lota 12.00. vet rokopisi in ogl»ai morajo biti ▼ nadem uradu najpotneje do pondeljka popoldne u priobčitev v številki tekočega tejina. PROLETAREC Kuolinhed every Wedneaday by tbe Jugoalav Workmen'a 1'ubliahing Co., Inc. EaUbliahed 190«. Editor.. Frank Zaiti 8UBSCRIPTI0N RATES: Tnited States: One Year SS.00; Si* Montha 91.76; Three Montha 91.00. Fort i*n Countriea, One Year 93.60; S iz Montha 92.00. PROLETAREC «301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Volilna borba, ki ne obeta za ljudstvo nikakršnih pridobitev Med demokrati in republikanci je boj za mandate. Treba je izvoliti vse poslance v nižjo zbornico in polovico v senat. V nekaterih državah imajo tudi volitve za governerja in v razne druge urade. Kandidati se obmetavajo v listih in v radiu, na shodih in s pamfleti in ako bi prišel med nas kak tujec z daljnega planeta, bi si predstavljal, da se borimo za kaj dobrega. Ampak ves U boj je v resnici—z malimi izjemami, samo za službe. Načelnosti v njemu ni. .Kajti poslanci obeh strank so v minulem kongresu nastopali skupno posebno kadar se je šlo za najbolj reakcionarne predloge, za pobijanje kontrole nad cenami, za stanovanjski in razne druge probleme. Se celo predsednik Truman — konservativen kot je, ni mogel dobiti podpore za svoje načrte, dasi je imela njegova stranka večino v obeh zbornicah. Toda demokrati so rajše glasovali skupno z republikanci, ker oboji so za en isti ekonomski sistem, za svetost privatne svojine in za neomejeno profitarstvo. V kampanji so skozi ves čas tega batinanja mnogi prerokovali, da bo 5. novembra dobila večino v kongresu republikanska stranka. V resnici jo je imela tudi sedaj, ker so z njo glasovali i demokratski poslanci, posebno skoro do slednjega iz južnih držav. Agitatorji sicer pripovedujejo, da bo slabo, če dobe republikanci večino, ker nas bodo obložili z inflacijo, vnanjo politiko bodo zavozili in sklepali bodo unijam sovražne zakone. Resnica je — ako bi hoteli volilci resnico razumeti, da je vnanja politika Trumanove administracije republikanski stranki popolnoma po volji. Dva izmed vodilnih delegatov na mirovni konferenci in na konferenci združenih narodov sta republikanca in obo stranki sta predvsem za preprečenje "komunizma" po svetu. V ta namen se prepehavamo v diplomaciji s Sovjetsko unijo in oboroževanje je znova v teku. Torej dočim sedaj pomaga republikanska stranka demokratski, bo v bodoče slednja koope-rirala s prvo v vsem, kar bi moglo služiti reakciji in jo utrjevati. Zed. države so edina dežela, ki so brez socialno ali socialistično usmerjene stranke. Tako imamo samo kapitalistično stranko dveh imen. Socialistično — ki je do prve svetovne vojne sijajno napredovala, je reakcija demokratske-republikanske stranke ubila v vojni histeriji in potem so njeni ostanki shirali v bojih s komunisti in notranjih trenjih. .Sicer še obstoji, a je brez sredstev in brez take organizacije, kakršna ji bi bila potrebna, ako bi hotela posezati v volilno borbo. V teh volitvah je skušala poseči v kampanjo posebno v Nevv Yorku, pa so njeni republikanski ter demokratski nasprotniki vložili proti nji ugovor, češ, da so njene nominacijske peticije nepravilne. Enak ugovor so naperili proti komunistični, trockistični in eselpistični stranki. Komunisti So svoje kandidate že prej umaknili z liste, razen enega ali dveh, in indorsirali kandidate demokratske stranke. V New Yorku sta še dve drugi stranki — Labor Party ter Liberal Party, ki obe agi-tirati za kandidate demokratske stranke. V Minneapolisu so pred leti imeli farmarsko-delavsko stranko, v Wisconsinu progresivno in imeli smo močne postojanke socialistične stranke v Wiscon-sinu, Penni, New Yorku, Connecticutu, v Montani, v Minnesoti in drugje. Sedaj je vse to moralo pod silo kapitalističnih političnih ma-šin in vsled oportunizma ameriških liberalcev in radikalcev (ta-kozvanih) s površja in njihni ostanki se skušajo pririniti do sklede bodisi na demokratskem ali pa republikanskem tiketu. Prihodnje leto — ko se novi kongres snide, bo ljudstvo doživelo nova razočaranja. Kajti pripravljajo se zakoni proti unijam, proti stavkam, proti "komunizmu" in sploh že sedaj divja silovita propaganda proti vsakemu in vsemu, kar je naprednega. Kajti ameriški kapitalizem s svojimi reakcionarnimi politiki čuti, da četudi sedaj nima proti sebi nobene organizrane, socalistično orientirane opozicije, razmere nastajajo, ki jo bodo vizklile iz tal. In to bi radi preprečili. Liberalci pa se boje. d& ako se bo to hujskanje proti "rdeč-karstvu", "sopotnikom" in liberalcem nadaljevalo, morda nastane s pomočjo, časopisja in radia histerija reakcije tolikina, da dobimo fasizepv . Posebno kadar nastane nova depresija, bode nastala tla godna zanj. .In fašisti so že sedaj najboljše organizirani. Tudi antisemitizem jim je gnojno polje. A vzlic temu je pred nami resnicca. kakor je bila v Nemčiji in v Italiji, in je v Španiji — da fašizem ni rešitev iz socialnih nadlog. Edin izhod je nadomestitev kapitalizma s socializmom in mednarodno vzajemnostjo. • V Tudi v Nemčiji poskušajo z volilnimi eksperimenti V različnih zavezniških zonah v Nemčiji so imeli v razna lokalna in krajevna zastopstva že precej volitev. V Hamburgu, ki je v angleški zoni, so dobili večino socialdemokrati. Na Bavarskem pa nekakšna krščanska demokratska stranka, ki je reakcionarna in njen glavni boj je proti komunizmu in prav tako proti socal idemokra tom. Nedavno so se vršile volitve v Berlinu. Socialdemokrati so dobili blizu 50 odstotkov glasov, stranka socialističnega edinstva ekrog 20 odstotkov in ostale glasove so dobile tri druge stranke. Stranka socialističnega edinstva je združena organizacija komunistov in levičarskih socialistov v sovjetski zoni. Dobila je manj ' POMORSKI POTNIŠKI PROMET se je prijel po tej vojni ii Anglije. Francija še dolgo ne bo mogla tekmovati, kor je iagubila Normandijo. Gornje Je najmodernejša ameriška potniška ladja "America", ki bo koakarirala s angleškimi parniki.-----— KATKA ZUPANČIČ: IVERI nimfi hr%9ii 1 ne . .." je počasi zategnil ter me WrfrOCf ~ »O*/1 pomembno pogledal. In ker ni blagoslov •. . opazil na mojem obrazu druge- Z dna miznice sem pobrala kot veUko azačudeno vpra- zadnji košček papirja, že zaru- menel izrezek menda iz nekda-njega ljubljanskega Jutra. Znova sem prečitala naznanilo o smrti žene, ki je rodila — reci in piši—pet in dvajset otrok ... Toda samo trije, trije od vseh pet in dvajsetih, so ob njeni smrti še živeli! Koliko nakupičene muke in trpljenja, brige in žalosti se skriva v teh nekaj stavkih! Kakor se zdi vse skupaj neverjetno, vendar ni izmišljeno. šanje, je nekoliko nestrpno dodal: "No, ali nisva govorila o otrokih? Jaz imam štiri, pa bi jih bilo lahko več, a ti imaš samo enega. Zakaj ne več?" Pomahal fe z roko. češ. ni mi treba odgovoriti, ker vse brez tega ve Pomolčal Je. kakor da išče besed. "Eh, kaj. saj je vseeno, kako začnem. Prej si me vprašala po moji deci. Čvrsti so in zdravi vsi štirje. Hvala Bogu!" je po- udaril in ni bilo dvoma, da je Tudi ne verjamem, da bi se" bila poudaril prav od srca vrinila kaka pomota, kajti ob "Prvl tnJe so se mi "»rodili, koncu so ti trije, ki so svojo ma- ko sem bi! komaJ štiri leU ože" ter še preživeli, navedeni z ime- niin- Taku ne sme ve* naprej, nom in eden od teh je — Sveto- scm SI rekel Za moJ gruntec jih zar Banovec. tudi nam po Ame-Ue dovolJ Pa sva se zmenila z riki znani operni pevec zeno- da boya Ml P° teniško In sem se spomnali Janeza H *ivela memšil. ee nisi vfjt ne xia misliti. Iz golega strahu Kakšnih osem let je bil starejši Uoitnil Natanko čez enajst me-od mene. a poznala sem ga od scccv 50 pnkn*ala nova usta na svojih otroških let. Seznanila svet • • • no. Ni ena tistih, ki ližejo cerkvene prage. Ali verna je. ln duhovnikovi besedi verjame. Zato trpi. Trpi ona, zavoljo 'nje trpim jaz. in po nekaj tudi vsa družina. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Volitve so pred durmi. Že dolgo niamo slišali tako umazane kampanje kot ravno sedaj. Človek bi mislil, da bo komunizem pravkar požrl našo demokracijo ter da so Byrnes in demokrati izročili vso našo deželo Rusiji. Ni je stvari od OPA pa do UNRRA. katera ne diši po komunizmu. Republikanski govorniki grme, da je treba počistiti rdeč-karje iz senata in iz kongresa. Človek se zaman vprašuje, kje so vendar tisti rdeči simpatičar-Ji, kateri so bili tako nevarni v zadnjem umrlem kongresu. Saj je vendar vsemu svetu znano, da kar se reakcije tiče, je 70. kongres prvačil. Ali naj bo to še tako jasno, nas "krnel" grmi, da sedaj je čas, da se pospravi komuniste in reši republiko. In republikanci so tisti, kateri bodo ponovno uspostavili že davno izgubljeno svobodo ter upo-kiicali nazaj dobre stare čase ... Demokrati imajo težak boj. Z VVallaee jem so izgubili zadnjo poiteno vez z resnično liberalno frakcijo demokratske stranke. Predsednik Truman ni Roosevelt. Njegovo (Trumanovo) cin-canje, da je prijatelj z vsemi in njegovo stališče glede zunanje politike mu je prineslo "slavo" samo od skrajne desnice. Da skušajo sedaj z vso silo popraviti saj nekaj tistega, kar je izgubljeno, je razvidno s popustljivostjo kontrole nad cenami sem se kasneje tudi z njegovo ženo, zlasti pa še z njegovima prvima otrokoma, ki sta k meni hodila v šolo. In ko sem bila 1. 1930 v stari domovini, sva se z Janezom po naključju srečala. Na zunaj se še ni toliko spremenil, ali kretnje in glas, pa še marsikaj drugega se mi ni zdelo njegovo. Duh po pijači mi je potrdil domnevo, da se ga je mož precej nasrkal. Neprijetno presenečenje zame, kajti če je kje kdo poznal svojo mero. Jo je on. Seveda sem ga takoj vprašala šel iz Amerike, sva se pogovar-jala o marsičem — tudi o tem mojem vprašanju, na katerega jaz nisem nase! rešitve, zato pa Zaman jo tolažim, .karam in dopovedujem. Ona le tarna in ni več tista, kot je bila. Greh. vidiš, je irqptj malo otrok, pa tiste lepo vzgojene in dobro vzrejene. tako da so lahko veseli svojega življenja. Moralo bi jih biti dvanajst, petnajsf ali še več, tako da bi drug drugega spodrivali, se kakor jata svin-četov gnetli okrog premajhne življenskih potrebščin ter z ape-sklede, pa kieli uro svojega roj- ii na delavstvo, stva ko bi bosi in goli crkovali Kaj ameri*ko delavstvo? od glada. To. »vidiš, ne bi bil Ameriška delavska federacija je ®re ' i nedavno zaključila svojo kon- Prosil bi te. če moreš, da bi se vencijo tukaj v Chicagu. Kdor oglasila k moji ženi. Povej ji o je sledil poteku tega zborova-svojem življenju, povej ji. da nja, ni pronašel v vsem tem gne-imaš ti sebe in svojo dušo in tju veliko takega, kar bi ga mo-svojo družino prav tako rada. glo naudušiti za pravo delavsko kakor ona svojo. In povej ji, za- stranko. Udrihali so po CIO, po kaj se ti ne bojiš. Ce bi ji mo- komunistih, bili proti združenju gla prepoditi le strah, pa bi bila svetovnih delavskih unij zato, reva morda rešena. Zakaj strah ker so sovjetske delavske unije zraven, proti kontroli živil itd. VVilliam Green je bil ponovno izvoljen. Kar se pa tiče letošnjih kongresnih volitev, je Green izjavil: ,"Mi bomo volili ne vidi, da peha sebe in mene v pogubo. Meni se smili, ali mene ne posluša, ker jaz nisem pa-Z nekim prijateljem, ki je pri- ter. ki pase duše .. ." Se danes mi je žal, da se nisem oglasila, kakor me je prosil. Na ušesa mi je namreč prišlo. meša. In se nisem upala. po Jožku in Mickici. Hrupno se je nasmejal, kar je hu. o smrtnem grehu, in ji napi- bilo tudi novo zame, pa dejal, hal v dušo toliko pekla, da sem da je Jožek že zdavna nehal biti se skoro sesedel, ko sem jo po Jožek, ampak je cel Joža. ki že maši zagledal pred zvoniki. "Ja- nekaj let gleda za dekleti. Mic- nez. grešila sva! Ne ti ne jaz ni- kica Je tudi že postala postavna sva vedela, da grešiva. Vsa ta Micka, ki ji bo kje ta dan treba dolga leta svil grešila! Smrtni odšteti doto. Saj je najmlajšemu greh na smrtni greh ... Moj že nad šestnajst let, je pripom- Bog, kaj bo z nami..." nii in zakrilil s svojimi dolgimi Cul sem že včasih, da so mi- rokami , kot ni poprej nikdar sijoni za nekatere nevarni. Mar krilil. se ji je zmešalo? Pošteno sem Vse bolj se mi je zdelo, da ti- se ustrašil. "O kakšnih grehih či za njegovo pijanostjo globlji govoriš?" vzrok. "Torej je ostalo pri prvih In začela mi je praviti, da sva štirih," sem navezala na njego- Boga samega ogoljufala za duše ve zadnje besede. najinih nerojenih otrok ... No. "Glej jo, no! Kolikšno proce- potem mi je bilo jasno vse A za- . ... ... _ . . da se zeni resnično je bil on bolj podkovan. In mi je dal nasvete in sredstva. Dolga _______ dolga leta je bilo vse v redu _ . ,, .. Potem pa je bil pri fari misijon. \ Novi VO O/O OuOOfO Sla sva k spovedi obadva Ali j - žena je na nesrečo naletela na Pomične UKCI/e LIV patra, ki jo je zvijal in zvijal. S smrtjo stdneyja Hlllmana je dokler mu ni reva zaupala naji- r.aatala v političnem gibanja, ki Je ne zakonske skrivnosti. b|l® Pred par leti ustanovljeno pod Oho. potem se je pater šele V** ra znašel kakor pravimo oa ii Kajli ll,llman mu * bU dtt*a Bn . ' _Jr. . ..._Vv J .je dober atrateg in razumel Jo po- zočital in naklestil toliko o gre- ^ * sijo otrok pa imaš ti za sabo. slutil sem tudi, da se bodo ne- ha? Naj štejem od katerega kra- mara patrovi prekleti kremplji ja čem, naštejem eno samo sa mahemo punčiko!" me je zafrk-nil. Nato pa se je kakor odrezano zresnil in se zamislil. In čez čas: "Veš kaj? Pil sem, zato ti bom nekaj povedal, kar ti drugače ne bi. čeprav bi me od vseh ljudi ti še najbolj razumela Kaj- na najinim zakonskem življenju poznali. In me je grabila jeza. "Zakaj nisi vprašala patra po njegovi nerojeni deci?" Pa kaj bi pravil. Res je le to, da ni bilo po tistem času nič več pravega miru v naši hiši. In kjer ni miru, ni ne sreče. Ti poznaš mojo že- ■ JACK KROLL li«čne toke v tej deieli kot malokdo. Vsled uspeha, kl ga je dosegel i odborom politične akoljo CIO (Political Aetion Committee), Je za. naše prijatelje' ' CIO je aktivnejša glede tega. Njena politična organizacija, PAC. je zelo aktivna ali kot v zadnjih predsedniških volitvah — so jo tudi sedaj reakcionarji obeh strank proglasili za komunistično. Nekdaj živahne in aktivne socialistične stranke danes ni v boju. Težko je zapisati to resnico, posebno za nas slovenske delavce, katerih kredo je bil in je še danes socializem.. Ta vrzel v ameriškem delavskem političnem življenju, katerega je krila socialističčna stranka, in katerega ni nadomestila nobena druga. postaja vedno večja Prej ko slej in to v bližnji bodočnosti bo prišel čas in potreba, ko se bo socialistično delo obnovilo in to v resnično močni, delavski socialistični stranki, kjer bomo ponovno obnovili naše delo. Po svetu Sveti oče je izobčil vse tiste grešnike, kateri so si oskrunili roke za časa sodnega procesa proti nadškofu Stepinacu. Jej. jej, kaj bo sedaj?! Se k spovedi ne bodo mogli! Skoro gotovo bodo morali napraviti pot v Canos-so, kot jo je moral v enajstem stoletju Nemec Henrik četrti. Kot sveti oče. je torej tudi vsak škof nezmotljiv. Kot je bilo povedano v tistem izobčenju, nima nooeno posvetno sodišče pravico pod kaznijo izobčenja soditi glasov kot se je pričakovalo. Oziroma tudi znatno manj kot v volitvah leta 1932. 4 Naravno, da ji je šla sovjetska okupacijska oblast na roko. Angleži so naklonjeni socialdemokratom in Američani ter konservativni angleški častniki pa ljubimkajo s tistimi Nemci, ki snujejo politične strsnke pod demokratskimi gesli, toda za obnovitev kapitalizma starega reda. Bavarsko, ki je v ameriški zoni, ima ta sloj že skoro vso v rokah. Socialdemokrati imajo nekaj oblasti in komunisti zelo malo. Angleška vlada je izjvila, da bo v svoji zoni Nemčije industrijo socializirala Naša vlada — naravno, nasprotuje. In ker rabi Anglija za obnovo obratov v svojem delu razbitega nacijskega kateremukoli drugemu progresiv nemu prvaku demokratske stran ke. mu hišno oaobje nI reklo. čet imel Hillman vrata odprta v Belo ,*kofe »n prelate. Čudno. "Cau-hteo k Roosevelt« kadar Je! hotel, dillo ' Franco je precej katalon-ln če Je potrka! k tt allaceu, aTI h »kih i« bsških duhovnikov, kateri so bili republikanskega mišljenja, spravili na drugi svet, .... . , ^ pa se ni sveti oče prav nič prito- len ^ H*1' niti a™**ki *k«fjt NCa ni v uradu . | in kardinali Kardinal Spellman Pokojni Hillman so Je v letih je S* pohvalil, češ, da je do-»vojih aktivnosti uveljavil ne samo ber katoliški mož. Taka logika je nas grešne lajike res težko razumljiva. Na Grškem se civilna vojna nadaljuje. .V nedavni številki Proletarca se sodrug Jože Kor-1 sič iz Detroita zgraža nad takti« kot dolgoletni predsednik krojaške unije At'W (CIO) temveč tudi na socialnem ln delavskem političnem polja. Ril je InMator polititae akcije (CIO) ln glavni vodja newyor ske American Labor Part?. rajha ameriško posojilo, se njenim načrtom za socializacijo ne Jacob s. Potofakf. sirantfe. Da, Jože. Nisi samo ti, obeta kaj prida. % j Toda sa načelnika odbora politi* I ka£H *e 2«ra*a*! ™ .8* pošte- Prej ali slej postane Nemčija spet enota, dobila bo parla- *ne akcije (CIO) so morali Iskati 7?.** ^lovrk <» kateri bi ne obso-ment in vlado in če se zavezniki do tedaj sporazumejo, bo nova drugega. To mesto Je koneno dobil ^ k v im*nu angleškega zbornica lahko protinacijska Ampek kot so stvari v Nemčiji se- Jack Kro"' kf J* bo po- lmperija tolerira na Grškem. daj, skušajo interesi zavezniških dežel nemške stranke in politike L"^," Vl!rlJo * "'^.l*!*! ' Ul i . ,, . . . . __. . potih, kakor Jih Je s svojimi tova- uporabljati le za orodja svoje vnanje in ekonomske politike, kar rm ta^a! pokojni Sldncv Milini dobro ne za mir, ne za demukratisiranje Nemčije. J man. ciji v Nemčiji, hodijo grški fašisti in kolaboratorji svobodno po atenskih ulicah. Velika večina teh služi danes v grški kraljevi armadi Kot poroča George Wel-ler, je Grška edina dežela, kjer niso do danes niti enega nemškega ali pa italijanskega kola-boratorja — usmrtili. Dočim se je pred očmi angleške armade, katere glavni čin je bil zaduše-nje republike, ubilo na tisoče pristašev republike, komunistov, socialistov in liberalcev. Torej za tiste, kateri so se borili proti.okupatorju — smrt, in za tiste, kateri so sodelovali z nemškimi in italijanskim^ faši-sti — svoboda. Angleška delavska stranka bo to sramoto težko preživela. Jugoslavija je tudi precej na dnevnem redu. Sedaj ponovno grme v našem državnem depart-mentu. da ima Tito zasužnjenih par sto ameriških državljanov. Jugoslovanska vlada je pojasnila, da so to v večini nemškega pokolenja ter naturalizirani ameriški državljani. Vsi ti so Jt>ili v Jugoslaviji naseljeni še pred vojno in sodelovali z Nemci in Italijani. V našem državnem departmentu se danes vrši kot se na primer pri ameriški federaciji dela. Nadari prijatelje in kaznuj sovražnike." Ce ne verjamete, vprašajte Cehe. Pri nas Pred nekaj tedni se je na povabilo tukajšnjih klubov in univerz nahajala večja skupina sovjetskih kulturnih delavcev, katerih namen je bil zbližanje ter* sporazum med nami in sovjetskimi ljudstvi. Par dni po dohodu jih je pozval naš justični departmena, da se morajo registrirati kot tuji agenti. Ko so se slednji obrnili na sovjetsko poslaništvo, jim je bilo naročeno— ne registrirati. Ob enem je sovjetsko poslaništvo napravil^ pritožbo v VVashingtonu. Ali to f ni pomagalo.. Ponovno se je zahtevali registriranje. Rusi so odpovedali vse njih angažiranje ter odpotovali nazaj v Rusijo. Na ta način delajo za prijateljsko kulturno zbližanje med Ameriko in Rusijo v VVashingtonu. Kadar pa pride Churchill, ali kak drug diplomat neofici-jelno v Zed. države — ter s svojimi govori napravi skoro vojno — se pa kaj takega ne zahteva. Upajmo, da bo sedanje zasedanje mirovne konference združenih narodov v New Yorku izboljšalo ta položaj. PREŽVEKOVALEC NA PROMENADI Vse gre po sreči: On žveči gumi, CAS žveči njega. Ko prežveči gumi, ga izpljune. Ko bo CAS prežvečil njega, ga bo izpljunil. Le žveči! Vse gre po sreči... Iz "Pavlihe". Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov In zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! Tole mi ne gre v glavo? tolerira Angleške armade na Grškem Sedaj smo tudi mi poslali nekaj naših oficirjev v to deželo. Dočim se čisti saj kot pravijo z na- Cemu se ameriški reakcionarji toliko brigajo za varovanje ameriških življenj v Jugoslavl-J|. tu. v svoji domači deželi »»a jih zametujejo, to mi nikakor ne gre v glavo! s PREŽIHOV VORANO: TRIJE SINOVI ni opazil in da sem od zgoraj prišel do Hovnika. Dolgo sem čepel na robu gozda in poslušal Do hiše je bilo še dva streljaja. Ničesar ni bilo slišati in mislil sem si že, da so se mi zlagali. Naenkrat pa zaslišim iz grmovja pod seboj: "Oče, oče ..." Bilo je bolj vzdihovanje, kakor pa klicanje. Mene je sprele-telo po vsem životu. To je bil Andrejev glas, nobenega drugega kakor našega Andreja glas. Bil je že mrak in zato sem se lahko splazil do mesta, kjer je klicalo. "Tu sem, Andrej, miren bodi." Bilo je temno in laže je bilo otipati, kakor pa razločiti. To sem spoznal, da leži Andrej za plotom in da ima k sebi skrčene noge. Otipal sem njegovo roko in jo stisnil. Bila je mokra. "Oče, vi ste " Njegov glas je bil zdaj močnejši. Z Andrejem si nisva bila nikdar posebno dobra. On je bil človek sa se. "Andrej, vidiš, zdaj te bom spravil domov. Ali si hudo ranjen?" šele čez nekaj časa je odgovoril. Poznalo se mu je, da ga nekje boli. "Ne vem, ali mislim, da me ne bo treba." "Domov te bom r.esel in doma te bom skril, da te nihče ne bo našel, Andrej," sem mu prigovarjal. Njegovo čelo je bilo mrzlo, ali vse mokro. Poznalo se je. da trpi. . "Oče, dobili me pa le niso. Kako pa je z drugimi?" Njegov glas je bil zdaj čisto spremenjen, bi dejal, nekako razveseljen. Ker nisem mogel ničesar določnega povedati, je rekel čez nekaj trenutkov z istim naglasom: "Me pa le niso dobili, hudiči ..." ' Andrej, lepo te #prosim, ne kolni tako grdo, glavno je, da si živ, drugo bo vse dobro." Andrej mi ni več odgovoril, ampak se je sklonil pokonci, ko da bi hotel vstati, potem je pa- Po dolgem času, morda čez trideset let, sem spet srečal prijatelja iz mladih let. Bil je morda nekaj čez petdeset let star, a bil je starec, posušen in kriv, da se mi je zasmilil. Le oči je imel še stare, dobre in vdane kakor r nekdaj v mladih letih. Nekje sem cul, da je teh trideset let težko živel, da je bil pol dninar, pol drvar. Tako življenje je gotovo najtežje, nikjer nimaš nobenih pravic, kadar te kdo rabi, bi te raztrgali, kadar pa ni dela pri sosedih, lahko guzneš v baj-' ti. Tako je živel čez trideset let in se posušil. Ko sem ga došel na cesti, je bil že mrak. le visoko na nebu so še oblaki žareli v sončni zarji. Ko sva se spoznala, sem bil jaz vesel, medtem pa, ko pri njemu nisem mogel opaziti kakega velikega veselja. Počasi in rahlo se je pomikal dalje, kakor da bi ga bolele noge. Tudi so ga najbrže res bolele, a ko sem ga vprašal za to, mi tega ni odgovoril, ampak mi je rekel čisto nekaj drugega: "Tri sinove sem izgubil v tej vojni. Zdaj nimam nobenega več." Tri sinove! Iskal sem primernega odgovora, kako tolažbo ali nekaj podobnega, a on me je prehitel: "In vse tri sem sam pokopal." Njegov glas je bil enozvočen, malo utrujen, kakor je bila njegova hoja, vendar brez kake bolečine. "Vse tri si sam pokopal!" Kaj bi človek drugega odgovoril. Prijatelj si je napolnil kratko pipo in si jo nažgal. Zasmrdelo je po vseh mogočih travah. Mrak se je hitro gostil, ker je šlo na zimo. dasi še ni bilo snega. "Vse tri sem sam pokopal," je nadaljeval moj tovariš čez nekoliko časa. — "Prvemu sinu je bilo ravno tako ime, kakor meni. Bil je Andrej in je bil tesač. Oženil se še ni, dasiravno je imel že trideset let. Ko ao prišli Nemci, je bil še nekaj časa v domačem kraju, potem so ljudje začeli nekaj govoriti. Zato je naenkrat izginil in ljudje so rekli, da je bil Andrej prvi partizan v našem kraju. K nam ga ni bilo nikdar v hišo, vedeli smo umrl. Tresel sem ga, kakor sem le toliko, da je nekje v gori in ga hotel, toda vse je bilo zada je z njim še par drugih fan- i stonj. Andrej je ležal mrtev tov, ki so tudi izginili. Takrat so pred menoj na zemlji, bili partizani v našem kraju še Ponoči sem ga prenesel na slabi. Potem so bili izdani pri drugo mesto blizu naše bajte in Hovniku pod goro. Nemci so ga pokopal na skrivnem mestu, streljali, hišo oplenili, Hovnike • Na pokopališče si ga nisem upal pa odpeljali v taborišče. Še zdaj pokopati, da bi me kdo ne videl, ni nikogar nazaj. Drugi dan so Še ženi nisem črhnil besedice o mi povedali, da nekdo stoka v tem. posebno mati rada imela. Bil je par let mlajši od Andreja in pravi veseljak. Nikdar ga nisi videl slabe volje. Tudi on je nameraval iti za Andrejem k partizanom. Pri Sabodinu na Gori so imeli zveze s partizani. Toda že preden je mogel oditi, se mu je pripetila nesreča. Menda sta se s Sabodinovo Mojco rada videla. ker je bil kuhan in pečen na Gori. Enkrat je bil ravno tam, ko so prišli k hiši tudi partizani. Ker je bilo pri hiši dosti deklet in dosti mošta, so se vsi skupaj zasukali (prepustili veselju) in niso opazili, da so jih Nemci obkolili. Ker se niso mogli več umakniti, so se jim postavili v bran. Nemcev je bilo preveč in so jih zmagali. Potem so zažgali hišo in dom in pometali v ogenj vse, kar je ostalo živega, tudi otroke. In tam je končal tudi moj sin Anza, ta naj-veselejši od našega rodu. Šele čez dolgo časa smo si upali blizu, da smo iz pepela pobrali kosti in jih spravili v zemljo. Midva z ženo sva iskala Anzove kosti, šele po dolgem iskanju sva odkrila njegovo okostje za nekim ožganim tramom. Spoznala ga v]*5 - I 'M*- Malha oboroževanja nima dna Naš proračun za fiskalno leto i 1946-47 znaša 18 in pol milijarde dolarjev za armado, mornarico, letalstvo in v druge vojne namene. Skupni proračun za to fiskalno leto znaša $41,539,000,* 000. Torej če dodamo še nekaj drugih postavk budžeta, ki se indirektno tudi nanašajo na vojne izdatke, bomo v tem fiskalnem letu vzlic miru še vseeno potrošili več kot polovico budžeta v oboroževalne, ali kot pravijo eni, v obrambne namene. Ako pomislimo, da je 1. 1939 znašal ves naš proračun $8,707,-000,000, si lahko predstavimo, kako globoko je posegel vojni bog Mars v žepe ameriškega ljudstva. In temu še dolgo ne bo konca, tudi če ne pride do tretje svetovne vojne. Še ena primera: Dočim znašajo potroški iz letošnjega budžeta v vojne namene okrog 20 milijard, je določenih za socialno zaščito, relif in odpravnine upokojencem le $1,252,000,000 in za graditev stanovanj v po-DELO PREMOGARJEV JE NAPORNO. Ker v minulih tednih niso moč civilnemu prebivalstvu pa dobili mm, %o zapretili s stavko. Mesa je »edaj spet v "izobilju" in pre- samo $202,000,000. mogarji te čudijo, kakšno ekonomsko uredbo imamo v tej deželi. |--- 1 . ,' • . '' V ' ' ' " ' 1 1 ; ■ • • -!PROSLAVA OBLETNICE Tukajšnji Ameriški pomožni f! kako mi sin umira v mrtvašnici, i koliko carine bodo morali pla Matija je umiral dva dni in dve ' čati. Najboljše je. da še nadalje, odbor za Jugoslavijo praznuje je mati po obrasliki na levi ro- noti in šele proti jutru druge pošiljate darilne pakete , f. v nedeljo 10. novembra obletni l_? I___j - __ _»_ J__a!__1__II n/\A i Ia nI ikniln t ml/ n ri in 11 rv% rt i ' Darilni paketi ki, ker si je v mladosti nalomil noči je utihnilo vekanje v mrt kost. Spet sva ga na skrivnem vašnici. Potem smo jih pokopa- pokopala blizu domače bajte oo- li Grobar, ki je videl mrtvašni- leg Andreja Jaz materi nisem co tisto jutro, je potem pravil, povedal, da leži tu tudi Andrej." da je bilo sedem partizanov le- Pripovedoval je počasi, ne da po na kupu, moj sin Matija pa bi se glas dvigal ali nižal, ko da je ležal pred zaklenjenimi vrati, bi mi pripovedoval storijo o ne- ki jih ni mogel prebiti, kih tujih ljudeh. Ker se je med-1 Tako je umrl tretji sin, Ma- tem že zelo stemnilo, tudi nisem mogel razločiti, kaj se godi na njegovem obrazu. "S tretjim sinom, ki mu je bilo ime Matija in ki sem ga jaz imel najrajši, čeprav so bili vsi moji. je bilo pa najhuje. Še zdaj mi je hudo, če se spomnim na njegovo zadnjo uro. To je bilo proti koncu štiriinštiridesetega leta. Matija je bil že eno leto v hosti, takrat so jim pa Nemci napravili zasedo in so pobili celo skupino. Ker je bilo to nekje blizu ceste in ljudi, jih niso mogli pustiti ležati kar tam, ter so jih, vse skupaj osem, zvozili v mrtvašnico v trg. Takrat so bili menda vsi mrtvi. Pred mrtvašnico so postavili stražo, da nihče ni mogel blizu. Toda že prvo Hovnikovih gonjah, ki vodijo Tako je padel Andrej, prvi proti planini. Nihče se ni upal partizan v našem kraju." blizu, da bi videl, kaj je. Jaz sem Ker mu je medtem pipica uga-si pa mislil: Mogoče je kdo tam snila, si je vnovič prižgal, po-ranjen. Treba bo pogledati. Clo- tem sva krevsala dalje po va- vek je človek. In tako sem jaz drugi dan proti večeru šel. Spla del nazaj na zemljo in izpustil f za4cul° lz ™tvasnice dolg zategnjen vzdih. To je bil ^t™ vpitje *nega partizana, njegov zadnji vzdih, nato je * b,1/e lnJe med" J 6 J tem spet prišel k sebi. Ker se je vpitje slišalo do bližnjih hiš, so nekateri spoznali glas tistega, ki je vpil in so prišli po mene in mi rekli, da je to morda Matija. Tako sem se spravil do pokopališča, da bi se sam prepričal, ali je to res moj sin. čez dan je bilo vpitje slabše, a drugo noč, ko sem prišel jaz poslušat, je bilo vpitje spet močnejše Takrat je Matija že drugo noč umiral. Moralo je biti strašno tako umiranje v mrtvašnici med sedmimi mrtvimi tovariši. Kaj je vpil, je bilo težko razločiti, le včasih se je tu pa tam razločila loviti poti. "Z drugim je bilo pa tako: zil sem se do gore, da me nihče Temu je bilo ime Anza. Tega je PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRU5TVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina sa Zdrafteaa driav« (Isvsaasil Chicaga) In Kanado f« 00 na leto; $3.00 sa pol lata; fl.M sa totrt leta; sa Chicaga la Cleero $7.50 sa celo let«; ll.tl sa pol leta; sa Inosemstvo $9.00. Naslov za lift in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS tija." Medtem, ko je bil prej tovarišev glas vsakdanji, brezzvo-čen, se mu je zdaj poznalo, da govori proti koncu vedno težje, z bolečino Tudi njegovi koraki so bili malo hitrejši. "Tako sva izgubila z materjo vse tri sinove. Ona prva dva sta še vedno za plotom pokopana Matija pa na pokopališču. Enkrat moram spraviti vse tri skupaj, toda spravil bom Matijo k onima, ne pa ona dva k Hatiji, ker ne maram, da bi počivali tam. kamor so pokopali co proklamacije Ljudske fede- ^ . . rativne republike Jugoslavije z Danim paket, so carine P™-, banketom ? m*m NaJst0. stl vendar pa morajo b.t. opre- .„ bodo tud,H »orniki iz j mljeni s predpisanimi carinski- j __z___ mi izjavami (Form 2^66 in 2922). Ti dve izjavi morata biti točno izpolnjeni in ena je prilepljena na paket, druga pa privezana. Poštnina znaša 14c od vsakega funta. Na take pakete napišite ^rke "G L V", ki stoje za General License Victory. Vrhu tega pa morajo ti paketi odgovarjati sledečim predpisom jugoslovanske poštne uprave: 1) Na vidnem mestu morate napisati "Gift Parcel—Darilo". 21 Poslati smete samo sledeče: Nek varljiva živila. Rabljeno obleko in čevlje. Novo obleko in čevlje ter blago za izdelavo istih, toda novo blago je carine prosto le do 44 slavije. Banket se prične točno ob 5. popoldne v češki Sokol dvorani, 739 Page St. Vstopnina je dva dolarja za osebo. Za rezervacije se obrnite na: Matt Spolar, 1075 ' Valencia St., tel. ATwater 2059; J. Fabian, 534 Utah Street, tel. MArket 7452. Ves dobiček te priredbe je namenjen za naše v stari domovini. Rojaki iz San Francisca in okolice so vljudno vabljeni, da se sigurno udeleže.. Za publicijski odbor, A. Kastelic.. SEJA SANSOVE PODRUŽNICE Detroit, Mich.—Seja podružnice SANSa št. 1 bo v nedeljo 3. novembra ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 17135 John R. Prosijo se vsi zastopniki društev, ustanov, člani in članice, da se seje gotovo udeleže. , Za mladinsko bolnico v Sloveniji v oktobru so prispevali: George Marsich in družina $25; Mary Knez $10. Iskrena hvala! Mnogi še niso ničesar poklonili za ta blag namen. Izkažite se, še je čas, da nekaj storite za bolno slovensko mladino, da bo vaše ime v spominski knjigi jasno pričalo, da niste pozabili svoje rojstne domovine. Lia Menton, tajnica. Slavo velikih mož je vedno treba presojati, s kakšnimi sredstvi so si jo pridobili. — Rochefoncauld. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole* tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. VT . .. ... - . . . funtov letno za vsakega člana *^°:,P?.tem JC prej | družine, kateri pošiljate darilne zavoje. dva dni umiral Medtem je prijatelju pipa ugasnila, a je ni več prižgal. Kmalu potem, ko je končal svojo zgodbo, je naenkrat dejal: "Sedaj moram pa jaz tu gor.." In že je izginil na stransko pot. ki je vodila k njegovi bajti pod goro. POSTNI PROMET Z JUGOSLAVIJO Ker mnogi rojaki še vedno povprašujejo o poštni zvezi s starim krajem, navajam tu kratek pregled, i Pisemska pošta Pošnina je 5c za prvo unčo in 3c za vsako nadaljno unčo. Razglednice in dopisnice rabijo znamko za 3c. Pisma se lahko pošlje priporočeno ali pa po zračni pošti. Ta kupon stane tu 9 centov in Poštnina za pismo do pol unče jih dobite na vsaki pošti. Vaš Tobak in tobačne izdelke do 40 gramov (nekako 1.4 unče) v vsakem paketu. Razne druge predmete za vsakdanjo potrebo v manjših količinah. Prepovedani pa so vsi luksuzni predmeti. 3» Darilni paketi ne smejo presegati teže 11 funtov. Isti pošiljatelj lahko pošlje en tak paket tedensko na naslov istega prejemnika. Takozvani CARE paketi, ki jih lahko pošljete v Italijo. Avstrijo in devet drugih držav, se ne morejo poslati t Jugoslavijo. Mednarodni povratni kuponi Priporočljivo je. da vsakemu svojemu pismu priložite vsaj en "International Reply Coupon". po zračni poŠti tega meseca in ■l e 30c do konca 5c od 1. novem- beseda: "oče, oče", ali pa kaka kletev. Matija je bil tih fant, ali najbolj vnet. Slišal sem ga, ko *>ra dalje. itinT^LrSVi?e; 5f°ulte Denarne pošiljatve svinje! Slišalo se je tudi, kako Naiceneie in naivarneie ie Tt VTih, \n fmh' pos^atldinarv Ju^oslavlo pl' toda pred vratmi je stala straža. T™ ' j . .. x* i l ... J , tom mednarodnih poštnih na- !)Par,reZ,na'd'bl kaznic - ^.tojbina je lOc za . '__ i.,. ... , v*oto do $10. Za $50 plačate sa- ° TJ,! 12 m° 50 Denar lahko pošljete na '"Tli'"1"- "aki poŠti Sedanja Valuta do-Enkrat se nisem mogel več pre- l a , sorazmerno mala se hotelrlbližati S«* « straži, da bi jo preprosti, naj me1 j k pusti k sinu. Toda straža me ni hotela poslušati in je namerila name puško. Ker se nisem takoj odstranil, je straža ustrelila blizu mene. Sel sem tudi h komandantu trga in ga skušal prepro-siti, da mi sina izpusti, ker je le ranjen. Mogoče bi se ga dalo rešiti. "Rešiti!" se je zakrohotal komandant. "Zakaj rešiti? Naj crkne svinja partizanska. Saj ima čas umirati. Enkrat bo že crknil!" Ničesar nisem mogel opraviti in moral sem še dalje poslušati, Paketna pošta Paketi, ki niso darila, in ki so seveda podvrženi carini, smejo tehtati do 44 funtov in poštnina stane 22c za prvi funt in 14c od vsakega nadaljnega funta. Važno si je zapomniti, da so ti paketi podvrženi carini in da ne smejo imeti označbe "darilni paket". Takih paketov torej to-časno ni priporočljivo pošiljati, ako ne veste, kaj tam želijo in Posluiajte vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja .VVGES, 1360 kilocycle§. Vodi jo George Marchan, Dr. John J. Zavertnik PHY9ICIAN and SURGEON 37fc4 WR8T 2fith STRFFT Tal. €rawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wed., Sat. and Sun.) t:S0 to S:S0 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 Ao. Rldgewav Ave. Tel. Crawfard 1440 If na ansvver — Call Aastln 1700 sorodnik dobi tam znamko v zameno za ta kupon, ko vam pošlje odgovor v navadnem pismu. S tem napravite sorodniku ali prijatelju veliko uslugo, zlasti če nima preveč dinarjev na razpolago in dejansko prihranite en cent pri vsakem pismu. Poštnina od tam je namreč 5 dinarjev, kar je po sedanji valuti 10 centov. Listi in knjige Svojcem v Jugoslaviji lahko naročite tudi "Prosveto" ali "Proletarca", Pa tudi razne knjige, kakor "Ameriški družinski koledar" potom Proletarca, potom L. Adamiča "Dinner in the White House" in druge njegove knjige, potom SANSa pa zapisnika Slovenskega narodnega kongresa in prve konvencije pod naslovom "Dvoje pomembnih zborov ameriških Slovencev". Najcenejše blago na svetu sta danes: človeško meso in Človeška kri.—Eugene V. Debs. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD T jI, 20-SC1 424 Broad Straat JOHNSTOWN, PA. CALIFORNIA. Fontara: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Lo-. Angeles: Frank Novak. San Francitco: A. Leksan. COLORADO. Crested Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Louis Malenšek. VValsenburg in okolica: Edvvard Tomšič. ILLINOIS. Chicago in okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank aZitz. La Salle in okolica! Anton Udovich in I*eo Zevnik. Springfield: Joseph Ovca ln John Goršek. Virden: Fr. Ileraich. VVaukegan No. Chicago: Martin Judnich. INDIANA. IndianapotU: Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadiat John Shular. West Mineral: John Marolt MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Korftič, Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Maz Marti. ChUholir: Frank Klun. Dulutk: John Kobi. El>» John Teran in Jacob Kunstelj. MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. East Helena: Joseph Mihelicb. Red Lodge: K. iCrznoinik. NFW JERSEY. ElUaboth: Amalia Oblak. NEW MEJKICO Gallup: Mary in Jennie MarinAek. NEW YORK. Gowanda. James Dekleva. OHIO. Akron-Rarberton; Mike Kopach. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John TLrebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Krvina. Li»bon-Power Point: Jacob Bergant Maple Heights: Frank Volkar. Powhatan Point, O.: John GLizel. Warren: Joaeph Jei. ^ PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmiehaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: John Ter-čelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. E šport: Jo t. Britz. Forest Cilj: Anthony Drasler Jr. Herminio: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguitin. > Johnstou n in okolica: Frank Cvetan. Latrobe: John tn Mary FradeL Houston: Louis Britz. Librarj: Nick Triller. Meadowland«: Martin Baje. Park Hill • Conemaugh: Frank Pod-Hoy. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Horminio, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnatown. / WASHINGTON. Soattle. Lucas Debeljak. WEST V1RGINIA. Elm Groee: Frank Kosem. Star Citjri Lawrenče Selak. Thomaai Lenhart Wardinek. VVISCONSIN. Milwaukee ia We.t Allis: Louis Barborich. Sbobojrgaa: Frank Stih. Wlllard: Matt Malnar. WYOMINC. Kemmerer in okolica: Anton Trmtaik in John H. Krzisnlk. Roek Springs: Frank Remlt*. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7171—7173 ........... < ► ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tal. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC $E TISKA PRI NAS NEKAJ SLIKE 0 POLOŽAJU FRANCIJE IN O KONFERENCI ZDRU2. NARODOV Anglo-ameriiki blok v močnih prizadevanjih za ohranitev vse zapadne Evrope staremu redu. — De Gaulle ima doma in drugod močno zaslombo Francija je sprejele v nede- H, kai misli q nemarnosti nove vojne. Verjetno je, da jim bo ljo 13. oktobra novo ustavo, toda nc z impozantno večino. Nasprotoval ji je kar na svojo roko general de Gaulle in potegnil za sabo vso reakcijo v Franciji, klerikalizem in pa privilegije. To vse pomeni steber starega reda. Volitve v parlament se bodo vršile na podlagi nove ustave v novembru. največ na tem, da doženejo, ali je resnica, kar so bili slišali zu-naj v svetu, da zahteva močna struja ameriške javnosti preventivno vojno proti Sovjetski uniji. Tu treba, da nam je jasno, da je malo ljudi v drugih deželah, katerim bi bila nova vojna' po volji. Večji del Evrope in tu-Kam bo krenila ta nekoč tako di Azije, je toliko trpel v vojni, revolucionarna država? Nihče j da ne bi hotele postati še enkrat devali si bodo tudi dognati, ali je senator Taft govornik večine republikanske stranke, ali ne. in ali ima na primer senator Vandenberg ali možje kot Harold Stassen več izgzledov in vpliva v republikanski stranki. Vse to seveda ne bodo raziskovali iz gole radovednosti, tem- francoski republikanski ^ zato' * ""je važno, da dozenejo, kam se bo obrnila ameriška politika v teku prihodnjih par let. V zvezi s tem bo to opazovanje Amerike od strani naših gostov iz tujine v veliki meri vplivalo na njihovo nagne-nje napram Zed. državam. Med obiskovalci iz Evrope se nahaja mnogo levičarjev, ki bodo pri- tega ne ve, niti ne Francozi sa mi. Donald Bell, ki piše za čas-niško agencijo ONA, je priredil o tem zagonetnem vprašanju sledeči članek: Nedavno minula mirovna konferenca v Parizu je nedvomno seznanila ameriške državnike s položajem na Francoskem, prav kot najbrže tudi mnoge izmed liajboljših ameriških časnikarjev. Ko so prisostvovali sejam mirovne konference so hote ali nehote mnogo slišali tudi o političnih razmerah v Franciji, videli so, kako se navzlic naporom Leona Bluma spreminja smer francoske socialistične stranke in kako se širi in poglablja razdor v stranki. Videli so tudi, da je general de Gaulle postal zdaj predstavnik francotf»ih desničarjev. Doživeli so spor francoske javnosti radi nove ustave in rešitev teg avpršanja, ko je narod z majhno večino odobril načrt ustavodajne skupščine. Verjetno je, da tudi naš državni tajnik James Byrnes in senatorja Vandenberg in Con-nally danes bolje poznata Francijo kot pred konferenco. Danes brez dvoma že vedo, da se Francija ne more brezpogojno povezati bilo z vzhodom bilo z zahodom, ako noče izzvati meščanske vojne. Tako bodo vsi trije mnogo bolje sposobni soditi o razmerah v Evropi in bodo v bodoče manj odvisni od informacij, katere jim dobavljajo podrejeni uradniki. Na glavni skupščini organizacij zedinjenih narodov se je sestalo 51 delegacij, v katerih bo na tisoče diplomatov in vodilnih časnikarjev iz vseh krajev sveta Mudili se bodo v New Yorku več tednov. Mnogi izmed njih so bili že v Ameriki ob priliki konference v San Franciscu in bodo z največjim zanimanjem primerjali splošen položaj danes z onim, katerega so opazovali takrat. Skušali bodo dognati, kano y napredovala rekonverzija naše industrije in kakšni so naši izgle- 1 d i za bodočnost. To se pravi, da bodo vešči in stremeči pregledovalci prišli v našo deželo nekako 14 dni pred bojišče, na katerem bi se merile armade novih nasprotnikov. Naslednja zadeva, ki bo nedvomno zanimala naše goste, je stabilnost vladajoče demokratične stranke. Vpraševali se bodo, koliko zaslombe imata Henry VVallce in senator Pepper. Kaj TB1JE ALI ŠTIRJE RODOVI v eni družini so redkost. Gornje j •< 4» • ♦ » r* * KOMENTARJI (Konec s 1. strani.) še nikoli storil kaj takega . — Bankir pa je silil vanj dalje: Zdi se mi, da si ti tisti, ki je napravil nekoč o naši banki žaljive opazke." Trgovec je tudi to zanikal. — In tako je šel ta dvogovor, dokler se ni bankir uve-ril, da ima pred sabo vestnega trgovca, ki mu bo poslušen. Nato ga je še vprašal: "Ali morda verjameš, da si i od bank) zasužnjen?" — "O, nikakor ne," je bil odgovor. Slično kot ta bankir počne sedaj naš state department z Byrnesom na čelu. In ne samo šele sedaj. To je že stara taktika vseh, ki posojujejo.. Plovba po Donavi je še nerešeno vprašanje.. A je enostavno, kar se Jugoslavije tiče, ako je vest belgrajske "Borbe" dne 25. okt. resnična. Piše namreč, da se Jugoslavija konference na Dunaju, ki jo zahtevajo Zed države in Anglija ne bo udeležila. Zanjo je ta problem rešen, pravi 'Borba". Jugoslavija le zahteva, da ji naj naša vlada vrne tistih par sto podonavskih ladij, ki jih ima sedaj zaplenjenih v Avstriji. Ob enem - Borba" dodaja, da je ameriška diplomacija posegla bodisi glede Trsta in Primorja. ali pa glede plovbe po Donavi, proti najvitalnejšim interesom Jugoslavije. Stališče ta-kozvanega vzhodnega bloka je, da je stvar kontrole in reguliranja plovbe po Donavi zadeva samo tistih dežel, skozi katere teče in prav gotovo je. da bodo v syojem skupnem interesu stvar pravilno in požteno rešile. A vilic temu anglo-ameriška di-! plomacija vztraja, da mora i ona imeti besedo zraven. Ako bi to pravilo veljalo povsod po svetu — posebno v deželah pod njuno kontrolo, bi imela moralno pravico imeti besedo tudi na Donavi. Ker ameriški in angleški trgovski interesi na tej plovbni reki sploh ogroženi niso — namreč kar se enakopravnosti z drugimi deželami tiče. bo dobro, če se vsi skupno domenijo rajše za vzajemnost pri podonavskem prometu. Donava naj služi predvsem ljudem, ki tam žive, ne imperialističnim ambicijam tujih sil. Winston Churchill je v parlamentu precej robantil zopet Att-leeja in Bevina. a ob enem je njuno vnanjo politiko v odnošajih z Rusijo jako pohvalil. Na kongresu angleških delavskih unij pa Bevin in Attlee nista bila toliko srečna, kajti njuna politika je dobila toliko odpora in predlog proti nji toliko glasov, da sta bida osupnjena... In pri tem je treba pomisliti, da je vsakemu Angležu v prvi vrsti za Anglijo in njen imperij, prav kakor sedanji vladi. Ako številke oddanih glasov proti njima na delavskem kongresu kaj pomenijo, je pred vsem to, da nadaljujeta Cff&rchiflovo namesto delavsko politiko. In baš zato imata podporo konservativne stranke bolj kot pa delavskih unij. , A Louis Budenz.Nlp se je v uredništvu komunističnega "Daily Workerja" spreobrnjl v katoličana in dobil službo profesorja na katoliški univerzi, se je znova lotil napadati svoje bivše tovariše, s katerimi je takrat udrihal po kapitalizmu in klerikali-zmu. Njegove članke o "odkri- tem tajnem agentu kominterne priobčuje v posebnih člankih Hearstov list ter mnogo drugih. Da-li je dotičnik (piše se Ger-hard Eisler), ki je bil v komunističnih aktivnostih v Nemčiji, potem pa se preselil sem, res glavar "ameriških komunistov", se ne zdi verjetno. Kajti ako taka kontrola še obstoja, je bolj v Moskvi, oziroma sedaj bržkone iz diplomatičnih razlogov bolj v Parizu. Toda čemu se je Bu-denzu in njegovim sponsorjem zazdelo-potrebno planiti baš sedaj, pred volitvami, proti temu Gerhardu Eislerju (rabil je tudi psevdonim Hans Berger)? Značilno je, da zadobiva boj v tej deželi proti "komunizmu" zelo fašistične oblike. Dasi se lahko precej krivde pripiše za to stanje tudi komunistom, je vendarle staro pravilo, da se bo reakcija proti tebi borila, če si ji nevaren. In tudi ako ji nisi toliko i opasen, da jo bi mogel izpodbiti, ' te bo vseeno mikastila. Vsa zgodovina ameriškega delavskega gibanja to priča. In to skozi vsa leta. ko je Rusijo vladal še car in ni bilo tu nikakršnega komunističnega temveč le socialistično in unijsko gibanje. V Angliji je v delavski stranki nekaj poslancev, ki so Bevina vpraševali, čemu sta se z ■ ameriškim državnim tajnikom toliko gnjavila radi Trsta, ka-, kor da je to anglo-ameriška ko-kmija ne pa izhodišče centralne Evrope v pomorski promet? In je res čudno! Naši in angleški diplomati so zamudili na mirovni konferenci v Parizu cele tedne časa samo o prerekanju radi Trsta in jugoslovanskega Primorja. katerega so dali imperi-alisti istih dežel po prvi svetovni vojni Italiji v podkupnino. Izjema je bil le naš takratni i predsednik Woodrow VVilson Sedaj pa je glede jugoslovanskega Primorja vse tisto, kar je takrat VVilson najbolj zagovarjal, naš državni tajnik James Byr-nes najgorečnejše pobijal. In seveda na Pariški konferenci1 tudi zmagal. In ob povratku v Nevv York. pred pričetkom konference združenih narodov dne 23. oktobra v Nevv Yorku poudaril, da naša vlada v svoji odpornosti proti "vzhodnemu" bloku ne bo odnehala. . Vsi so za mir.. Byrnes je zanj, Molotov ga je poudarjal. Bevin ga je oznanjal v angleški poslanski zbornici za svoj evangelij— a ob enem imamo oboroževalno tekmo. Cemu jo je treba, če smo res vsi za mir? Ali pa smo morda zanj le na jeziku—zaradi lepšega. a naši tajni naklepi pa so militaristični in imperialistični, kot je že navada v uredbi, v kateri so besede o vzajemnosti le fraze, ki nimajo z dejanskim položajem nobene sorst effective ansvver insofur as words can give it—to the cartel plans pf British and Dutch indus-trialists. He has announced that Britain's government intends to foster public ownership and control of the basic industries in the British ione cf Germany, This stand—adopted by the Labor government follovving rising criticism from its own follovvers for falling in line vvith VVashington'? conservative approach to German problems vvill help the Social Democrats of Germany. It is in accord vvith the social-economic trends of most of Europe. In this čase, socialization is proposed by a 'British government which is itself professedly socialist. But given the peculiar problem of aH the Allies in preventing a revival of povver for German militarism. acceptance of the program novv proposed does not recjuire advocacy ot the same principles for other countries, such as America. It vvould appear to be. in fact, the only dependable means of preventing German heavy industrv from returning to or remaining in the hands ot the industrial barons vvho, vvith the Junker«, have for meri the permanent backbone of German vvarlordism. The United States should recognize that fact and act accordingly in Germany. But Mr. Bevins announeement of intent does not assure that it vvill be put into effect in the British zone It vvill bo opposed by the kind of British conservatism represented by the Federation of British Industries. VVith various Dutch industrialists the federation is seeking to revive great intemational cartels, and private German industrial partners in them. for the purpose of alloting markets, limiting produetion and holding prices up. Moreover — and probbalv more to the point — although Secreta.v Byrnes is reported to have told Mr. Bevin that America vvould not object to a "moderate degree" of public ovvnership of German industrv, the British do not knovv hovv much American conservative opposition they vvill face. Such opposition can be povverful; for, although most of the heavy industrv of Westem Germany is in the British zone, American capital is needed for indus trial development there. Finally, the extent of the determination of Messrs. Attlee and Bevin to fight for their program rcmains to be demonstrated. Mr Bevin iecently very properly posed the plan as a barrit r against cartels and trusts; certainly these are incompatible vvith the principles for vvhich the Labor government stands. Yet evidence is stili lacking that the present leaders of that government adequaU'l.v grasp the incompatibility of cartels vvith an economics of plenty. Means. other than public ovvnership bv the German people, vvhcre-by Mr. Bevin vvould propose to prevent German industrial rt armament, remain to be developed and thoroughl.v debated. But the lead for public ovvnership in key industries is a signal nove for German demo-^.racy against the totalitarianism of desperatibn, either rifjht or left. It should have America s aetive support...—The Chicago Sun. MARCH Of LABOR I IN THE WIND iN AMERICA NOW NUMB€C. MOC6 IHAN 3,000,000 -OF WHOM O^E-"THlRD vereKAMs. ser As©e fcr vtFe«se To^SOC/AL - AMOJG WHICH Wltt 86 PAID VACATteMS &— 3AI>ji<, _ CF 1U6 AiATioMS' SA^TMGS A«e /AJ IHedMDS or P6oPt£ vVifH I^CCA^SOF tAOOS -THAN $ Sočo — OF 1U€ fbPULAHCM. SUumau yoo M€>CT BUV A MAT ur*. UNT««. HAT'S SvVtATBAKiD; iT HAS THIS UMION LA&€L IT »S UM«OJ-AlAW BEST HAT AT TMf PRiCE 9 On The Old Trails The American Legion's convention at San Francisco has shovvn j that it takes a good deal more than a VVorld VVar to change the Legion.; Full of nostaglia and grain neutral spirits. most of the Ugionnaires gamboled and staggered through San Francisco, shooting off vvater pistols or vvhistling hoarsely at girls; meanvvhile the loudlv reactionary j and quietly efficient group that has alvvavs controlled Legion policy kept on controlling it, in spite of the fact that, by nAvv. tvvo-thirds ol the legionnaires are veterans of VVorld VVar II. Gtnerals. adrnirals. and J. Edgar Hoover madc the usual Arm! Arm! The Reds Are Coming!" speeches, but General Omar Bradlev. head of the Veterans Administra-1 tion, surprised his audience by delivering an attack on retiring Com-! mander John Stelle. Stelle had declared ihat Bradley's indersoment ot the $200 -a-month ceiling on pay to men receiving on-the-job training vvas a 'betrayal" of the veteran, and that the rights of veterans wer ? everyvvhere being imperilled by the arbitrarv and excessive "economv" of the government. Bradley defended government policy, aceused Stelle of consistent exaggeration and misrepresentation in the interests of a special group, and reminded him that the veteran is a citizen first and a veteran second. Stelle s reply, though more palatable to the convention than Bradley's speech, vvon little applause outside of San Francisco; the American Veterans' Committee immediatelv came out in support of Bradley. There isn't much doubt that the Legion. in both practice and theory, is just vvhat it used to be. and leftists boring from vvithin seem unlikely to get much more for their pains than blisters and frustration.—The Nation. That Vicious Circle at Work The National Industrial Conference Board recentlv issued a statement that rising vvages vvithout inereased labor productivity are forcing unit costs of labor higher. VVhat a remarkable revelation! VVhat bothers labor is that the NICB diant say that labor stili isn t getting enough to live on, that labor has never received inereases in any way comparable vvith living cost inereases, and that vvages have gone up approximately 11 to 14 per cent an hour vvhile food costs have mounted in many instances as much as one hundred per cent. VVonder vvhen federal agencies vvill come out of their stupor and find some means of holding the line on living costs. They've succeeded in keeping vvages dovvn, but unless the avalanehe of inereasing living costs is halted, labor vvill refuse to vvork for pittances and 50-cents dollars. Democracy is supposed to vvork both ways—for the rich as vvell as the vvage earner, but the last year and a half hasnt shovvn this to be the čase.—The Progressive Miner. OUR COUNTRT SURRENDERED TO ~ PROFITEERS AND RACKETEERS By RAYMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate IT APPEARS THAT the people vvho control these United States of America are determined to try it •gain. That is the broadest possible conclusion that can be dravvn from the presidential surrender of meat controis. The advocates of so-called "free'* enterprise—vvhich is not free at aH, but vvhich makes millions of people subjest to the dietates of a small number of owner§—hfcve vvon a victory vvhich places this nation on | free to protest and fight. the same road that already has led to tvvo vvorld vvars and that has a long history of recurrent boom and bust. If like causes produce like results, and if America novv goes forvvard under an economy of private enterprise for ovvners' profits, then there is every reason to fear that one of the results vvill be another vvorld vvar For, make no mis- sion to serap controis of certain economic resources and functions is not the end of anything. It is not even thc- end of controis. Sooner or,later — and probably sooner than most of us think — a situation is bound to develop that vvill again demonstrate the inabi!ity of the capitalist economy to serve the material interests of the people AND at the same time leave the great mass of little men an vvomen Then it niust be that the nation vvill have to make its choice—not as to vvhether controis shall be im-posed, but vvhether material things shall be controlled In the interest of the people or people controlled in the interest of the ovvning class. The decision that vvill be made at that time is aH the more likely to b# against social control of the take about it, the vvorld policy of economic machine because the half-any nation vvill have to fit vvith the way controis. vvhich always have kind of economics it practices at home. Stepinatz Trial On October 9th, 1946 the Nevv York Times published a letter vvrit-ten by Mr. Stephen Lackovic, vvho exalted Archbishop Stepinatz as being instrumental in helping hun itreds of Jevvish refugees escape from Croatia to Italy. Mr. Lackovic failed to mention Stepinatz's ignor-ance of Ustashi Massacres. Dr Sime Balen. an eyewitness of the 1941 to 1945 events in Yugo-slavia and novv Counselor of the Fmbassv of the Federal Peoples Republic of Yugoslavia in VVashington in a letter to the editor of the Nevv York Times, published October 15, 1946, endeavors to re-fresh Mr. Lackovic's memory on Stepinatzs activities during those years Dr. Balen vvrites: To the Editor of The Nevv York T«mes: Like Stephen Lackovic. former cretary of Archbishop Stepinatz, vvhose letter vvas published in The Times of Oct. 9. I, too, am a Croat aiid a Catholic and vvas an eyewit* ness to the tragic events in Croatia from 1941 to 1945. VVe can aH rejoice if Archbishop Stepinatz vvas in any way instrumental in helping "hundreds" of Jevvish refugees escr.pe from Croatia to Italy. Yet, Mr. Lackovic fails to mention that the Ustashi terror-ists of the Pavelich regime. vvith vvhich Archbishop Stepinatz vvas ro closely allied under Hitler's pro-teetion, murdered during those vears approximately 50,000 Croa-tian and Bosnian Jevvs, or over tvvo-thirds of Yugoslavia's pre-vvar Jevvish population of 70.000. Mr. Lackovic's letter also fails, significantly, to speak of the major sections of the charges against Archbishop Stepinatz — the mas-sacre by the Ustashi of over 500,-000 Serbs. There vvere 2.000,000 Scrbs in Croatia vvhen Hitler set up the Pavelich puppet regime there in April, 1941, and the policy then officially proclaimed vvas that a third of these vvere to be forcibly converted from the Orthodox to the Catholic faith, a third vvere to be driven back to Serbia and a third vvere to be killed Among the first murdered vvere hundreds of Ortho-dox priests. Dr Stepinatz, a member of Pa-vclich's Parliament (Sabor), apos-tolic vicar in Pavelich's army and a member of the committee for the conversion of Serbs to Catholicism, made no effort to save these priests and did not even intervene on be-half of his colleague, Dr. Dositej, the metropolitan of Zagreb, vvho vvas borbarously torturod before being put to death. It is not difficult to draw conclusions from Mr, Lackovic'« omssidns. It should not go unnoticed that the Ustashi also killed approxim-ately 31.000 Catholic Croats in Zagreb alone. I am told that it is hard for Americans to comprehend the enor-mity of these erimes. For us vvho lived through them it is hard to forget. Sime Balen. 91,634,472 VOTERS IN U. S. IS NEVV PEAK, CENSUS SAYS An all-time record number of potential voters—91.634,472—vvill be eligible to east their ballots in the November eJections. a survey by the Census Bureau revealed At the same time the bureau made knovvn that the vvomen vvho reached the age of 21 as of July 1 outnumbered the men by 1,171.948 Tvvo years ago the excess of vvomen vvas placed at 730.810, and in 1940 it vvas as lovv as 73,693, J. C Capt, Census Bureau direetor, said. ' VVomen seem destined to be in-creasinglv influential in eleetions." the bureau commented in discus-sing the recent survey reports. Estimates of the number of per-sons 21 years and more on July 1. for three different vears. as re-leased by the Census Bureau. vvere as follovvs: 1940. men. 42.108,176: vvomen. 42.181.869, 1944: men; 44,-236.924: vvomen. 44.967.734; 1946: men. 45.231,262; vvomen 46.403,-210. AMERICAN VVAGES The labor statistics division of the U S. Department of Labor recent^ stated vvage inereases betvveen V-J day and May of this year amounted to only from 11 to 14 cents an hour. This inerease vvould have been a vvelcome one except for the fact that the inerease represents approx-imately 10 to 11 per cent inereases, vvhile living costs have mounted from 33 to 62 per cent in the same period. Hamburgers, once a dime,, novv are twenty cents; a nickle glass of milk is a dime today. Pie, once a fifth cut for a dime, is novv fifteen cents for an eight cut. Other prices are along the same line. Hovv the vvorking man is ex-pected to get along at this rate, no one knovvs—or apparently cares. NOVV been shaped to fit the pattern of private ovvnership and private profit, have done much to dlseredit OF COURSi:, the Truman decl- the general idea of control itself. A laugh is vvorth a hundred groans in any market. — Charles Lamb. By ADELAIDE ANNE PROCTER RISE! For the day is passing, And you lie dreaming on; The others have buckled their armour, And forth to the fight are gone: A plače in the ranks avvaits you, Each man has some parts to play; The Past and the Future are nothing. In the face of the stern Today. Rise from your dreams of the Future— Of gaining some hard-fought field; Of storming some airy fortress, Or bidding some giant yield; Your Future has deeds of glory, Of honor (God grant it may!) But your arm wlll never be stronger, Or the need so great as Today. Rise! For te day ls passing; The sound that you scarcely hear Is the enemy marching to battle— Arise! For the foe is here! Stay not to sharpen your vveapons, Or the hour will strike at last, VVhen from dreams of a coming battle, You may vvake to find it past! From THE NATION VVE THE PEOPLE: ln ansvvering a recent poli by the Univer»ity of Denver'» National Opinion Research Center, only 21 per cent of the • persons questioned said they had ever heard of the BiH of Rights. OF THE UNITED STATES: Jefi Daviš, king of the Hobos of America, Inc., ,has announced, in Chicago, that hobos are staying off the lods as part of their patriotic activities in aiding reconversion." IN ORDER TO FORM A MORF PERFECT UNION: Gerald L K Smith says in The Cross and the Flag: "VVheeler made a mistake ... j He thought it vvas good politics to j deny or mildly repudiate those of us vvho have been his frinds and admirers through the years . .. The repudiation of old friends vvho may have been smeared is bad politics . .. Young, nevv, and fighting Na-tionalists realize that there is only one way to be a Nationaligt, and thafs all-out for your friends and supporters aH the time." ESTABLISH JUSTICE: Joe Louis Barrovv has been ruled not accept-able as a candidate for inclusion in VVho s Who." James Joseph Tun-ney has been listed in that reference book since 1938. INSURE DOMESTIC TRAN-QU1LLITY The July issue of Wnt er's Digest carried an article ad-vising authors on hovv to vvrite for eligious publications. Among other helpful hints. it advises authors specifically to avoid using: evolution (as a vvord and as an idea) social gospel (the idra and the vvord connected vvith it) brotherhood of man (vvord and idea) racial equality (vvord and idea) tolerance (vvord snd idea). PROVIDE FOR THE COMMON DEFENSE: Tvvo "colonels" in Nevv Bern. North Carolina, have organized the Confederate Air Force. PROMOTE THE GENERAL VVELFARE: A diseharged American veteran living in Mexico City has applied to the Veterans' Administration for aid under the G.I. Bili of Rights to finance him in studying bullfighting. AND SECURE THE BLESSINGS OF LIBERTY: An Associated Press dispateh reports that a churchman just returned from Europe told a recent VV.C.T.U. convention that America is on a 'lost vveekend binge' vvhich is imperiling its relations vvith Russia." He added that a drunken America can't com-pete vvith a sober Russia." A COLUMNIST in the St. Paul Pioneer Press vvrites about a bus-load of state conservation commis-sioners and fisheries men being taken on a three-dav tour of Min. nesota s north couniry. "They vvere impres3ed." he declared. "As one, R. P. Hunter of Connecticut, put it: Ali men are crested aqual—if they come to Minnesota." The re-mark vvas prompted by the sight of a flock of msllards and teal in a small pond tvvo miles from the city limits." THE TIME CAPSULE: Last vveek some nameless but immortal Manhattan moppet descended from the vvorld of his elders into an East Side subway station and, eschevving the conventional pornography, chalked on the wall in foothigh letters: "MISERY!" . . . THERE IS NO PEACE Taylorville (Illinois) PMVVA (Progressive Miners of America) members in charge of the recent memorial services there sttempted to arrange for use of the circuit court room for the services in event of bad vveather at the ceme-tery. They vvere politely but firmly in-formed that for services in honor of the dead of VVorld Wsr II, the court room vvas available. But for services to honor the memories of those vvho fell in the vvar for union freedom—nothing doing! And this is 1946!—The Progressive Miner. THIS CAPITALIST TALKED TO MUCH ' Financial VVorld," a big business publication, has sent uh a re-print of an article vvritten by its vice-president, Henry L. Vonderlieth, vvhich vvas published in its October 9 issue. VVhat Mr. Vonderlieth says is that vvorkers are ali vvrong 111 be-iieving that stockholders are robbing vvorkers. And then he quotes figures vvhich, vvith the aid of a little arithmetic, shovv exactly why it is that the capitalist private-profit system results in insecurity and dc-piession as vvell as class strife. Mr. Vonderlieth p«nts out that the "average stockholder" receives only $191 in dividends. But vvhen farther dovvn in his story he says that actually corporations are otvned by about 15 million investors, he enables us to figure out that close to $3,000,000,000 of the vvealth that people create by vvorking is handed to somebody vvho does nothing more useful than ovvning. There is an element of injustice in that division vvhich should arouse the ire of Americans vvhose chief interest is tl*e interest of a vvage-earner and not that of a dividend-taker. Why should so much money be handed out as payment for ovvning? But more important is the question—vvhich Vonderlieth failed fither to ask or ansvver—of hovv that THREE THOUSAND MILLION DOLLARS is divided. Our guess is that the lion s share goes to very fevv |K?ople. And nevvspaper reports of high executive salaries compel the conclusion that the fevv people vvho get the big dividends are the sai^e people vvho get the six-figure salaries vvhich are taken before dividends are declared and vvhich serve as a device for robbing the small stock-holder as vvell as the vvorker. The f lo vv of aH those billions into a fevv hands expluins why it is that, even in normal times, vvorkers are not able to buy the fruits of their labors. The high salary dollars and the big dividend dollars are liot tpending dollars. but investing dollars. It is inevitable that they fchould cause a surplus to accumulate that results in unemployment on the home front and drives the nation to imperialism and vvar on the intemational front. Frankly, vve don t believe vvorkers should be too greatly interested in knovving exactly hovv much is taken from them by ovvners VVe think the vvhole rotten racket of produetion for the profit of ovvners should be outlavved. There is only one good reason why any individual should produce anything. That reason is to ovvn and use the fruits of his ovvn labor. Of course. as Mr. Vonderlieth suggests, vvithout profits private-profit business could not exist. But, being Socialists, vve don't vvant it to exist. VVe vvant to replace it vvith an arrangement under vvhich aH the people vvill ovvn the jobs of the nation and also ovvn the $3 billons annually that is admittedly given to non-vvorkers. Even the small stockholder, vvho risks his aH and gets so little out of the capitalist racket, ought to see the advantage in vvhat Socialism offers.—Reading Labor Advocate. ti Freedom of Speech" for the Employer Many erimes are committed in the name of "freedom of speech." For example. the National Association of Manufacturers, and other anti-union groups. are constantly insisting that an employer should be pre-mitted to teli his employes just vvhat he thinks of unions. Of course. it ali depends on vvhen the employer makes his speech. If his employes are considering the advisability of forming a union, it vvould obviously be unfair for the employer to interfere, for that vvould be "coercion" in a very real sense. It would be quitc a different matter for the emplover to do his talking vvhen the question of forming a union vvas not before the vvorkers. The foes of labor say that "no injustice can be done" by an em-ployer presenting his vievvs to his vvorkers at any time. Hovvever, any man vvho has ever vvorked for another man knovvs that "a vvord from 1 the boss" can be almost as effective as a crack from a club. In fact, more so. because. under certain conditions, if a vvorker dis-regards the boss' advice he may lose his job. Loss of his job, vvhen em-ployment is scarce, may mean the breadline for his family and himself. —Labor. FULLT POBTKD "Hsdn t you better go and teli your matter?" said th« Brltiah motorist to the farmer'« boy, vvho stood looking at the load of bay upset in the lane by a collision. "He knovvs." replied the boy. "Knovvt? Hovv can he knowT" " 'Co« he s under the hayl" VVhen one associates vvith vice, it is but one step from compsn-lonship to slavery. WHY WE'VE BEEN SILENT Perhaps you expected us to have something to say about the trial and execution of Nazi leaders. VVell, there's at least tvvo reasons why vve haven't: 1. VVe have no defense to offer for the vvanton Nazis' murder of innocent people. 2. VVe haven't forgotten vvho it vvas that vviped out thousands of civilians by dropping atom bombs on tvvo Japanese cities. Nope. we're neither proud, exultant, resentful nor satisfied. Our disapproval of slaughter is much stronger than our dislike for execu-tions So. being just common-run Americans, vve feel better vvhen vve keep quiet about such things. Is our face red? Let's change the subject. — Reading Labor Advocate. How to be a Capitalist "CAPITAL — vvhat most people can't get." This definition of capital, vvhich vvas given by Edgar F. Kaiser, son of the shipbuilder and auto manu-facturer, Henry J. Kaiser, before the House merchant marine committee recently, is a pretty good one At least it is closer to the truth today than the old myths about cspital. "Every man is a capitalist under the American way," the big boy« have always chanted. Their pretty make-believe has been that If you're a carpenter vvho ovvns a hamirer you're the same kind of capitalist as the guys vvho ovvn Republic Steel; and that if you're a school teacher vvith a share in General Motors you're sitting around the mahogany table vvith the board of direetors sav ing hovv the melon should be cut. The idea vvas that if you didn't have capital it vvas just because you were too shiftTsss to drop the necessary nickels iflto your piggy bank Novv along comes Mr Kaiser and impolltely mentions the fact, ln effect, that you have to have more than a hammer to start a heavy in-dustry. You need big hunks of capital. and capital is vvhat most people don't have. This is the grim side of the capitalistic pieture. Fevver and fevver people are getting to control more and more of the national vvealth But it aint nccessarily so. There is truth in vvhat Kaiser sa.vs. There is also truth in the "evcry mAn a potential capitalist" vievv. There is yet another truth. That is that capital is created by the people vvho use the products—only they don t keep it. The people are constantly creating capital and giving it away. Capital results from the fact that people are constantly paying more for things than it costs to make them. That s vvhere the co-ops come in. Co-ops are a method — the only method vve see in these days of monopoly eapital—by vvhich you really can start vvith a piggy bank and end up vvith a hesvy industry The co-ops, the consumers vvho create the capital by their buying get it back through their patronago returns, and keep it by investing it again in co-ops sharea. Ifs not as fast as government contraets. Mr. Kaiser, but it works —Co-op Nevvs. AWAKENSI Only recently ha« Bermuds s peaceful island in the Atlantic, ad-vaneed from the horse- and buggv day. Before the wmr automobile were not allovved there Further evidence of an awsken ln« from a Rip Van Winkle .lerp • f.-srrtarsr £ 22LSZ dot. ^