Pokret utiteljic. Jelo Janežič, Škofja Loka: VZGOJA ŽENSKE MLADINE IN NAŠE SOCIJALNE RAZMERE. (Konec) Temeljito pa moramo popraviti naše so* cijalne prilike. Radi preveli/kega povpraševas nja po delu se je isto pocenilo. Nadproduk= cija izobražencev, ki se v veliki množini re* krutira iz obeh spolov, grozi v najUrajšem času z množico brezpos.elnih. Kaikšna rak ra» iva. na državnem telesu je brezposelnos.t ni treba povdarjati. Vprašanje je le, zakaj grozi brezposelnost v naši državi, ko bi se na na» šem teritordju lahko preživljalo trikrat tolfco državljanov. Odgovor je prav lahek. Žens.ka z mošMco izobrazbo in moško vzgojo, vstopa v mo§ke poklice, Tam. kjer je včasih ponujal delo eden, ga danes ponujata dva. Nastal je neizprosen boj za kruh. V ,tem boju se mora ženska prilagoditi moškim navadam, mišljes nju in sploh vsemu, če hoče enakovredno konkurirati. Jako običajen pojav je, da se ta* kozvana »samostojna ženska« tudi po svoji zunanjosti kaže in vede kot moški, najsi bo to v ivroju obleke ali v čem drugem. Jasno, da to ni zdrav pojav v pokretu žene in je le nekalk gnojni mehur, ki ga je rodilo napačno umevanje ženskega pokreta ter predvsem neusmerjena vzgoja ženske mladis ne in slabe socijalne prilike. Ženska, ki se je posvetila materinstvu sploh ne more opravljati še drugega poklica, \itz-r je isto v veltao škodo družini in nje sas mi. Velika socijalna ikrivdca je, ker se moško delo ne nagraja toliko, da bi mogel vsak zdrav moški državljan poleg sebe oskrbovati tudi ženo in dr.užino. Kot prvi delodajakc bi morala v tem pogledu baš dajati zgled dr» žava, kar je ,pa pri nas ravno nasprotno. Zato ]e žena prisiljena, da si išče kruha sama. 2ena hodi ,za delom, deca pa ostaja doma brez matere, brez nadzorstva, brez vzgoje. Ne vrši se to samo v delavskih družinah, pac pa je isto običajen pojav tudi v velfoo urad» nišlkih družinah. Mož uradnik, žena uradnica, o'ba s silo prislužita toliko, da jedva živi.ta z družino. V najboljšem sLučaju je tu prepu» ščena deca manj izobraženemu poslu, ki naj mu nadomesti mater. Obsežni uradniški apa^ rat v naši državi bi se sam ob sebe zmanjšal, če bi se omogočilo, da družinski oče, uradnik, sam zamore zaslužiti toliko, da vzdTŽuje dru* žino brez ženinega sodelovanja. Njegovo delo bi postalo v uradu plodovitejše, k«r bi ga ne morila vsakdanja skrb in podzave&tni dojem, da ne more sam preživljati družine. Delal bi sam toliko, iot preje oba. Žena bi bila v.rnjena domu, deci, ter bi lahko vzgojila do> ber naraščaj. Treba nam je predvsem reorganizirati vzgojo dclklet, ustvariti prave ženske polklice in popraviti slabe socijalne razmere, da nam. prinese bodočnost srečo in blagostanje.