vsšh im ruen *iel1 in pfgsnikov. SV TA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote l£to~yeaft xl Issw4 d*(l» €xcept Sandaps and HoHd*y$ K. -are uirJ^s&JTSfc (»a. 1«) autkeriti by the Act of Ootober 9, 191T, o« flle at \he Fort Offioe of Chioago, niinoia. Bj order of the Preaiueat, A. B. Burleeoa, Poatmaater Oeaeral tnd diitribuUd chicago, il l. sobota 25. maja (ftiay) 1918 stev.-numbek 1s9. rvi nastop zape-ljivca odkrit. Loskova pričala, da je Robcrls plačal voznino. rinozdravnik tožil učiteljici o - MM* čnem zakonu. ftakesha, Wia. — "Sedela i pri moji pisalni mizi, on ae r naslonil nanjo in nie polju-rDejala sem, da ne sme delati _ reči _ ker je oženjen. Od-loril je, da ne ljubi svoje Žene i ne ljubi njega. Na t j sem - in — ga po'jubila." Ie beaede so prihajale počasi I tankoma iz ust gdč; Luskove, ne, da je umorila ženo ži-dfavnika Robertsa. je dramatičen trenotek za Jce v dvorani, kajti Lus-je izpovedala, kako *e je I tem dogodkom vozila z Ro-om v avtomobilu in kako je do prijateljstvo med nji-i tesnejše in tesnej5c. Povedala , kako se je on razgovarjal o domačem življenju. Trdil tie ne briga za svojo r.er.o in i« počuti nesrečnega domn. "In vprašal je za mojo ljube* vse, kar ona pomeni," i nadaljevala obtoženka. | mi je, da se ne more Iti, ker je njegova žena onu vzorna soproga," je Luskova. Povedala je o pni vošnji v Chieago in je tfešaia živiuosdiavniki •ejsl mi je, da na; grem v Orand Pacific in najamem , v katerem se je tudi on na-" je pripovedovala obte* "Storila sem Uko. Prišel mojo sobo in mi rekel, da I ima rad in poljubil me je več-it. ' ^Zapustil je sobo okoli enaj-in videla sem ga zopet pri iji popoldan. Bilo je več ma-cij afekcije." »edala je o vožnjah v avto-ilu, katero so se udeležile tu-prijateljice in Robert-i tašr'a. Njegova konverzacija p aaenkrat zasukala na ljuba? »kon, ie rekla Luskova. bat je našel izgovore, da jo k telefonu in na sesUn- ijprvo je razgovarjal o Šivi-^ knjigi in ona mu je imo-»"»Rati pripraviti knjigo, its se pogovarjala o sek " problemih in osamelih nc- "»ih ženah. šanja in odgovori ao se vr- d»i »«e se prvič srečali z pbertaom v letu 1914?" "Ječerjala Nem pri gdč, Mili- JSlCdalt mi j*' ^ & «lrav-'Mel, da naa vzame na av-•Sedela aem na prvem se-1 dr. Kobertsa. Mrs. »> in drugi ao bili Um. To 1 *»dnjega dne v avgustu." » «ta se peljalit" defelo." ste pogovarjali z dr. Isani?" •torila H\t [1* mudov J*r HobertJ K [Vt«va žei»a ni doma »hva vemde čase; vozim ^jatelje, navadno pa mo-_ »ožiti njene." 4,1 se pogovarjali še •tvareht" vP»"sm1 me je, zakaj ni-•»"kna odgovorila aem . »te starejše dekle, tedaj •ni 'as, da vam odgovo- Millaovc. Mrs. Nevvnian in drugi so bili tam." "Kaj jc rekel, ko je vprašal za vas." "Vprašal je mene in gdč. Mill-.sovo, če se pel jeva. Jaz aem sedela na zadnjem aedežu." "Kam ste se peljali? "Na deželo. Dejal mi je, da pojde v Minneapolis in pokliče svojo ženo, da rad vidi, da se nekateri izmed nas peljejo z njim. Dejala sem, da grem rada, kamor gre vsa družba, šolski začetek še ni bil tako blizo." "Ali ae spominjate Se kaj drugega?" "Ne." "Kedaj ate videli prihodnjič dr. RoberUa?" "Ne spominjam se naUnčno. Nekega dne mi je telefoniral in vprašal, če se lahko posvetuje z mano o neki knjigi, ki jo misli izdati. Rekla sem mu, da bi rada izvedela, kedaj bo spisal knjigo." Luskova je tu opisala poelop-jc T. M. C. A., njeno šolsko sobo in pisarno. "Ali jc bilo precej ljudi v sobi, nI bilo šole?" sa • o avtomobilu; avtomobil in mi je povedal, in da ste se Ukrat vo- ur, petem naa je tdč. Bienee Mili- N ga videli vprlhod i Ju Ugodnosti za pre-jDeiati ali pa v ar važalce so šle. 5 mado. TAKO SE OLABI ODREDBA GENERALA OROWDERJA. Postopači ae bodo morali lotiti I koristnega dela aa človeško družbo. L POŠILJATI NE BODO MOOLI BLAGA NA UPANJE. Odredba aa povišanje meade od-dana v tisk. Waahington, D. 0. - Železniški ravnatelj MeAdoo je odredil, da morajo po 1. juliju plačati voznino za tovoruo blago, ko je blago oddano na železnici/S teiu je odpravljena stara navada, po kateri ao veletransporterji poii-Ijali velike blagovne pošiljat ve na upanje. To pomeni, da bodo železnice zahtevale denar za voznino, ko bo blago oddano na železniški tovorni poataji. Upali jim bodo !e dva dni, če postavijo zadovolji-vo poroštvo. Mali transporterji mo morali tudi do sedaj plačati voznino takoj, le veleprevažalei so smeli pošiljati blago na upanje in železnice so včasi čakale tedne ali mo-sece na denar. Inštrukcije so bile izdane, da se nova odredba izvede po trgovskem načinu in da ne bo preveč ovirala transporta. Odredba, da se poviša mezda 2,000,000 uslužbencem od 1. januarja t. 1., je bila poslana v tiskarno. Mr. MeAdoo je pri svoji odredbi precej • vpošteval priporočilo železniške mezdne komisije,/ toda napravil je spremembe, po katerih bodo nekatere železniške kategorije dobile višjo mezdo, kot jo je priporočala komisija. V že-lezniških upravnih krogih govo-re, da bo povišanje zneslo $906,-000,000 na leto. B. L. WineheH Obrat ui ravnatelj g, L. Winchcll, ^bratni rav.ik. m ffamLmotlnm* b RMM*MflMflfriiH je li>m. >-taMm ▼ bil imenovan okrajnim ravnate- - - - Ijem za južni distrikt, da nado-meati C.'H. Markhama, ki je po-stal ravnatelj v all»ghanyMkem o-kraju. Danici Willard od Baltimora in Ohio železniške kompanije in Samuel Rea od pcnnsylvanjske-m a Železniškeina sistema, sta sprejela obvestilo, da se poslovita od železniške službe kot predacd-nika. Nemogoče je bilo Izvedeti vzro-ke za odslovitev. 800 MANJ SALUNOV V OHI CAOU. __ Ohioago, IU. — V Chicagu je 800 aalunov manj kot »red šestimi meaeci. Meato bo izgubilo na dohodkih $800,000. Izdanih je bilo pet tiaoč sU devetdeset oblast ve-nih dovoljenj za aalune, kakSulh sto prošenj ps še ni rešenih. Hent tisoč dva in devetdeset salunov je bilo odprtih pred šestimi ineseel. "Navadno ob pol šestih." "Dejali ste, ko ste govorili z dr. Robe rt som, da naj pride k vam." "Da." "Ali je prišel?" "Ne " "Ob' katerem čaau je prišel?" "Malo po štirih." "Ali je kaj prineacl a sabo?" "Prinesel je knjigo in roko-pia." "Kakšen jc bil rokopis?" 'Pravega rokopisa ni prinesel, ampak sva se le razgovarjala, kakšno knjigo hoče imeti." "Ali se apominjate nadaljnih pogovorov o tej etvari?" "Dejal je, da je nekaj spisal in da lahko prinese rokopia, ki ga je napisal." "Ali se spominjate še kaj?" "Bil je še kratek pogovor, toda ne vem, če ae je vršil na tem aestanku. Prineacl mi je žepni robec, ki sem ga puatila v avtomobilu. Vprašala aem ga, če bi rad videl poslopje In vodila aem ga okoli." "Koliko čaaa je trajal aesta- nek?" __J1 Okoli deeet ali petnajst mi- ""Kedaj ste patem videli dr. Ro- bertsa?" P Ne spominjsm se nstsnčno, mogoče zs teden dni. Prišel je z rokopisom, ki je bil pripravljen. Bilo je ob štirih popoldne, ko je prišel v mojo piaarno v poslop-ju Y. M. C. A." "Kaj ae je govorilo in storilo?" "Bilo je treba izvršiti poprav-ke na rokopisu in dejsl je, ds gs pusti pri meni. Nh*™ izvrš 1- ori-ginslnegs dels ns knjigi, izvzeto je le eno poglsvje." Kaj se je še gorilo in govorilo?" "Hugeatirsls sem, ds dobi knji-gs bsrvene platniee. Pustil Jk r» ioopis pri meni. Dejsl je, da bi J»i-le barvene platniee drsge "Ksj je še vam rekel?" • Vprsšsl me je, če mi je všrč livljenje v WaakaaW.»jW* da ljubim tukajšnje d*lo, tod. pogrišsm prijazno družabno ži^ I jenje v Mil^aukeeju, pnJ"«e ( (Overila ja e na- ljudi v Milwa^toe u Dejal £ ££ ^ ki ^ pričali da to raaume, ka t doma aa d« J UrlnMdravriik tiščsl zs njo bredošli le prijatelji in pr^e-ja jo |ji,e njena Šene, oo p« rmi ae m ne jemlje na dom svojih prijate-ijar," , ' "Ali se še kaj apominjate? 'Mislila sera, da ima slab okus, ko ml jc to povedal." Luakova je izpovedala, da jr dotičnl znal alsbo angleščino, ki je priprsvll rokopis. Ksaneje jo je vprsšsl Rolierts, če bi aplaaU nekaj člankov, ki bl jih priobčil v meaečniku. lapavodala j« o »»»* daljnih aestsnkih, ksko sta se pogovarjala o božičnem drevesu in božičnih darilih. Hešls sts se v js-nusrju in februarju, tods obto-Cenks se ne apomlnjs dstumov. Povedsla je ksko jo je prvič po ljubil. Ksaneje ji je povedal, de Ka vleče nekaj vedno k nji, odkar jo je prvič videl Po marcu IPlfi j0 je večkrat obiskal In poklical k telefonu. Včasi jo je o«, poklical včasi pa ona njega Po zaališanju mre. H A. Hmith iz Msdisons > bila Luakova l» pet zsslišsns Izpovedsls je, do ii je živinosdravnik rekel, da je Una žena. ki jo Ij^l. U drag« vožnjo viliieagu je P^l ^ nje dr. Ibibert« Plačal je kosil« in troške na vlaku, la Chh-aga v Ht. Paul ji je sopet plaval vošnjo Peljala sls se večkrat v t hb-sg« in nsatahils v bolelo »bermsn i« ■ (Poverila je ashington, D. 0. — Vsak fsnt ali mož, ki se nahaja v na-bojul starosti, uiora jo prvem juliju opravljati produktivuo delo. Tako določajo odredbe, ki jih je izdal general Crowder. Vsi regitttriraiud, ki ne opravljajo koristnega dela, bodo poklicani pred lokalne komiMije, kjor jiui bodo dali na izbiro, dn ae popriincjo koriatuegu dela uli pa gredo v armado. Odredbe Kenerala Crowderju bodo zahtevale, da se profesljo-nelni igralci z Žogo lotijo druge-gš dela, ali pa gredo v armado. Po teh odredbah bodo prizadeti igralci, dirkači, postopali v glu maŠkih igriščih, pripovedovalci m reče, točaji, natakarji, gledališki vratarji, operatorji elevator-jev ali dvigal in drugi sluge v hotelih, klubih, prodajalnah, hišni sluge itd. (leneral Crowder jc dejal, du ne Izda sedaj posebnih odredb do prvega julija, dokler ne vlože naborne komisije posebnih pritožb. Vojni department je podal izjavo, da ne bodo Igralce a žogo iu ljudi, ki igrajo profesljonelno "tenis" ali "gulf" smatrali za ljudi, kl ne delujo, dokler se tozadevno ne pritožijo lokalne na borne komisije. Gledališki - igralci so izvzeti, kajti vojni tajnik Baker pravi, da ljudstvo v vojnem času tudi za-T^- vem tazredu aH pa v četrtem, če ne bo opravljal korlstnegs dels, sli izjavil, da ga namerava Izvršiti, bo dobil novo številko v pr. vem razredu in kmalu odide v ar-modo, Sliši se tudi, da bodo našteli in objavili nepotrebna dela od čaMi do čaaa. Po regulaciji generala Crow derja pojdejo po prvem Juliju pr-vl v armado regietrirsncl, ki post opsjo iu lensrljo l/. navade al! ne opravljajo koristnega delu Taki ljudje bodo poklicani proti lokalno naborno komisijo, da jih zsidiši. 6e ne bodo njih odgovori zadovoljivi, bodo myrali v armado. Vsaka lokalna komisija bo b mala oblast, da podvzame akcijo napram vaakemu postopaču, kl je v naborni starosti. V Chicagu ln v drugih meatih bo lahko lokalna komieija poklicala na odgovor re gUtrlranee, ki postopajo in kra-de jo čss po biljsrdnieah, meato ls vrše korist im delo. Crowderjevs odredba odpira pozicije zs žene In očistila bo me-ata postopačev, kt so podplrsll cestna vogale. Haino v Chicagu Im, prizadetih kakih 100,000 mladih mož in fantov, ki ne oprav-ljnjo koristnsgs dela, Polskstl sl bodo morili drugo delo, sli ps oditi v armsdo. Razume ae, da se odredba tiče le zdrsvlh fsntov in moš, kl so sposobni za vojaško alulbo. LBTALOA PONESREČILA Deiroit, Mieh. — Prod Itirehard je eprojel veet, da ae je njegov brat, lajtnant (lordon Itirehard, u bil, ko je padel z letalom iz vlao čina 2200 ševljev na tis. Kjsgo vemu tovsrlšn je prišlo slslm. Ps del je na krmilo in leUio je padlo „a tla. Birekard je liil še živ ne kaj ur po nesreči, toda njegove poškodbe so bile Uke težke, da jim je kmalu podlegel. Z mirom na vzhodu ne bo nič* Avstrija oliciclno naznanja nadaljevanje vojne na ruski fronti. Kajzer ukazal potlačiti revolucijo v Ukrajini. \Vaakiugtou, 24. maja. —^■ Državni deparment je med drugimi diploiuatičniiui depešami U Evrope prejel tudi uradni razglas av-stro-ogmke vlade, da se bo nadalje vaU vojna na ruakl fronti. S tem razglasom vackakor odpade mirovna pogodba, kl je bila aklenjona v Brest Mtovsku, iu vsi pogoji, na podlagi kuterib sta Nemčija iu Avstrija podplaull mir z Husljo in Ukrajino, so se potemtakem razpihnili v nič. Moskva,,24. maja. — Vojni ko« itiUar poroča uradno, da so sovjetske čete v Sibiriji prizadjale težuk poras protibolševlšklm četam generala Hemenova, ki je prediral iz Mandžurije proti Irkut-sku. Semenu ve čete so su umaknile iz Cite. .Moskva, 24. maja. General Kiihorn, poveljnik nemških čet v Ukrajini, je prejel povelje is Berlina, da mora za vsako oeuo potlačiti revolucijo v Ukrajini. Ako potrebuje pomoči, bodo takoj posla ni pruski polki, da zatro uatajni-ško gibanje Maloruaov, • V Kijevu se nadaljuje ljuto ho-je vanje. UataŠke čete, ki'so zveste itari ukrajinski radi, so oblegale fezldenoo generala Skoropsdskr-fir.raatereg« #s Nemci imenovati I i kt storjeni Ukrajino. Hkoropad tki ja nevaruo ruujen, V pondeljek je bila krvava bilka med nemškimi Iu ukrajinskim! četami blizo Krmi ne In Nemci ao bUl premagani. Novi vladni uradniki so pobegnili is Kijeva. London, 24. maja. — Brcriič ia braojavka iž Moskve prsvl, da uskn ljudstvo silovito protestira prt)ti tiranskemu početju Nemcev. Nemški obiastuikj v splošnem '.upirajo Ruse o okupiranih krajih V okolišu Rige vlada največji te-•orišem. Celo nemški ba rotil ao se pritožili, da uebrojiil ujetniki ua Kuronskein umirajo vsled gladu in bolezni v ječah. IteuUrjev dopisnik noročs is Moskve, ds je pričelo uplošno laso-Ijevanje zavezniških državljanom iz Rusije, V Petrogrsdu ui več mogoče dobiti brsne Iu bsti se je Iz gredov. "I)ally Hketeh" ji prejela brzo javko, da je v ^ernigovu Izbruhu! la velika revolta kmetov proti Nemara. Certiigov Je v Mali K asi lUrbln, Mandžurija, 24. maja. — Med generalom Heiuenovoni, poveljnikom prot iImišSviških Čel, in admiralom Kolčakoui, poveljni> kom ruska mornarice ns vzhodu in direktorjem sibirske železnice, je prišlo do resnegs spors. Heme nov noče pripoznsti Kolčskove w blaati nad želsznico, London, 24. msjs, — Iz ruskih virov poročajo, ds so se nedeviio uprle nemške čel« v Dvinsku, ko so dobil« povelje, da odrinejo us sapadno fronto. Petdeset vojsko* je bilo ust reljotiib in več kakor tisoč zsprtlh V WUemburg«i je tudi bila revolta med vojaškim tudi bita revrite med nemškim vojaštvom. V«č častnikov je bilo u bitih In ostale ao zsprii. • "Na predvečerju velikega nemškega napada amo, ali vai o|ii, ki vedo, kako stoji položaj, upajo na dober izid". ljondou, 24. uiajn, — Vojni stsn je danes poročal o lokalnem napadu angleških čet ua uemške postojanke južnoaapadno od La Bas-see, ki se je dobro obnese). Gibanje eovrsšuih Čet v guadu Avelujr, severno od Alberta, je bilo uatav-Ijeno. Sovražna artllerlja ja bila delavna vso uoč sapadno od licnsa In v okolici Glveuchya iu Featber« ta. Nemci so bombardlršli angleške postojanke v gozdu Nieppc a ullnskimi granatami. H francoske fronte id nič nove* «a. General Pemhiug, poveljnik a-merišldh Čet, je poročal ahiočli "V vseh okoliših, kjer ae nahajajo naše čete, je dan potekel mirno". Danes deževni nalivi, proti ve-čer« ea mogoče ajasni nebo In po hladnejše; južni vetrovi ae v za ped n* Holnčnl vzhod 54! a. m.; eain čni zahod 9.12 p m. .jukM ■„ 4.M. ■ ■ Veliki uapehi aaveaniških avl jati kov, ,l«nndnn, 24. maja, —» Uradno javljajo, da ao angleški avijatiki včeraj vrgli ua tla ša^tmjst neiu* AkiU eroplanov; obenem go zmetali, osemnajst ton bomb na aovraž ne frontne pozicije in nemška tae-ata. aaagmev ae iurninrrm sem^ ne. letalci so ponovno obiskali Mauiihoim, kjef- so vrgli 24 teškib bomb na tovarno za Isdelovanje klorina, Dva velika pošara sta sledila. Atiri tone houtb ja bilo vr. ženili ua električno postajo Kreuz* nacha, vzhodno od Haorbrue<«keita iu sledila je glasna ekaploalja. Parla, 24, maja. — F ranem, kl letalci so v zadnjih štiriindvajsetih urah vrgli 51) ton bomb za nemški* mi črtami. Neuradno javljajo, da je bilo v tem času uničenih , 37 ueuiškilt letal iu 00 drugih Je pobegnilo s pozoriščs. Kra neonom so pomagali tudi italijanski avijatiki. Amsterdam, 24. maja. — Kosi-ulsuhs Zeltuag" piše, da je bilo v Kelinorajnu ubitih 95 osčb, H7 pa anjeuih, ko so sngleški letnld pred naksj dnevi bombsrdirall mesto. , Klin, 94. maja, — Angleški avijatiki ao 90, t. m. a ttapehoiu napadli avstrijsko mornariško (»aao Kotor v Dslmmdjl. Bombe so povzročile požar v pristanišču in \ vojaških barakah. Kislih silovitemu protiognju so se letalci vrnili bres Izgub. I^ondou, 24, maja. — Angleški letalci so potopili nemškega raz-ruše vale« v lukl Zsebruggs, ko so a bombami itspsdll pristsnlšče. Napad jf bil isvršeu 22. t. m. Pariz, 24. maja. — Ameriški a-vljatlkl so včeraj pomsgali evo jim flraneosklm tovarišem odbiti nemški gračni nspsd us Parl^. Pariško časopisje je polno hvals o a merišklb letakih. Nemei so rajši pobegnili, kskor ds bl m bili spustili v bitko. London, 24. maja. — Neme! so iršersj izvršili brutalen aračni aa patnme: Z*linjei»e drlave S u tri THE ENLJCHTENMENT" ■ - bo okrepčan militarkera in ves svet »e bo spremenil v velik vojaški tabor. Ako zmagajo Združene države in njeni zavezniki, je del militarizem žabam pet in rakom zviigat. To je vzrok, zakaj so inteligentni delavci spoznali resnico, da morajo biti Nemčija in njene zaveznice poražene, in da je spoznanje danes tako daleč prodrlo med delavsko maso, da stoji trdno za ameriško vlado. ' Delavstvo verjame v demokracijo in hoče, da bo demokracija varna pred avtokracijo. Ali delavstvo se tudi zajeda, da se demokracije ne more zavarovati pred avtokracijo s pogodbamit dokler avtokracija razpolaga z močno militaristično silo, s katero lahko napade demokracijo, kedar smatra čas ugoden za napad. Vprav sedanja vojna jc dokazila že večkrat, da avtokratom niso podpisane pogodbe več vredne kot kos navadnega papirja. Vojna ne sme drugače končati kot s porazom avtokracijo centralnih sil, kajti avtokracija je coklja, ki zadržuje razvoj človeške družbe v višje forme. Z. J Datum e ok lopojm ». pf. (April SO—IS) polog *•*•«• pomoai, da 9mm Ja • Ims daeveai paSaUa aaraistoa. Fi ta»aa, 4« m m mmtmri Uot. ------—...... -" li 1 i 'I ■ "T la mmIov* oaovit* h praaa- AVTOKRACIJA MORA BITI PORAŽENA. Če bi kdo trdil prad tremi leti, da bodo klavniški delavci imeli pravico do organizacije in osemurni delavnik po treh letih, bi ga smatrali zrelim za blaznico, kajti moč velemesarjev je bila taka velika, da so se vsakemu zdele take spremembe v mesarski industriji nekaj nemogočega in neizvedljivega. Klavniški delavci so se večkrat poskusili organizirati. Poslužili so se tudi stavke kot zadnjega sredstva, da si izvojujejo pravico do orgadiimcije. ,V vseh teh bojih, ki so jih imeli klavniški delavci s svojimi delodajalci, so delavci podlegli, čeprav so doprinsšali velike žrtve. Gospodarska moč velemesarjev je bila tako velika, da so delavce vselej porazili, preden se je njih organizacija razvila tako daleč, da bi lahko z uspehom dokončala zapričeto bitko za priznanje organizacije in zboljšanje delovnih razmer. Prišla je vojna in socialne in industrijalne razmere so se spremenile. Kar se je pred leti smatralo za čudež, se je izvršilo popolnoma naravnim potom, ker tako zahteva potreba in demokracija, ki prodira vedno boljinbolj v vse ljudske sloje. Klavniški delavci, katerih protesti prolt obstoječim delovnim razmeram niso imeli nobenega učinka, imajo zdaj pravico do organizacije in njih delovne razmere so zboljiane. Dobili so povišano mezdo, osemurni delavnik in posebno odškodnino za delo po osem-urnem delavniku. Vse to so dobili brez stavke. Kaj je temu vzrok? Vojna je dokazala, da ima delo veliko vrednost za človeško družbo in da se ta vrednost množi, če se krči število delavcev. Prodrlo je spoznanje, da ljudstvo, organizirano v državno celoto, ne more pod-vzeti in izvesti nekaj velikega, ,če ne sodeluje pri tem velikem podvzetju sporazumno tudi delavstvo. • Vojna je izredno veliko podvzetje, posebno za državo, ki ni bila militaristična in se ni skozi desetletja pripravljala za vojno. Taka država mora v kratkem času izvršiti, za kar so druge države potrebovale dvajset ali pa celo štirideset let In da se ta velika naloga izvrši točno, je treba, da sodelujejo delavci. Ameriška vlada jc priznala potrebo tega sodelovanja delavcev pri izvršitvi te velike naloge. To se ni zgodilo le pri klavniških delavcih, ampak prepričali smo se lahko o tem pri vseh delavskih strokah, ki so imele sporna vprašanja s svojimi delodajalci. Delavci znajo to tudi ceniti in lojalno podpirajo vlado, da Čimprej konča vojna z zmago za Združene države in njene zaveznike. So pa še drugi vzroki, da inteligentni delavci podpirajo ameriško vlado v svetovni vojni in da pravijo, da mora vojna končati s porazom centralnih sil, ki niso nič manj važni kot gornji. . in, Ce bi se sklenil mir po kajzerjevi želji, tedaj bi nemški ln habsburški avtokratje ostali v sedlu. Ostala bi jim militaristična mašina, s katero bi šc nadalje ugrožali svetovni mir. Komaj bi bil sklenjen mir, bi se nemški in avstrijaki mogotci pričeli pripravljati za bodočo vojno, da dosežejo, kar jim je spodletelo v sedanji vojni. In kaj bi takemu i>očetju sledilo? Ves svet bi se moral oboroževati, v najbolj demokratičnih deželah bi morala biti uvedena splošna vojaška dolžnost, ker bi te dežele ne bile nikdar varne pred napadom centralnih avtokratov. Demokratične dežele bi ne mogle vršiti kulturnih del. Mesto da bi v demokratičnih deželah osuševali barja, gradili naprave Ea umetno namakanje zemljišč in pristane p- - za ladje, poglobi je val i reke, kopali kanale in razvijali in- mc potrati v sodni jakt ur®d, kjer dustrijo, bi morali vlivati topove, delati puške, municijo m* podroHuneti. in razne vojne mašine. Zanemarjali bi kulturna in civili- zatorična dela, kajti vm- delo bi moralo biti osredotočeno |„r#, odgovsrjal aam na vpraša-v tem, da se ljudstvo v demokratičnih deželah lahko uspes- nja. km se ml je sdelo potrebno ip no postavi v bran, čt ga hočejo nemški in habsburški avto- «» mr ohaodiH ns ,,ui kratje zamižniti s pomočjo njih militaristične mašine. ££ 1 C* zmagajo v tej vojni Nemčija in njene zaveznice, proti o»*odbl kske ugovo«, « Pnsblo, Oolo. — Velirka slovenska naselbina v Puetolu, ki je največja na zapadu in ki je svoječas no proefej itela v slovenskem javnem življenju, je aedaj nekako utihnila. Dolgo Časa amo imeli tu evoj alovenaki list, ki je aicer Večkrat prenehaj, menda aamo sato, du je potem pričel zopet izlia-juti. Zimski hlad je tudi izginil in naselila sc je pomlad, ki pa poživlja tu le tiste kraje, ki so namakani z vodo. Vae farras v tukajAnjl okolici se morajo namakati potom irigacije. Zemlje je v toni kraju dovolj, le vode primanjkuje za namakanje. Dne 12. maja ae je tu vršil shod v dvorani društva Sv. Jožefa., ki ga je sklical organizator Blovon-sko narodne zve/*, g. Rudolf Troftt. Na tem shodu je nastopilo tudi ved drugih rojakov. Prei in svojcem; kot devet* na Jot leteti fant aam aapuatil do* močo hišo In prtftcl v Ameriko leta 1002. • Za čaaa, ko je pokojni eeaar Franc Jožef alavil petdesetletnico svojega vladanja po "mi-I mi i božji" nad svsstimi (!) nt rodi avstro-ogrgke monarhije, aem se podal nazaj v domovino na o. blak avojih draglb. Komaj sem ee prikazal v rojstni vaai, ie ao sil pričeli fctpetatl, naj se takoj naananlm okrajnemu glavarstvu V Kočevju, če ne, bodo prišli pome orožniki In me odpeljali kot kakega hudodelca. Ravnal aem # po nasvetu ljudi: pozneje pa jik nekaj navedel, ki pa nieo nič pomagali. Rad ali nerad, moral sem v zapor. Ni treba mialiti, da sem bil obaojen vsled kakih luni parij, kajti teh nieem uganjal pač pa vsled gotovih avstrijskih liouis Lovšin. gih naselbinah. Ako je nam kaj za sv(/bodo Hlovencev In drugih zatiranih narodov in nas samih, potem je vendar naša dolŠnoet, da ae pridružimo delu v boju proti avtokraciji. Organiziraj mo krajevno organizacijo Slovenakega republikanskega združenja, kajti potom te organizacije se bo dalo veliko nspravtti, če jo hočemo postaviti ns trdno podlago, ako se bomo v nji organizirali vsi resnični prijatelji prave demokracije n se bomo v tej organizaciji bo rili ze program, kf .pomeni avo->odo narodov, ne pa delovali za kake gotove interese, ki niiu-ijc z demokracijo' ničesar skupnega.' Vsakdo v6, da to našemu na rodu pod avstrijsko vlado odvzeti vsi pogoji sa uspešno kulturno in gospodarsko razvijanje. Vai, ki so se otresli tistih Šolskih iu cerkvenih vplivov, ki so nam jih vtepali v naše mlade dtiše, da sin o se navzeli avstrijakantskega du-ia, vedo, da je bila Avstrije, na še mu narodu ie od nekdaj čut o navadna mačeha, ki gs je vedno zapostavljala; in to ne aamo narod, nego vse tiate narode, ki so na potu nemškemu imperializ mu, posebuo pa Jugoslovane, k sp na potu nemški ekspanzivni politiki na Balkana. Nepotrebno je vedno ponav Ijati, da je v interesu detnoi;raci je, če se ustanovi demokratiči jugoslovanska država, ki bo temeljila na principih, ki jih zastopa Slovensko republičansko zdru žen je; nepotrebno je vedno po v darjati, da je kulturna in gospodarska rešitev Jugoslovanov le v samostojni federativni republiki, ki bo odgovarjala vsem p itvcbam Jugoslovanov in jih v taki državni formi ohranila v prijateljskih stikih. Mesto, da to vedno ponavljamo, je boljše, če priznan.o ta fakta in se organiziramo v eno veliko organizacijo, ki bo predstavljala moč in želje ne aamo a-ineriških nego tudi Slovencev v domovini; organizacijo že imamo: imenuje se Slovenskofrepubličan-sko združenje. Program je tak, da mu ne more nasprotovati noben resničen demokrat. Če mu nasprotujejo nazadnjaški elementi med našim narodom, je to znamenje, da smo na pravem pjUl in ravno radifega bi se mogla me sa ameriških Slovencev zavzeti s toliko večjo silo za SRZ. Pri tenf morate imeti na vidiku, da imajo nazadnjaški elementi na razpoia , go boljša gmotna sredstva, ki so v današnjih časih najboljše orožje. Imajo najete različne ljudi, al izvršujejo naročeno delo za denar ravno tako, kot delavci v tovarnah. Nekateri delujejo zanje zat > ker so plačarti, drugi pa lz nazad tu- IM> njaškega prepričanje, ker JH Žijo vse, kar diši p,, * napredku. Zato pa je doiinuTlS di tistih paevdo-radikalm d! zavzemajo za kako resno delo , pa igrati le uničevalno p^itiko tem, da ee meče kamenje 3 ge tistim ljudem, ki manj i>aJ rijo in več delajo. Več muiiti J delati, pa manj govoričita mo 40S*gil veliko vef.jo^S? vlh|J,^p A f| .. krsjevnih organiaecij SRZ., kar' H*—* r—m* . je dokas, da se ta organizacije j c—ui vedno bolj nlr ju je. J; ' Ali bi ne bil le enkrat čaa. da • se zbero na aeetenek tndi Jago-1JlJ^a,'?«« slovanl v Lineolnnf Jas mlelim, J r»wm. a a. iaa« da je le akrsjnl čas. Os nekaj «- JJJJ * UM ^ krenemo, ksjtl v vaem tem širnem |, glhsnju mende ne bomo ml fsitsll edini, ki bomo gledeli vse le od strsni kajti naia dotinoet ni nič kot pa rojakov po šf*> I men* M«uU C. a A.................... c. e «. i..............v C. a k. w.................. o. a w. i. ar. «nd Brit ar. *( CtllcMro .......... • • c.. .s. a o................ o. o. w................... ChicMro Junetion IUIlwar.... ('.. M. * It P.............. C., fWta a St L.......... c.. a. i. r. C«.............. c.. et. r.. m. a o. *r...... ChleMo Union Statlon 0».... Obu Imd. a WmL Rr P*pv«vil« ln tboljUn). PodmljUmim a»i«P«J OrfMtH 9 1.SSS.S4I 9 I7Mt« S.«SMSS^ t.tsa.t*t f .S40.H0 f MIM»» « sti.se«' MM.SSS 7SMU •o.ees ii,••6.080 «MU IJ4I.IN •se.ts4 ijmsjsss mMi> a., t. e a. r.............. iT.n7.Mt AtUntk CoMt Um B. a.... S.RtS.eSS B. a O.................... H.SM.171 a Alte«?...........• S.1M.4M imMl 7,4 »7 4 4 T IHUN MUJN is.tiT.vee 1,1 ••.«•• mssftss s4smsss s4ssjii ees.e«s 9.TM.1M •.•te. see MII.4N 9,iSMr»...... Uko Kdo a Wo»U«. Uklck VoIWr ...... L S... I.14MH 14.71S.010 «>00.107 •.i4s.ua 17.M4.7I4 •7.0M.01T IMI4.III *SgMT.«ee MIMii • 00.4HK «.••9.9«« • •O.VIO IU1I 0.MK.00S 11.»M ft,nr,o.49l 1.« 10,111 9S9.99S 99.MT.I9T TJ9MT7 STJ9«.I9I 1,»ST.*T9 »•.»»0,741 •,700,000 l«.ST7.tO« 919,TM 19,«44.9ll 1.04J.044 1.0*7.001 •••494 91T.9S9 Mtl.Nl I4.T94.IT9 4.421.IM MM 9,«4«,t9S ii.if.ni l.»»«44T i.«9aaae MH4M 44IMII i.eTMT« ........ s.ieej99 itM» t .011.000 ........ 14.001.001 i9t4s4 7417.m« • •.144.404 1,001.1 M e.«e94ie i4.m9.mt •.•79.t97 II.M1.444 t1.100.ll« iMSSJfS 4.ISM«T MN.NI iT.eesjsT 1442400 49.199 T91.M« 149.444 4*4.444 444,411 M.1T9 444,000 999.M4 ft.4m ' 19.4M T«.«M 494.940 V4V4M 994,400 9491.T14 149.M4 14« U4.< 4 .»»M 4,«n.» •44.4 4.044.T 444.1 lt.»l»J 4,1 10,04»^ M4M 4,071 »,4«JH 4.441.1 e.nsJ ».04»J »J*.T •,lltJ 1.401.® 1M ».441.« 7,401 471 I.4II.T44 I4.MI.TI4 •44.TM 11.C40.040 M»4«" •41.M« 71.440 I 4,141.417 1141M" 14I14HK lt.R4t.0t« 1.404.Z«! 914" I9.1t«4tt 40,00« l4.lH.oa« MM.447 l,4f t.tOt 744,»7I 41.4tM»4 14,t»».T0t 4S.I««4«> 9.7M470 99.M*'«" 14494.447 l»A-JU 4.41*.'« 99.1414" 9,1944 It S44441« 944M4I 4.4t«.07S |.TM.I4t 944414«* |44**-*m W74.««> 94****1 94***** 99.T4t.04* 9.4M44» 94»».''" 94T44** 94404«* mm** |4Tt.««» SMSMST MT*4»« mw»« T«4T94»* «4*«.*»* S441MM 994*13 4 I4.M4.00« |S4M.oo* S44**'4® S*.*«*-*41 a.Tee.i«T ^^ gae«M** 4.TWJ 4.TMJ T.ltlv •OtJ 14lW it; •994 •J ttU 4IJ iiM 4J44J 4.000-* 141 ® ».414.' Slomški Narodna '_____ Lotila, ki pravi, da so Nem-,„li ^ tla tri ameriake eropla If imeriakih in zavezniških ti-Llnih poročilih do zdaj Se ni bi KJenjeno, da so ameriSki letalci rplandriji. __ * ! sto bilk dnevno. London, 24- — Daneu * Lku reče, da se je vojskovanje Ltfpadiu fronti dvignilo v zrak. Len lokalnih spopadov • med [anitmi in raanjiimi detami in Laiikiini dvoboji ni na bojišču L trj tedne nič novega, toda pra« L i»vs in kavs se vrši v zraku. iSaimaiij »t® kitk se bije dnevno L bojnimi črtami ali pa onkraj Lpike fronte. Zdi ae, kakor da ae Lj furijezna tekma, kdo da bo Lpodar zraka nad bojiščem in U dosedanja znamenja kažejo, Luveznikom več ne .manjka do-L do popolne zračne kontrole. Lgniki ujetniki pravijo, da peda-Lbontbe iz zraka kakor toča na Lpike postojanke, železnice in druge strategične točke za bojno feto. To pa vpliva zelo demorali-Loče na nemške vojake, ki se že Lupajo pokazati glave na proito. khko ee tudi reče, da so zavezniki* svojimi dobro organiziranimi Učnimi flotami veliko pripomogli,da se je zavlekla ponovna nemil ofenziva in se še vleče. Uktanovljona e. april* VMf^ lakorp. iT. jusija IIH>7 letH. v drl 1111 nota. UU\VNI BTANi Utt3T^at» »O. l.A\VNl>AI.K 4 V K., CHlCAdO, 1UJNOIH. e t:rKAVNl OUIKIK: Predoodsikt Jok* \ ogrlt, bua m, U H«ilto, Ul. I. rutlprciUorintk: J. HrotAovl«, K. Y. D. 4. boa MU, ttlrard, Kan«. II. PodprodwxUikt Jvftrf Kuholj, 0400 Ava., Sa. Chicogo, tU. Tajnik: Jok« Verdorbor. S70S Hu. Laaradalo A v«., Okteagu, tU. HUgnjnik: Anton J. Terbovi«, P. O. H. * 1, Cio.ro, l|t. Zapiaaikart Joku Ilolok, 400S W. Stat Si., Chioago, lil. NADI0RN1 ODSEK. Jote Aaibroilf, boa Sftt, Caaoanburg, Pa. Paal Borger, Ml—lat St., U SaU«, IU. r. S. Touebor, 074 Ahaay Av«., Roekapring«, Wyo. 1\> HOTNI ODSEKi * Aatoa Hrmit. Box 140, Cbupneburg, h> •1..JU. Bsdiftok, bo* 438, Hmun.n, ra. Hodolf Pl.torftok, boa 43(1, P.ridgtvlUe. IV > Jakob MlklavMI, L. Ho* S, Wi!tock, lVb M. Petrovkb, 14M1S 11 »U Av«., CoUiuwood, O. t UKEDNUC PROSVKTSt Jole Zavertnik. / VRHOVNI KDRAVNIgi F. J. Kern, M. D., <1308 St. Olair Ave., Cleveland, Ohio. VSE DENARNE ZADEVE IN HTVAKI, ki N Ufejo gl. upravnega odbora in N. P. J. saj M paliljajo aa naalovi JOHN VERDERBAB, ««87-58 So. Uwndal. Ave., Ohioago, 1)1. PRITOŽ11E QW:i)K »KNKkALNKtl A POSLOVANJA w poliljaju na nnalov JOŽE AHRBOftlČ, boa 981, Ca no aaburg, Pa. Prltolb« prepirljivo vrnila«, ki ata Jlk rotili prva ta druga ialtssea, se poliljajo n« naalovi ANTON HKAHT, bot 140, Cssosaburg, Pa. VSI DOPISI, naprave, (Uaakl, nautaslla itd. sa "Proavtto" h pollljajo aa naalov t UBKDNIATVO "PSOSVITI", MM-tlP So. I pollljajo aa naalovi UPBAVNliTVO "1'ROSVETE", »«3f--6T So, Lawndal« Ava., Ohioago, tU. V korespondenci a tnjnlltvom S. N. P. J., urednlltvom Is uprsvaillvoat "Proaveto" ao rabito Imen uradslkov, murvoA ssplliU ssalov, ki js ta navede«, ako ItHto, da bo vaoka atvar hitro releaa. Jugoslovanske vesli Vashington, 24. maja. — Ameriki generalni štab je mnenja, da jt popolnoma minila nevamo8t za Mgtaniača ob Angleškem kanalu, k katerih bi Nemci tako radi pri-fl. Obrambne črte, ki stoje med Nanci in pristanišči, so skoraj ne-[fremagljive. Po informacijah, ki j| je podal neki Štabni oficir, jc IpŠožaj /.daj sledeči: Poročila kažejo, da bo nemški pdreljniki pripravili za ponovno bifco 200 divizij vojaštva. To počni, da so zbrali ekupaj približaš tri miljone mož. Zdi oe, kakor m w Nemci postavili vse na no-ftkar so mogli, da izvojujejo od-iilno bitko na zapadni fronti šc ■Spoletje. Nemci nameravajo .ne po doseči pristanišča, temveč bi udi tudi uničili angleško armado, M je tako uHpeino ustavila lijiho-m napade pred tremi tedni. Pre-Meani smo, da ne dosežejo prve-S ne drugega. Armada maršala piRa je bila v tem času zelo po-pkna in v prihajajoči bitki bo i-M* razpolago tudi francoskc [in ameriške čete. Približna moč zavezniških ar-pd, ki se bodo ponovno spopadle ifori navedeno nemško silo, jc pdeca: Angleško armado v Flan-toji računajo, da šteje najmanj Wjon mož. Francoske čete na do-Pj fronti predstavljajo najmanj Nni|d miljon mo«, medtem ko bilo uradno poročano, da je i-N* Amerika 1. maja t. 1. pol mi-BPa mož na Fraucoekem. ^ume «e, da ameriška armada PHde lic zdaj v polnem številu pbitko. Toda čete so tam priprav-M boj in bodo pomagale za i*rnih,n" « tem, da napolnijo vr-F >n nadomeatijo utrujeno eno-Fnmožne čete eo v tem oziru velikega pomena za izid bit-J^kakor da se dejanaki vdeleže F* 'ft^etka v polni meri. MHivni deparment je prejel po-da je Nemčija pobrala vae, *®ore netiti orožje, za odločil-P n« Franeoekem. Poročilo °r"'ralne države, ki meji t "c glasi, da ao nemški I*'r«l> izpraznili ječe in jetniške PjJ« m poslali kaznence v vo-p11' uniformah na fronto.v ZTKAJ MORAJO NAŠI PRE-, MOOARJI IN ŽOALOI KOKSA D1LATI VSAK DAN. Delajo za lati smoter, aa katerega je umrl naš delavski boritelj. Vojna, katero vodi Amerika onstran v Evropi, ae vodi za naj*, svetejše stvari, kl so ljubo vs«Utt< mu Človeku ua zemlji. Uorluio ee zaradi tega, da bu vsakdo prost, da bo vsak enak iu da se odpravi militarizem, ki nas je toliko pogual Iz staro domovino v Ameriko. Naša zmaga ne more biti dobljena, ako oni, ki eo oetali zadej, da izdelujejo topove iu obratujejo tovarne, ne preakrbujejo naše armade z orožjem. To poacb. no velja za premogarje lam žgal-oe koksa, kajti veliki plavži za jeklo in železne tovarne morejo v polnem obsegu delati le, ako dobivajo dovolj KOKSA in Pil MOOA. Ako premogarjl In delav« ci v koksarnati pustijo delo, ako ne delajo vsak dan, kadar Imajo priliko, potem ibo Izdelovanje tuu-nleije omejeno lu bodo ua ta način pomagali našim sovražnikom proti nafilm fantom na fronti. Zaradi tega ao nekatera slovanska dhištva v okrajih trdega premoga sklenila, da svetujejo svojim članom, da delsjo oelo v praznikih. Hlovaškl ln poljski narod ve, da bodo njihovi bratje v Kv-ropi osvobojeni tirsnstva, ako A-meri k m zmage. Ta vojna je njihova vojne. Vodi ae za late principe ln ellje, aa katere so uuirli drugi bojevniki. Kož, Id gre na praanik ss delo in Id s ten pomaga premagati aa še satlraloe, je ravno Uio ljub Bog«* kakor M ostal doma. Naši vojak f se bore za našo svoto atvar lj L4^1 i* kcIo hvalil aavezni-rj^rtčake In dejal je, de rj in smeri CT J^narjl ne more Mtl trd ^ 1! e»*do resne enote S-Ur* »n Zavezniških momaH« "T*ra<4je, tedaj navad CL^Jije tem enolam najsta C^''»k brez ozira, h kateri potrebujrmo delavce sa delo v tovarni. Ml plačamo po SMe na uro In vni dela vel Imajo priliko priti do boljšega zaaluška potom poduka pri delu. K* Idmo tudi mladeniče nad 16 let at/re, kl tudi lahko laalužljo dobre plačo pH naa Iti pleMmo čae In pol sa vee nadurno delo. IMgleHte se pri i . Za pojasnilo lahko pišete na A. U. Hprlnger, 4 Hmitbflfld Mtreef, Ilttoburgk, Pe, ——— PB08VBTA zajedavci. Spisal Ivan Molek. (Nadaljevanja.) Ko je nevedni čitotelj do skrajnosti potrt vsled grozečih posledic, tedaj pa pride kakor hladilno olje svetla nada, da ga čaka zdravje v rokah "slavnega špeclalUta", ki ozdravi vaako bolezen brc/, ozira, kako stara in zajedena je ie, samo pisati je treba po zdravila in poslati denar. — Pri-prost človek, ki naj je ie tako zdrav, j© takoj "bolan", čim vestno prebere te vrate knjižico. "Specialisti" na daljavo znajo namreč narediti 4>olnika iz najbolj zdravega Človeka, samo č« jc dovolj neumen, da jim verjame. Poleg glavnih spolnih bolezui ao opisane v knjižici še razne druge "bolezni", k! sploh niso bolezni oziroma so pojavi, kl jih občuti vaak človek v gotovem času, kot je na primer poiueija itd. Dalje so navedene različne "živčne težkoče, živčne slabosti, one-moglosti" itd., nq katerih "trpi" vsak Človek, če v/.ame vsebino take knjižice za pesnico. Vaaka taka brošura pa mora vsebovati tudi zahvalna pkmia ozdravljenih oseb. Zahvalna platna I Odkod jih dobef — V mnogih slučajih se je dokazalo, da ao bila "zahvalna plema" direktno ponarejena, oziroma naročena in dobro plačana. Toda mazačl neradi rliikirajo avojo kupčijo na ta način, zato rajši čakajo, da sc jim bolniki res zahvaljujejo. Med sto in sto ljudmi, ki naroče zdravila, sc kajpada dobi nekaj takih, ki jim zdravila pomagajo — to sc pravi: oni tniMlljo, da so jim pomagala. Med temi je največ takih, ki "zbole" že le tedaj, ko prečltajo knjižico; Imajo kakšno "živčno slabost" in sugestija zdravnikovega planin jih kmslu ozdravi. "Specialisti" pošljejo vsakemu pecljentu z drugimi rečnil tudi kroglice, ' kl povzročijo drisko in mnogim ljudem že samo to pomaga, zlaati takim, ki trpe na zabasanosti ln glavobolu. Zahvalno pismo je tukaj! Seveda, čez nokaj časa je polovica pacijentov, kl ao se zahvalili, zopet bolnih ln zopet pišejo za zdravila, toda "zahvalno pismo" ostsne kljub temu v jsv-nostl in tiske ae dalje in dalje. Ko ima "špeciallst" tiskovine, najme dobrega oglaševalca, ki zna pisati privlačne oglase za Časopise. Oglasi so tisti medium, kl stoji med zdravniškimi mazači in bolniki; vsak 'špeciallst' ima največ Izdatkov pri tiskovinah in oglasih. Za medicine ne izda dosti, kajti ta reč — patentirane kroglice ih razna tekočina — je poceni, če se kupi na debelo. Vsa porclja zdravil, obstoječa iz pilul aH kroglic, tekočine eli kakega mazila, kolikor dobi pacient za dobo enega meseca, je stala "špeclalista" pred vojno poprečno manj kot petdeset centov — bolniki ao pa plačali od tri do petnajst dolarjev. Toliko večji ao pa bili atro-škl za reklamo in bolniki ao plačali več za oglaae, kakor pa za blago, kl ao ga prejeli. Čim naredi "špeclallet" pogodbo a čaaopial za stalno oglaševanje, je njegova kupčija na ko • nju. Navadno IŠfejo popularne liste, kl imajo dosti naročnikov. Vaak tak Hat je znan med mazačl kot "puller", to je, da dobro vleče. Za cene so no vpraša, aamo da je sprejet oglaa. Na tlaoče — atotlaoče dolarjev je prejelo ln še danea preje* ma čaeopiaje, ki ae toliko ponižuje, da pomaga brezvestnim zdravniškim sleparjem krsati denar iz žepov ubogih, nevednih bolnikov. V začetku se navadno obrnejo na ameriške liste, kl krožijo po deželi med farmarji, ln kakor pri vsakem narodu, tako je tudi med Američani dovolj bedakov, kl so dajo potegniti. Ali Amerikancl sainl ne bi obogateli "Specialistov". Čim ima doktor dovolj dohodkov, sc takoj poda med ncangleške narodnosti, kl so najplodovltejse polje za izžema* nje — pravi zlati rudnik... In najbogatejša tdast v tcui zlatem rudniku so Poljaki. Italijani in Spanci. Oglasi v poljskih iu italijanskih 11-stih v Združenih državah in Hrar.iliji in v španskih časopisih Mehiko, srednje in južno Amerike, Kube ln celo v Španiji, so najboljši "pullerji" in Španski department v vsakem "zdravilnem zavodu" je poleg poljakega in italijanskega gotovo največji vir dohodkov. Dober kos resnice je, da je pri Spancih — kakor pri r.amorcih in narodih temne polti — sifilis nšjbolj ra/Jirjen, vkoreni • njen in najtežje ozdravljiv; devetdenet odstotkov vseh aifilltlkov dajejo ameriAkim "Specialistom" ravno Španci, Portugalci, Italijani in zamorci. Tako trdijo rdravnlki vcšniki, in dohtarake pijavke vedo to, sato pa nastopajo v španskih in Italijanskih listih le "kot špceialiatl sa sifilla", medtem ko ogltiAujejo pri drugih narodih zdravljenje kakšne druge bolezni, ki daje poprečno največ bolnikov. Tako na primer se ponuja Po -1 jakom'zdravljenje "živčne slsbosti". To je "bo-lesen", kakor Že rečeno, ki sc lahko tolmači na ato različnih načinov, a navadno se pod tem skriva Impotcnca ali spolna onemogloNt. Itoktornki oglas v čanopiNU jc navidez zelo nedolžen. Navadno ponujajo zastoj kakžna zdravila na poMkuftnjo ali pa knjižico, ki opisuje gotove bolezni. V»c to m* dobi zastonj iu So celo poštnino plačajo ponmliiiki. Saj m« izplačal V ogta-mi je Čitatl, da Izve bolnik iz knjižice, kako ne zdravijo doma te in te bolezni. To sr uU*i zelo zapeljivo ln radovednimi prialli mamikoga, pn naj bo zdrav ali bolan, dn piše po knjižico, ker ne Ktane nič. Ali ravno v tom je a|>ckulaoija. "Š|H'rialistii" dobro vedo, ds ni ae vsakdo, ki piše |m» knjižico .odjemalec n ti pacient, toda če ae na vsakih ato knjižic, .ki jih pošljejo rsatonj med ljudi zglasl dvajset liolnikov, je to ic normalen tispeh; to se pravi dclsti kupčijo t dvajsetimi od-stoiki, kur sc izplača in prinnšn lep dobiček. Med adra\lmi ljudmi, kl pišejo ]»«» knjižico nsiiio iz radovednosti, so navadno tudi bolniki,res pri •'skujejo brezplačnih nasvetov, ali t« h ni, in ns mesto tega nslete na lepe beaede, <1a je \ *a rešitev ,kl jih Čaka, v čudežnih zdravilih, ki ho na rs'polago pri "špndallatu" l's«ifUt je prijazno )M>vsl)ljen, ds opiše svojo bolezen ns list Ud, ki je poslana nalašč v ta namen s knjižico vred. Učeni doktor bo potem zelo akrbno preštudiral opisane simptome in na podlagi teh izrekel avoje mnenje v posebnem pismu. V tem pismu bo povedsno, kakšna jc njegova bolezen, da li je ozdravljiva ali ne, in če je, koliko čaaa bo trajalo zdravljenje, koliko bo atalo itd In to zdravnikovo mnenje jc zopet popolnoma zastonj! Poprečni prejemnik tega pisma je aeveda zopet radoveden, kaj mu pove zdrevnik o njegovi bolezni, in ker ne stane nič, grs z lahkoto na limanice in vrne opis bo • lesni. Odgovor sc navadno glasi, da je bolezen o -zdravljiva in da jo on, špecialist, ozdravi v Um in tem času. In če se na ta pisma (pismene diagnoze) oglasi z denarjem petdeset odstotkov ali polovica priglašenih pacientov, se to zopet imenuje normslen uspeh v trgovini. Neverne Tomaže, ki molče na to pismo, pa bombardirajo najmanj s tremi nadaljnimi pismi določene formule, znišajoči j"" ceno in obljubljajoči vse mogoče, in če se pridobi ne U način vsaj petnajst do dvajset odstotkov nevernih Tomažev, je ponovno dosežen normalni uspeh. Pacient seveda misli, da ves čas korespondira s "slavnim Specialistom", čigar ime in slika krasi knjižico in vwa pisma, ali grdo se moti. "Specialist", kakor že rečeno, ne vidi nobenega pisma in sploh ne ve, kaj sc godi v zavodu. Vsa ta dela o-pra vi ja jo uslužbenci — korespondenti ln tolmači — po predpisanih formulah. Kakor varčujejo z denarjem pri vsakem podjetju najbolj pri uslužbencih, tako tudi v "zdravilnih zavodih", in zato navadno vposlijo dekleta, če jih le morejo dobiti. Dekleta potem vrše tisto delo, o katerem je uver-jen sto in tisoč milj oddaljen pacient, da ga iz -vršuje "slavni špeciallst" sam v strogi tajnosti. Pri Dr. Jos. Lister Co. v Chicagu (pozneje je lastnik tega podjetja prekrstil ime pod pritiskom zveznih oblasti v Dr. J. Rusnell Priče Co.) so dekleta v poljskem, španskem, angleškem in nemškem departmentu čltala pisma bolnikov in pisala diagnoze, dekleta so odgovarjala na pisma in dekleta so preparirala zdravila in jih odpošiljala naročiteljem — namreč dekleta, kl ne vedo prav nič o medicini in farmaciji. Pomisliti je treba, kakšne veebine so pisma, ki jih pišejo nearečniki in nesrečnice, trpeče na spolnih boleznih; ne samo, da vsebujejo opise teh bolezni z navadnimi in opolzlhni izrazi, temveč nekateri bolniki opisujejo z vso razgaljenostjo takšne svinjarije — namreč, kako so dobili bolezni itd. —da se še od-raščenim moškim gabi čitanje takih reči: In vse to so čitala dekleta v imenovanem zavodu, med katerimi je bila tudi sedemnajstletna deklica, ki je upravljala nemški oddelek! — Korespondenti so pa norce brili iz siromakov, ko so čitaU njihova pisma ostudne vsebine, in se zgražali nad pro-palostjo in neumnostjo ljudi. So pa še druge vrste "kveki", ki so v mnogih osirih še bolj nevarni kot oni, ki zdravijo na daljavo. Ti sleparji operirajo v večjih mestih večinoma pod tujimi imeni, "zdravijo" osebno v svojih zavodih in za vado oglašajo le v lokalnem čaeopleju ali pa imajo "muzeje" z voščenimi figurami za reklamo. Akt) prido k njim človek iu pove, da jo bil že oaloparjen od kakšnega "kveka" pismenim potom, tedaj sc zgražajo nad lopovi, kl zdraavijo na daljavo. Kako more zdravnik pomagati človeku, če ga ne vidi osebno! Oolo sleparstvol Oni pa ne marajo vvetl bolniku ne centa, dokler ga ne vidijo osebno in sstnl ne spoznajo njegove bolezni. Prlprost človek, čeprav je bil že preverjen, jim gre hitro na limance, ker nc zna ločiti njihove umazane karijerc od poklica drugih, poštenih zdravnikov. Nevarni so zato, ker odirajo človeka za ves njegov denar, ako le morejo. Ko imajo bolnika v pesteh, znajo z zvijačo izvleči iz ujo-ga, kako stoji denarno in poteui računajo deset* petindvajset, petdeset ali ato dolarjev ln še več. Če pa pride v njihove kremplje premožen človek, jih ui prav nič sram vzeti mu tudi tisočak. — Pri nekem sleparju te vrste v Chicagu je bil sistem, da se je vsak bolnik slckel do golega v gotovi sobt in potcin so ga peljali v drugo sobo k X " špeciallst u" na preiakavo; medtem, ko ga jc doktor ogledoval nekaj minut ležečega na mizi, so njegovi uslužl>cncl v prvi sobi preiskali vse Žepe bolnikove oibleke in mu prešteli denar. "Specialist" jc nato dobil (tajno znamenje, koliko premore paeijent, ln ko jc zadnji vpralsl za račun, mu je doktor računal ravno toliko, kolikor jo imel denarja pri sebi, ne glede na to, če je bil en aain dolar ali pa ato. Danea ta ropar no posluje več, ker ao ga z drugimi vred prijele mestne oblaotl; ravno Uko so ehlkeške oblasti zaprle zloglasne "muzeje", in legislatura v Springfieldu je sprejela zakon, ki prepoveduje "kveksrske" oglase v državi Illinois. Zakaj zdravniški sleparji najraši zdravijo spolne bolezni? Zato, ker računajo na nevednoat in — kar je glavno — na aramežljlvoat takih bolnikov. Ako je človek bolan na plučlh aH želodcu, ga ni sram povedati, da je bolan. Vae drugače pa je s boleznijo ap<»lovHlh. Devetdeset odstotkov vseh takih bolnikov je valed hlnavake vzgoje ln še bolj hinavske — kriminalno hinavske javne moral-noat I pokritih s plaščem tajnosti. Trdovratno ta-je svoje teškoče in rajše trpe in spravljajo v vsakdanji dotiki druge, zdrave in nič hudega aluteče ljudi v večno nevarnoat, da jih okužijo, kakor da Id povedali o svoji bolezni in poiskali dobre* gs zdrsvnlka v bližini. Ogromna večina teh bol. nikov navadno zanemari avojo holecen v času, ko je še popolnoms ozdravljive, samo seito, ker jih je sram iti k zdravniku, ki jih pozne osrš>no. In ko je bolezen že zaatarane In groal s občutnimi pmlcdteaml, tedaj se obrnejo ne oddeljene masa->, katerim je iMtgumnejše pisati, kakor jim pa •mlepsrjen, ksr «0 navadno agodl, je zdravniški »le^ar bre« skrbi, ksjtl prevarjenl bolnik molči o preveri, s ko noče Irdatl svoje boleanl. V mno-gledstl lz obraza v obraz. (Dalje riedU Kraljica Dagmar. Spisal TroMsskj. (Nadaljevanje.) Med brodniki jc nastajalo Čudno šumenje. . . Danski viUzi so žc hiteli svoji kraljici na pomoč. . . Toda naenkrat jc zletelo v zrak ua tisoče čapk in na tisoče brod-niskili ust je zagrmelo: "tu iinaš, svitla gospa, nas — ttas . . Naj živi naša kraljica. . . Bodi zdrava, naša gospa. . ." In čete so se vrgle na zemljo, se zbirale nato okoli kraljičine ga belca, in neizrečeno srečnim sc jc štel, kdor se mogel dotakni, ti samo njenega krila, kaj šele te bele ročice. . . "Mi amo dobro . ..pošteno ljudstvo. . . Samo ne atlkaj nas . [n mi ti bomo zveetejši kakor morju, na katerega brego.ih smo sc rodili. Skof Valdemar se je stresel po celem telesu. . . Takega konca svoje vojske bi se nadejal niti v najneverjetnej-ših sanjah. . . Za trenotek niti ni vedel, kaj naj spregovori. . . Mlada kraljica je bila še vedno med brodniki, iz katerih so ob njenem pojavu in ob njenih besedah naenkrat postala jagneta. .Kralj ni niti verjel svojim o-čeni. Tudi njegova družina si jc začudeno mela oči. . . Kraljevski vojski je bilo pri ti prikazni, kakor da je* prišla na bajni svet. Vitez na Škofovi strani jc bil, kakor da je okainncl. Niti zganil se ni. . Komaj je iz daljave zagledal kraljico, in niti /.a trenotek ni obrnil od njo svojih oči. Naličje je imel vendar še vedno spuščeno. . . Naenkrat je stopil dva koraka naprej, toda dalje nI mogel. Zdelo se jc, da bi se rad prerinil med množicami do kraljice. . . Za nekaj trenotkov jc zopet poskusil, če bi sc nui to ne posrečilo. . .Zdaj je bil srečnejši. . .Toda samo njeno belo atlasasto krilo jc poljubil. . Zil Kodanj kralj BalU do najpoz-nejših f* a so v ^ tako kakor je Praga še vladarica celega Češkega in bo de — bode na veke. Libušino pre rokovanje se izvršuje dan za dnevom ... O, da nimam očij, ki bi vi dele v bodočnost, da bi vedela, ali sem prišla v to deželo k dobremu, k sreči in blagoslovu ali ne!..." Mlada danska kraljica se je že tudi pripoglbala nad zibelko, iz katere je gledalo na njo dvoje o-čij prav takih, kakor bi padle meteri izpod čela, v kateri sc je smehljalo dvoje ustnic, kakor oča ranih z materinim dihom, i„ Učeč, na katerih je bilo ,uo J! najnatančnejše videti izraz kiji bil razUt po kraljičinem obličju Da bi bila zakonska sreča danskem dvoru popolna, «o prine sle štorklje iz južnih pokrajin de čka — ljubko deteee, ki je bn< najsrečnejše treuotke . . . siueki so dali ime po očetu. "Ded Veldemar je !>(rVelil kralj, oče Valdemar je zmago*« len kralj, in kaj bode sin Valde mar!" KnezoSkof Andrej, mož velik plemenitosti in značaja kakor fj sto zlato, je obstal pri teli svoji! besedah najprej na dečku in po tem na kraljevskih zakoncih "Če bi smela Boga /.a kaj pro« ti, bi mu že zdaj izprosila pri imek . . Nadaljevanje. VABILO K OTVORITVI "Slovenskega Svobodomislnega Doma1' 8 V BURGETTSTOWN, PA., DNE 30. MAJA T. L. (Decoration Day) ZAČETEK BO OB 9 URI DOPOLDNE. : ■ : Obhod po mostu so prične ob 12.30 min. popoldan 1« S. S. Doma po ulicah Burgettetowna, katerega so bodo udeležilo vse mostno občinstvo. Uljudno proaimo vsa sosedna društva iz bližnjih naselbin in slavno občinstvo, da a« vdeleie slavnostne otvoritve našega DOMA. DruSta naj nosijo s seboj lo amoriiko zastav«. Mnogo zabavo, dobro ln točno postrežbo .preskrbi odbor. Igrala bo ' izvrstna godba. Ns svidenje pri slsvnosti DNE 80. MAJA. ODBOR. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»HI Vabilo na prvo plašno vesilico katero priredi Odsik S. 4 D. "VIHAR", Slovenska godba ni pihali dna 29. maja v dvorani S. I, Doma Vihar v Dunlo, Ps. * , Pridetek točno od 6 uri zvečer. Vstopnina sa moške 75c. Dame so proste vstopnine. Program bo zelo zanimiv in zabaven. 1. Godba Igro lope koračnice In valčke. 2. Pevsko društvo "Vihar" bo zapelo več slovenskih pesmi. 3. Imeli bpmo dva govornika ;eden govori v angleškem, drugi pa v slovenskem ln hrvatskem jeziku. 4. Ples in prosta zabava. Najuljudnejše vabimo vsa sosedna društva in slavno občinstvo, da nas velikoltevllno poseti pri naSi zabavi, posebno pa vabimo društva iz Lloydclla, South Forka, Conemeugha,, Maxwcla, Corpatov in Hageva, Pa. Za vsak enak odziv smo \m Jj pripravljeni vrniti naše usluge. S Za dobro in točno postrežbo bode skrbel odbor. Pomagalo je 320,000 bolehnim Sina akta Melllegsrja. dobroznaiafa prldl|ii|i i« zdravnika bila )a svetovno znatna. j 10,090 bolnikov ga |e obiskalo na en dan. Očeta Molllngetjevo slovito adravllo so Isposnali bolniki, ko j« bij ta < milijonar bo »padal Penn.ylv.niji. 8 tom, da je opravil povadignifo njegovo slavo. V fa*.. njegovega SivlJenla, nad 10,000 . iskalo niokove oornofi. On i« napisal nad 80,000 ^ravn.ikih rer ^v ^ sov SLOVITI ZELISTNI CA/ je bilo eno izmed ajdovih to ad rs vilo vsobuje v.akovratne zdravilno anovi 1IATRRK narave ^v raj.« »eliMib, raatliaah, korninah, i.U. Za Iclodec, jetra, obistl, trganje, ssprtsM »tabo prebavo, glavobol, je skoro itajboljSo zdravilo. Father MolUngorjev glaaovtt rarflinakl *aj s« rabi v Aissrlk'l ssd On js prineael to čudovito formulo aemksi iz Evrope, kjor je bila dobrota snans tisočerim. Bestavljen je a,Ubranih raatlis, ilstjs, skorje, jagod i-Jo zdravilo ss stsro in mlsde. . Father Mollinger jo bil glaoovit kabor uspoien «d ravnih, ds ea jea« obiskalo ss adrsvafiki nasvet, ko Je bil duhovnik errkvoMt. tnj^^S^ On ss js ulil medicine na Ogrskem, Nemčiji in Ita-Ujl »redno je po-tal On je vedno trdil, ds saovr v ajogovom čaja aadkrlljujcjo ssjboljto 1.1 ra vilo na svetu. , . . ...... ^..vm Da me« U krepost telesu, napravi Ari ia meso U vrne Ivrato sais ) ^"vttfcsr M&lsmdev gtsoovlt rastlinski čaj priporočajo trpeči ss is lelodeu. Za boTesoa v iolodeu, Vaprtje, pline gorečieo ia isgabo tesa, počut lo par dos is sagotovl zdravje. v Pavprfi P» Ta Usti krt. in bStrost oči bo v kratke, pokazala isboljlazje revpam r bsvsnje is spali boete mirno ponoči. Father MollingerJev OLAOOVIT RASTLINSKI CAJ asdisvi ■» saprtjo. aNjvel boleanl isvlra radi aaprtja. Pazite, da so čreva v«n>« in obranili ss boste tolkik bofcasl Ts giasovit čaj hitro odstrani bolesea ia asrvozai rfaesOsl. „ Njegov učlaek na vat organe človeškega telena j« tak, dakhrfjj^" m IkstljsMti aobo. miki in nobena »enaka. Ako hočeto vsgs*« JtMJm '»J da bodo lena ia otroo* adravi, potom more vsak čjna v inšmjnrn* VUčaj. Koaeem lota boSTl-Hl raaliko pri rtf«.« « M<|1 . Vsem bolnim, oaUbelim in izmučenim čitsteljem prlporečamo f l.inoebjev OLASOVIT 1ABTLINRKI CAJ KEB vseduj« KRI, JETRA. IELODRC. LE DIOR, CREVA IN UKttV* Ako trpite na prsbtedn, v vrnite čaio FATHER ^LLINHERJETA ^ SOVITKOA RASTLINSKEGA CAJA PREDNO ORKSTR ^^ STRUP IE TELESA, PROVZROCl POTENJ* IN DRITOO JUTRO ^ ^ ^ NITI ZNLI, DA RTE BILI PREHLAJENL PONOVITE TO tk*™*^ DNI. OSEBE, KI RABUO PATBER MOLLINOERJEV 9LAMOVI Taag^ HKI CAJ OB CA8n MRAZA IN NEVARNEM VBEMF.NL *A £ y TOTEM BE OBVARUJEJO PRED TO SMRTNO NEVARNO »01 ^ ^ Velika 11.00 d mlinska IkatfJs sadoetnje sa • fA'*\. Mllie takoj po prejema naročila. PoAtjtte 10e. ss psitnloo la rra S THE MOLLINGER MEDICINE COMPANV 24 Molliagar Building 12-14 Eaat Park Way, N. S. Pktsborfk^