Custozza in Vis.
ustozza je vas v okrožiu Villafrance v provinciji Ve-ronski. južnozapadno od Verone, na višini, levo od reke Tione v severni Italiji. 2e v letu 1849. ie bil okoliš Custozze pozorišče velike bitke. v kateri je general Radecki pretnagal sardinskega kralja Karla Alberta.
Ko se je leta 1866. poostrilo razmerje med Av-strijo in Prusijo, je mrslila ludi Italija. da ie prišel , zanjo oas, ko naj se prizna za odkritega sovražnika Avstrije. Dne 11. marca se je začela Italija oboro-ževati, sredi maja je pomaknila svoje čete na. av-strijsko mejo in 20. julija je napovedala vojno Avstriji. Italiia je postavila dve armadi: prva, pod vrhovnim poveljstvoiti kralja. ie štela 126.000 mož in je imcla nalngo z zapada iti čez Mincio; druga pa pod generalom Cialdinijem, niočna 84.000 mop. z juga čez spodnji Pad vdreti v Benečijo. Oaribaldijev zbor prostovoljcev. .30.000 mož, je stal med Brescio in Rocco d' Anfo. ltalijani so lioteli najbrž zasesti z armado ob Minciju pogorje Sommacampagna in avstrijsko ar-mado za Adižo zadržavati, da bi general Cialdini prekoračil Pad in Adižo in prijel sovražnika z levega boka. Avstrija je postavila zaradi severnega bojišča proti Italiji samo okolo 138.000 inož; od teti pa ie zavoljo raznih posadk ostalo za delujočo glavno armado samo okolo 71.800 mož. Nadvojvoda Albreht, ki je dne 21. junija v posebnem ilnev-nem povelju sporočil svojim četain, da se je vojna rričela, ie ostal še dva dni na levem bregu Adiže pri Veroni, da bi mislili Italijani, da pride do obrambne bitke za Adižo. Italijanska glavna armada jc začela v noči na 23. junij pošiljati svoje čete čez reko Mincin, nakar je avstrijska artnada začela zasedati pogorje Sommacampagna; za opazovanje Cial-dinijeve armade so ostaii samo en lovski bataljon in štiri eskadroni. ltalijani niso računali na možnost hitrega spopada, marveč sn mislili, da izvrše dne 24. junija samo krajevno izprememho. Brigada iczdccev pod polkovnikom Pulzem se je vrgla prva na sovražnika in pometla italijanske pešce s prostora, ki so ga bili zasedli. Eskadrona ritmojstra barona Berchtold.steina je osvojila hrib Cricol, brigada Piretova pa vas Oliosi, z jurišem je bila vzeta višina Vento, in sledil je juriš na Custozzo. Sovražnik sc ie moral umakniti do Crcmone — bil je preniagan.
—¦•   154   .«—
Avstrijska armada ie iniela 117(1 mrtviii, 3984 ranjenih, 2802 ujet-nikov in pogrešanih; italijanska armada 712 mrtvili, 3143 ranjenih. 4332 ujetnikov. Avstrijci so uplenili  14 topov in 5000 pušk.
Italija je takrat napovedala vojno Avstriji  na pritisk Francije in z nieno pomočjo, ki ji pa je niorala odstopiti prekrasno Nizzo. *             *
Dne 20. julija t. I. je minilo petdcset let, kar je premagal admiral Tegethof pri otokn Visu mnogo močnejšega sovražnika — Italijana.
Ob 3/i na 11. uro je otvorila čelna ladja nasprotnikov. oklopna fre-gata »Prineipe Carignano«, na daljavo 1500 m ogenj, na katerega je nmglo naše brodovje odgovoriti šele potem, ko je bil Tegethof izpazil vrzel za tretjo ladjo italijanske črte ter se pripravil, da le-to prodre; zakaj šele sedaj so se mogli uporabiti naSi na široki strani ležeči topovi.— Ko ie bila sovražna črta prcdrta, so se pečale avstrijske bojne ladje najprej s sovražno večino, dočini je prva italijanska divizija, ki je bila odrezana od večinc, napadla naše leseno brodovje. Kmalu nato je gost dim pokril omejeno hojišče. in neredkokrut so prihajale ladie druga mimo druge v razdalji koniaj nekaj tuetrov.
Ob 11. uri se je zaletela naša linijska ladia, na katero so ljuto pritiskale štiri sovražnc uklopne fregate, posili v svojega najmočneišega nasprotnika »Rc di Portogalo«, ker bi jo l)il drugače na cnak način napadel sovražnik. »Re di Portogalo« ie bil težko poškodovan in »Cesar« je ušel grozcči nevarnosti. Dva obveščevalna parnika sta odpeljala po-škodovano ladjo »Cesar« v viško luko, a na potu tiakaj je riuvral »Cesar« prestati še težak boj z »Affondatorjem«.
Medtem je bil zadrl Tegethofov praporni kapetan baron Sterneck dve sovražni oklopnici ter eno onesposobil za boj, z druge pa uplenil srednji prapor. Ob pol 12. uri se mu je posrečilo predreti in v malo mi-nutah potopiti admiralsko ladjo »Re d' Italia«. Dva metra glolx)ko se je zadrl rilec naše praporne ladje v nasprotnikov bok. Zadeta ladja se je najprej močno nagnila proti krmilu, nato se pa močno zazibala uazaj, ko se je »Ferdinand Maks« o^rostil. Salve iz pušk so se vsule preko cesarske ladje. in adjutant našega admirala ie bil ob tej priliki težko ranjen. Še enkrat se je zdelo, da se hože smrtno zadeti sovražnik vzkloniti, tedaj so pa zagrmele vode skozi rnogočno (13 in pol m2) vrzel. Kmalu so pokrili krov kipeči valovi in potegnili ponosno ladjo z visoko plapolajočo zastavo v globočino. Neki niornar je hotel malo prej sneti zastavo, toda pomorski kadet Razetti je to preprečil.
Kmalu uo 12. uri so se zbrale obojestranske boine sile, gneča se je razvozljala in bitka se je nadaljevala. Ob četrt na 3 je zletela v zrak oklopnica »Palestra«, ki je bila že dlje časa gorela, in s tem Je bila bitka končana.                                                                                           i
-.   155   ¦<—
's' -                                                          ii vl-. f*1
Naše izgube na mrtvih so bile linijska kapitana Erik af Klint In baron Moll, poveljnika »Novare« in »Zmaja«, linijski praporščak Procli s krova »Cesar« in 35 mož; ranjenih jc bito 15 častnikov in 12.3 mož. — Izgube ltalijanov sn znašale na nirtvih 38 častnikov in 574 mož, na ranjcnih 4 žastniki in 32 inož, končno na ujetnikili 19 mož. ki so se pri potopu »Re d' Italia« rešili na otok Vis.
Sovražnik se je umaknil pr'vti Jakinu, na njegovo zasledovanje zaradi manjše hitr.osti našili Iadij ni bilo misliti. Vis je hil rešen. naloga brodovja izvrSena. — Cesarsko bradovje je odplulo v oddelkih proti Visn, naj-zadnia zastavna ladia Tegethofova. Spreieiu zmagovalca od strani že zasidranili ladij, posadk, utrdb in na hribovih zbraiie.a občir.stva je hil veličasten.