73486

■J

ZAKONI IN UREDBE

XVII.  ZVEZEK

f -S  1 ? 7

Zakon ^

o poslovnem redu v narodni skupščini

Zakon

o poslovnem redu v senatu

V Ljubljani 1932

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle sledeče knjige:

Zakoni in uredbe:

I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6'—.

II. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v
resortu ministrstva za promet, broš. 8'—.

III. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12'—.

IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10'—.

V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski
upravi, broš. Din 20'—, vez. Din 25*—.

VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notar¬
jev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon
o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. —
Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18*—,
vez. Din 25'—.

VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18'—.

VIII. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in
komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12'—.

IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14'—.

X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14*—.

XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpremem-
bah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kra!jevine na
upravna območja, broš. Din 8'—.

XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih
poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8‘—.

XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6'—.

XIV. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8'—.

XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah
narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo,
objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila lt zakonu
o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev,
broš. Din 8*—.

XVI. zv.: Zakon o obrtlh, broš. Din 20*—, vez. Din 25'—; pošt¬
nina Din 3'—.

XVII. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon
o poslovnem redu v senatu, broš. DinHHH- 15'—.

Sledijo nadaljnji zvezki.

Zakoni in uredbe

o poslovnem redu v narodni skupščini.

Zakon

o poslovnem redu v senatu.

Ponatis

iz »Službenega lista« kraljevske banske uprave
Dravske banovine

V Ljubljani 1982

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne O. Mih&lek)


Vsebina

Zakon o poslovnem redu v skupščini.

Stran

I. poglavje: Sestanek poslancev in overavljanje njih

pooblastil. 1

... ... f

II. poglavje: Predsedništvo narodne skupščine ....  G

III. poglavje: Odbori narodne skupščine.7

IV. poglavje: Seje narodne skupščine.9

V. poglavje: Poslovni red o seji.  IG

, . <.•. ...,. ...

VI. poglavje: Podajanje in pretres zakonskih predlogov

.i ._ , . » .. .. ,

in resolucij . . . ..lo

VIL poglavje: Vprašanja in interpelacije.22

V 4  ., „ p J j.n ’ t .>.1'. j ; .

VIII. poglavje: Prošnje in pritožbe.25

IX. poglavje: Glasovanje.28

X. poglavje: Disciplinske kazni.30

XI. poglavje: Pravice in dolžnosti narodne skupščine in

narodnih poslancev.32

XII. poglavje: Skupščinsko osebje in računovodstvo . . 38

XIII. poglavje: Stenografski zapiski.39

XIV. poglavje: Arhiv in pečat narodne skupščine ... 39

XV. poglavje: Končne odredbe ..40

Zakon o poslovnem redu v senatu.

Stran

I. poglavje: Sestanek senatorjev in overavljanje njih

pooblastil.41

II. poglavje: Predsedništvo senata.  44

III. poglavje: Odbori.46

IV. poglavje: Seje.48

V. poglavje: Poslovni red v seji.54

VI. poglavje: Podajanje in pretres zakonskih predlogov

in resolucij.55

VII. poglavje: Vprašanja in interpelacije.60

VIII. poglavje: Prošnje in pritožbe.63

IX. poglavje: Glasovanje.66

X. poglavje: Disciplinske kazni ..68

XI. poglavje: Pravice in dolžnosti senata in senatorjev . 70

XII. poglavje: Osebje senata in računovodstvo ....  75

XIII. poglavje: Stenografski zapiski.76

XIV. poglavje: Arhiv in pečat senata.77

XV. poglavje: Končne odredbe.77

Mi

ALEKSANDER I.,

po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,

predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra
za notranje posle, predsednika Našega ministrskega
sveta

zakon

o poslovnem redu v narodni skupščini.*

I. POGLAVJE.

Sestanek poslancev in overavljanje njih
pooblastil.

§ l.

Na dan pred dnem, na katerega je sklicana narodna
skupščina s kraljevim ukazom, morajo biti vsi poslanci
v kraju, kjer naj zaseda narodna skupščina in tu ostati
ter opravljati skupščinske posle, dokler se skupščina ne
zaključi ali se ne razpusti ali se njene seje ne odlože.

§ 2 -

V vsakem zasedanju ima narodna skupščina svoj pr¬
vi sestanek ob devetih dopoldne onega dne, na katerega

* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2. decembra 1931., št. 282/XCI/643.

1

9

je sklicana s kraljevim ukazom. Na tem sestanku pred¬
seduje kot predsednik po letih najstarejši navzočni po¬
slanec. Tajniški posel opravljajo kot začasni tajniki štirje
mlajši poslanci, ki jih izvoli skupščina na predsednikov
predlog.

§ 3 .

V zasedanju, s katerim se začenja skupščinska pe¬
rioda, se sestanek zaključi, ko izroče navzočni poslanci
svoja pooblastila predsedniku, in se napove prihodnja
seja na drugi dan.

§ 4 .

Predsednik sestavi za drugi sestanek seznani ek po¬
slancev na podstavi poročil glavnega volilnega odbora
in na podstavi pooblastil, ki so bila vročena narodni
skupščini neposredno ali posredno.

§ 5 .

Na drugem sestanku se takoj izvoli verifikacijski
odbor 21 članov. Če se vloži samo ena lista, se voli z
vzklikom; drugače pa s tajnim glasovanjem po soraz¬
mernem sistemu.

Izid glasovanja ugotovi predsednik.

§ 6 .

Verifikacijski odbor si izvoli predsednika, tajnika in
enega ali več poročevalcev.

Verifikacijskemu odboru odkaže predsednik poslan¬
ska pooblastila, vse volilne spise in vse pritožbe zoper
volitve.

Verifikacijski odbor mora svoj posel izvršiti v sed¬
mih dneh.

§ 7 .

Ko izdela odbor svoje poročilo, odredi predsednik ve¬
rifikacijskega odbora, da se to poročilo natisne in raz-

3

deli med poslance najkesneje v treh dneh. Poročilo se
razdeli po organiziranih poslanskih skupinah ali nepo¬
sredno med poslance v tajništvu. Kdaj se prične poročilo
razdeljevati, objavi predsednik odbora v poslopju narod¬
ne skupščine na posebnem kraju, kjer se objavljajo
ostale objave.

§ 8 .

Cez štiri in dvajset ur potem, ko je bilo poročilo
razdeljeno, skliče predsednik verifikacijskega odbora se¬
jo narodne skupščine, v kateri se sme takoj začeti s pre¬
tresom tega poročila.

Sejam narodne skupščine do izvolitve skupščinske¬
ga predsedništva predseduje dalje predsednik verifika¬
cijskega odbora.

Vsak poslanec, dokler bi mu volitev ne bila razve¬
ljavljena, ima pravico prisostvovati in odločati v sejah
narodne skupščine, ne sme pa glasovati o svoji lastni iz¬
volitvi.

§ 9 .

Ko se poročilo prečita, se dajo v pretres in na gla¬
sovanje v celoti one volitve, ki jih odborska večina ne
izpodbija. Debata o njih sme trajati največ en dan. Po
neizpodbijanih volitvah se pretresajo v celoti, a rešujejo
vsaka posebej one volitve, ki jih odborska večina iz¬
podbija.

Pretres o poročilu verifikacijskega odbbra o izpod¬
bijanih mandatih sme trajati najdalj pet dni. Govori ob
tej priliki smejo trajati največ pol ure.

Narodna skupščina sme potrditi volitev ali jo raz¬
veljaviti ali odgoditi odločbo o njej in odrediti, da se
uvede potrebna preiskava; toda to vprašanje se mora re¬
šiti najkesneje v treh mesecih-

§ io.

Če se razveljavi poslančev mandat, se pozove za
poslanca njegov namestnik, če je bil poslancu mandat

1 *

4

razveljavljen zaradi nedostatka osebnih pogojev iz §§ 10.
do 12. zakona o volitvah narodnih poslancev.

Če je bil mandat razveljavljen zaradi nepravilnosti
volilnega posla, zaradi česar se smatra, da poslanec ni iz¬
voljen za narodnega poslanca, se pozove za poslanca oni
kandidat, ki je dobil pri volitvah največ glasov za po¬
slancem, ki mu je mandat razveljavljen.

§ H-

Ko so tako poslanska pooblastila pregledana in ove¬
rovljena, prisežejo poslanci vpričo predsednika tako-Ie:

»Jaz (ime) prisegam, da bom kralju zvest, da bom
čuval nad vse narodno edinstvo, nezavisnost drž.ave in
celotnost državnega ozemlja, da bom čuval ustavo in imel
pred očmi blaginjo naroda.« (Člen 59. ustave.)

Pridržki pri prisegi niso dopuščeni.

Dokler poslanec pravilno ne prisež.e, ne sme nada¬
lje poslanske dolžnosti izvrševati.

§ 12 -

L Skladno s točko 4. § 13. zakona o volitvah narod¬
nih poslancev izgube mandat poslanci, ki prestanejo biti
člani one skupine, ki ji pripada nosilec državne liste
s katerim je bila vezana kandidatna lista tega poslanca.

Predlog o tem mora vložiti najmanj deset poslancev
te skupine s soglasnostjo nosilca liste te skupine. Pred¬
log je vložiti pri narodni skupščini.

V predlogu morajo navesti predlagalci činjenice, po
katerih je ugotovljeno, da je dotični narodni poslanec pre¬
stal biti član te skupine.

Narodna skupščina odkaže ta predlog takoj verifi¬
kacijskemu odboru, ki mora po zaslišanju prvega podpi¬
sanega predlagalca in po zaslišanju poslanca, za katerega
se predlaga izguba mandata, v sedmih dneh ugotoviti:
ali je dotični poslanec prestal biti član skupine, in mora

5

izdati svojo ustrezno odločbo, ki jo izroči kot svoj pred¬
log narodni skupščini.

Narodni poslanec sme tudi sam pismeno obvestiti na¬
rodno skupščino, da je prestal biti član sJkupine, ki ji
pripada nosilec državne liste, s katero je bila vezana nje¬
gova kandidatna lista. V tem primeru pošlje narodna
skupščina to vlogo verifikacijskemu odboru. Verifikacij¬
ski odbor pripravi in vroči narodni skupščini v sedmih
dneh poročilo in svoj predlog, potem ko zasliši dotičnega
poslanca in enega člana te poslanske skupine, če se pri¬
javita k besedi.

Na predlog verifikacijskega odbora odloči narodna
skupščina v sedmih dneh potem, ko zasliši prvega pod¬
pisanega predlagalca in narodnega poslanca, za katerega
se predlaga izguba mandata.

Ce je obvestil narodni poslanec sam narodno skup¬
ščino, da je prestal biti član izvestne skupine, se zasliši¬
ta pri seji narodne skupščine doticni poslanec in en Član
te poslanske skupine, če se javita k besedi.

Ob tej priliki ne smejo biti govori daljši od pol ure.

II. Narodni poslanec ne sme biti: član upravnega od¬
bora uprave državnih monopolov, član upravnega ali
nadzorstvenega odbora Narodne banke in Državne hipo¬
tekarne banke, član upravnega ali nadzorstvenega odbo¬
ra onih delniških družb in pridobitnih podjetij, ki imajo
rudniške pravice ali ugodnosti, ali ki imajo pogodbe o
sečnji državnih gozdov ali ki imajo posebne in izjemne
ugodnosti po specialnih zakonih.

Verifikacijski odbor mora v mesecu dni, odkar se
mu po predsedništvu narodne skupščine ta primer vroči,
zaslišati dotičnega narodnega poslanca, pribaviti podatke,
potrebne za odločbo, in to skleniti, če ne bi poslanec po¬
dal ostavke na odborsko članstvo.

Taka odborska odločba se priobči narodni skupščini
in se rešuje brez pretresa na eni prvih sej s poimenskim
glasovanjem.

6

II. POGLAVJE.

Predsedništvo narodne skupščine. i

§ 13 -

V zasedanju, s katerim se prične skupščinska peri¬
oda, se takoj izvoli predsedništvo, čim se konča pretres
o poročilu verifikacijskega odbora. V ostalih zasedanjih
se izvoli predsedništvo takoj na prvem sestanku pod
predsedstvom po letih najstarejšega navzočnega poslanca.

Predsedništvo je sestavljeno iz predsednika, dveh
podpredsednikov in štirih tajnikov. Vsi ti poslovalci se
volijo za vsako zasedanje (člen 62 . ustave).

Najprej se izvoli predsednik narodne skupščine. Ce
bi absolutne večine ne bilo pri prvem glasovanju, zado¬
šča pri drugem glasovanju relativna večina. Ob enakosti
glasov pri drugem glasovanju se smatra, da je izvoljen
kandidat, ki je po letih najstarejši. Ko je izvoljen pred¬
sednik, se izvolita najprej podpredsednika, potem pa se
izvolijo tajniki tako, kakor je to določeno za volitev pred¬
sednikovo. O volitvah skupščinskih poslovalcev se sme
glasovati tudi istočasno s posebnimi listami.

Pri volitvi predsedništva je glasovanje tajno.

Če poda kateri skupščinski poslovale« ostavko na svoj
položaj, se smatra, da je razrešen, ko vzame narodna
skupščina to ostavko na znanje.

§ 14 -

Dolžnost predsednika narodne skupščine je, da jo
predstavlja na zunaj, da vodi njene seje in vzdržuje
red v njeni sredini, da skrbi za pravilno in hitro oprav¬
ljanje poslov v tajništvu, stenografskem uradu in raču¬
novodstvu kakor tudi za varnost narodne skupščine. Skr¬
bi, da delo v odborih ne zastaja in se ne prekinja. Po¬
stavlja in odpušča vse začasno osebje narodne skupščine.

7

§ 15.

Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden pod¬
predsednikov. Tisti, ki predseduje, se ne sme udeleže¬
vati debat in ne glasovati.

§ 16.

Dolžnost tajnikov narodne skupščine je, da oprav¬
ljajo prozivanje poslancev; da čitajo v narodni skupščini
predloge in vse drugo; da zapisujejo sklepe narodne
skupščine, način in uspeh glasovanja in da sestavljajo
sejne zapisnike. Eden izmed tajnikov, ki ga določi pred¬
sednik, nadzira izvrševanje vsega pisarniškega poslova¬
nja narodne skupščine. Če bi bili tajniki iz kakršnegakoli
vzroka zadržani izvrševati svojo dolžnost, jih. začasno na¬
domeščajo poslanci, ki jih določi predsedpik narodne
skupščine.

III. POGLAVJE.

Odbori narodne skupščine.

§ 17 -

Za proučevanje predlogov in drugih predmetov skup¬
ščinskega dela izvoli narodna skupščina poedine odbore.
Ti odbori so stalni ali posebni. Stalni odbori so: 1. veri¬
fikacijski odbor; 2. administrativni odbor; 3. imunitetni
odbor; 4. odbor za prošnje in pritožbe in 5. finančni od¬
bor.

Posebni odbori se volijo za proučevanje zakonskih
predlogov, ki jih vloži vlada ali jih vlože narodni poslan¬
ci, kakor tudi za proučevanje drugih predmetov, o ka¬
terih skupščina sklene, da je potrebno odkazati jih po¬
sebnemu odboru.

Stalni odbori trajajo ves čas ene skupščinske perio¬
de, razen finančnega odbora, ki se voli za vsako redno
zasedanje. Posebni odbori trajajo, dokler ne dovrše posla.

8

§ 18 .

Vsi odbori se volijo po listah po sorazmernem si¬
stemu in s tajnim glasovanjem. Kandidatno listo sme vlo¬
žiti najmanj deset poslancev.

Če se vloži samo ena lista, se vrši volitev z vzklikom.

§ 19.

Finančni odbor ima 31 članov. Ostali odbori imajo
po 21 članov.

§ 20 .

Vsak odbor si z večino glasov izvoli predsednika,
podpredsednika in tajnika in vodi kratek zapisnik o
svojem poslovanju. Vabila na odborske seje se objav¬
ljajo narodnim poslancem na kraju, posebej za to do¬
ločenem v poslopju narodne skupščine; morajo pa se
osebno vročiti vsakemu narodnemu poslancu z označbo
dnevnega reda, če ob koncu poslednje seje ni bil dolo¬
čen dan prihodnje seje odbora.

V zapisnik vsake seje se zapisujejo imena navzoč-
nih članov, pismeno vročeni predlogi in sklepi odbora.
Predsednika odbora nadomešča, če bi bil zadržan, pod¬
predsednik, če pa je zadržan tudi ta, po letih najstarejši
odbornik.

Narodna skupščina določi brez diskusije rok, do ka¬
terega mora odbor podati poročilo. Če tega odbor ne iz¬
polni ali če mu narodna skupščina roka ne podaljša,
sme izvoliti narodna skupščina nov odbor.

Odbor je sklepčen, če je navzočna tretjina članov.
'Sklepi so polnoveljavni, če glasuje zanje večina prisot¬
nih članov; če pa so glasovi enaki, se smatra predlog, o
katerem se je glasovalo, za sprejetega.

Na izpraznjeno mesto odborskega člana stopi pri¬
hodnji na listi.

§ 21 .

Ko se pretres dovrši, izvoli odbor enega ali več po¬
ročevalcev, ki čitajo v narodni skupščini poročilo in za¬
govarjajo poročilo in predlog odbora pred njo.

9

Če se razdeli odbor na večino in manjšino, ima ta
in ona stran posebej svojega poročevalca.

Vsako ločeno mnenje bodisi o načelu bodisi pri
poedinih členih predloga, o katerem se sklepa v odboru,
je predati pismeno odboru, ki ga obenem z večinskim
poročilom predloži skupščini, kjer ga sme zastopati član
odbora, ki je oddal ločeno mnenje.

Svoje poročilo mora odbor izdelati in predati skup¬
ščinskemu predsedniku najkesneje v petih dneh potem,
ko se je dovršil pretres v odboru.

§ 22 .

Odborskim sejam sme prisostvovati vsak narodni
poslanec.

Razen članov odbora smejo v odborskih sejah go¬
voriti samo člani vlade in vladni poverjeniki.

§ 23 .

Odbori smejo občevati neposredno z ministri po svo¬
jih predsednikih ali pa po članih, ki jih določijo za to.

§ 24 .

Odbori se sestajajo v poslopju narodne skupščine
v posebnih, zanje določenih prostorih. Toda odbori smejo,
če bi zahteval njih posel, imeti svoje seje tudi v mini¬
strstvih.

§ 25 .

Skupščina sme skleniti za poedine odbore, naj na¬
daljujejo svoje delo tudi v onem času, ko sama ni
zbrana.

IV. POGLAVJE.

Seje narodne skupščine.

§ 26 .

Čim se izvoli predsedništvo narodne skupščine, ob¬
vesti predsednik skupščine o tem predsednika ministr-

10

skega sveta. Predsednik ministrskega sveta obvesti po¬
tem predsednika skupščine, katerega dne otvori kralj
skupščinske seje osebno s prestolnim govorom ali pa po
ministrskem svetu s poslanico ali z ukazom. .

Če otvarja zasedanje kralj s prestolnim govorom,
nasedata senat in narodna skupščina skupno (člen 32.
ustave).

§ 27.

Seje narodne skupščine otvarja predsednik. Vodi
pretres, skrbi, da se točno izpolnjujejo določila tega po¬
slovnika in da se ves čas v seji ohrani popoln red.

§ 28.

Senat in narodna skupščina sklepata v skupnem za¬
sedanju samo v onih primerih, za katere je to izrečno
■določeno.

Skupnemu zasedanju predsedujeta predsednika se¬
nata in narodne skupščine izmenoma (člen 73. ustave).

§ 29.

Seje narodne skupščine so javne. Toda smejo se
pretvoriti v tajne, če to zahteva predsednik skupščine,
■vlada ali 20 poslancev. O takem predlogu se glasuje
!brez pretresa.

Če je zahteval tajnost predsednik skupščine ali jo je
zahtevalo 20 poslancev, sme skupščina sklepati o tem:
ali ostane seja tajna ali ne.

Predmeti, o katerih se posvetuje skupščina na taj¬
nem sestanku, se pretresajo, če treba, tajno tudi v od¬
borih in se ne sme o njih nikomur nič praviti, razen
poslancem.

Če se dokaže poslancu, da ni čuval tajnosti, sme iz¬
ključiti skupščina takega poslanca iz sej do najvišjega
•števila sej po § 98. Izjave ali predlogi vlade na tajnih
sestankih se smejo predajati javnosti samo s privolitvijo
vlade.

11

§ 30.

Razen na javne in tajne seje, se sme sestajati na¬
rodna skupščina tudi na konference na predlog predsed¬
nika skupščine, vlade ali 20 poslancev.

Pri konferencah smejo biti navzočni samo poslanci
in ministri.

§ 31.

Na predsednikov predlog in po zaslišanju vlade do¬
loča dnevni red za vsako prihodnjo sejo narodna skup¬
ščina sama ob koncu seje brez pretresa. Ta dnevni red
se razglaša s posebnimi objavami v dvorani in v po¬
slopju narodne skupščine.

Oni predmeti, o katerih se pretres ni mogel izvršiti
v eni seji, se postavljajo na prvo mesto na dnevni red
prihodnje seje.

Če se dnevni red ni mogel izvršiti zaradi nezadost¬
nega števila navzočnih poslancev, objavi predsednik, da
velja za dnevni red novi seji nadaljevanje starega dnev¬
nega reda z dodatkom onih točk, ki jih je treba po tem
poslovniku samem postaviti na dnevni red ali glede
katerih je narodna skupščina sama sklenila prej, da jih
je tega dne postaviti na dnevni red.

Če naj bi bila nova seja na dan, določen v poslov¬
niku za interpelacije, se ne sme v tej seji nič reševati,
razen interpelacij po § 71. tega poslovnika. Če pa ni
interpelacij ali če so izčrpane, je preiti na stari dnev¬
ni red.

§ 32.

Zapisnik narodne skupščine pišejo po vrsti tajniki,
ki jih določi predsednik; ti zapisniki se čitajo ob začetku
vsake seje narodne skupščine.

V zapisnike se vpisujejo: 1. vladna in predsedniko¬
va naznanila; 2. predmeti, o katerih je sklepala narodna
skupščina in njeni sklepi o njih z načinom glasovanja
in s številom glasov za in zoper pri poimenskem glasu-

12

vanju in 3. predmeti, o katerih sklene narodna skupščina,
da jih je vpisati v zapisnik. Poslanski govori se ne vpi¬
sujejo v zapisnik; vedno pa se označujejo imena govorni¬
kov za in zoper.

§ 33.

O tem, ali naj se na predlog narodnega poslanca v
zapisniku kaj popravi, česar tajnik ne sprejme, odloča
narodna skupščina.

§ 34.

Preden preide narodna skupščina na dnevni red, ji
predsednik priobči vse, kar se nje tiče.

§ 35.

V narodni skupščini imajo pravico govoriti samo
narodni poslanci, ministri in vladni poverjeniki, določeni
za to s kraljevim ukazom (člen 70. ustave).

§ 36.

Nihče ne sme govoriti v narodni skupščini, dokler
ni zahteval in dobil besede od predsednika.

§ 37.

Predsednik daje besedo po vrsti prijav, razen če ni
s tem poslovnikom določeno drugače. Ministrom in vlad¬
nim poverjenikom se daje beseda, kadarkoli jo zahte¬
vajo. Odborski poročevalci smejo govoriti po večkrat in
preko vrste, ako to zahteva potreba pretresa. Presoja o
tem gre predsedniku. Onemu poslancu, ki hoče govoriti
o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, ki jo je opazil,
se da beseda, čim jo zahteva. Njegov govor sme trajati
najdalj pet minut in o tej stvari ne sme govoriti noben
drugi poslanec.

Če vztraja govornik tudi še po predsednikovem po¬
jasnilu pri svoji trditvi, da se je kršil poslovnik ali'

dnevni red, pozove predsednik takoj narodno skupščino,
da brez pretresa odloči o tein vprašanju. Če opazi pred¬
sednik, da se pogosto ponavljajo vprašanja o kršitvi po¬
slovnika ali dnevnega reda zato, da bi se skupščinsko
delo oviralo ali zavlačevalo, sme predlagati skupščini,
da se taka vprašanja v tej seji ne smejo več podajati.
Skupščina odloči o tem brez pretresa.

§ 38.

Poslanci se prijavljajo za besedo, čim se pretres
otvori.

Pri onih predmetih, ki so bili odkazani odboru, se
smejo podajati prijave, čim se odborsko poročilo pred¬
loži narodni skupščini. Podajati se smejo osebno, ustno
ali pismeno, ali po drugem poslancu. Vsak poslanec
mora izjaviti, ali bo govoril za predlog ali zoper njega,
kakor tudi to, ali bo govoril v imenu skupine ali osebno
v svojem imenu.

Vsak prijavljeni govornik sme odstopiti svoje mesto
drugemu prijavljenemu govorniku.

§ 39.

Razen ministrov, vladnih poverjenikov in odborskih
poročevalcev ne sme o enem in istem predmetu nihče
govoriti več nego enkrat, razen če mu to skupščina po¬
sebej dovoli.

Pretres o načelu kakor tudi pretres o poedinostih,
]>o poglavjih (oddelkih), se smatrata za predmeta zase.

§ 40.

Ko se pretres prične, da predsednik prvo besedo
prvemu prijavljenemu govorniku za, potem pa enemu
govorniku zoper, če je priglašen. Predsednik mora paziti
na to, da vedno po enem govorniku zoper da besedo
enemu govorniku za.

14

§ 41 . .

Če zahteva poslanec besedo zato, da popravi svojo
navedbo, ki je bila pogrešno izražena in je dala povod
nesporazumu ali izzvala potrebo osebne obrambe, se mu
da beseda takoj, ko dokonča svoj govor oni, ki je izzval
ta popravek. Toda v tem primeru ne sme govornik go¬
voriti dalj nego pet minut in sme poleg osebne obram¬
be popravljati samo pogrešno navedene činjenice iz svo¬
jega govora.

Če predsednik spozna, da dotičnega poslanca ni iz¬
zval ta govornik, ne da zahtevane besede. Če poslanec
s predsednikovo odločbo ni zadovoljen, odloči stvar
skupščina brez pretresa.

Če je več govornikov izzvanih za osebno obrambo
ali za pojasnilo, jim daje predsednik besedo po vrsti,
kakor se prijavljajo.

S tem paragrafom se ne smejo koristiti poslanci, ki
so govornika s prekinjanjem izzvali, da o njih govori.

Ministri in vladni poverjeniki smejo govoriti tudi s
svojega mesta, poslanci pa morajo govoriti z govornice,
razen kadar govore o poslovniku ali v osebni stvari ali
če podajajo kratka vprašanja, ko smejo govoriti tudi s
svojega mesta.

§ 42 .

V načelnem pretresu smejo govori poslancev, ki go¬
vore v imenu skupine, trajati najdalj poldrugo uro, go¬
vori ostalih poslancev pa najdalj eno uro. V posebnem
pretresu po poglavjih (oddelkih) smejo govori poslancev,
ki govore v imenu skupine, trajati najdalj eno uro, go¬
vori ostalih poslancev pa najdalj pol ure.

V imenu ene in iste skupine smeta govoriti največ
dva poslanca.

S skupino je razumeti organizirani in predsedništvu
prijavljeni poslanski klub.

V načelnem pretresu sklene potem, ko so govorili
vsi poslanci, ki so imeli govoriti v imenu ene ali druge-
skupine, skupščina brez diskusije, koliko sej je pustiti
za govore drugih poslancev. V posebnem pretresu sme
skupščina, ko sta o poedinih poglavjih od vsake skupine
govorila po dva prijavljena govornika, skleniti na pred¬
log 30 poslancev, da se pretres zaključi.

§ 44.

Ministri, vladni poverjeniki in odborski poročevalci
smejo govoriti tudi po zaključenem pretresu, toda samo
enkrat.

§ 45.

Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na
dnevnem redu. V . pretres ne sme potezati privatnega
življenja nobene osebnosti. Prepovedano je citati govore.
Istotako je prepovedano citati uradne ali druge listine,
ki niso ali kolikor niso v zvezi s predmetom, o kate¬
rem se pretresa.

Spor o tem rešuje predsednik.

§ 46.

Razen predsednika ne sme nihče drugi prekiniti
govornika niti ga opominjati na red.

Prekinjati govornika in vsaka druga manifestacija,
ki ovira svobodo govora, se prepoveduje.

§ 47.

Seje narodne skupščine zaključuje predsednik z
njeno pritrditvijo, ko objavi dnevni red prihodnje seje.
Dan in uro prihodnje seje odredi predsednik ob koncu
seje ali po pismeni poti.

16

V. POGLAVJU

Poslovni red v seji.

§ 48 .

Vsaka seja narodne skupščine se prične s čitanjeni
zapisnika o prejšnji seji. Če na predsednikovo vpraša¬
nje, ali ima kdo kaj pripomniti k zapisniku, nihče niče¬
sar ne pripomni, objavi predsednik, da je zapisnik
odobren. Če kdo kaj pripomni k zapisniku, se postopa
po § 88. tega poslovnika.

§ 49 .

Preden preide narodna skupščina na dnevni red, ji
predsedništvo in vlada podajata priobčila. Nato podajajo
poslanci kratka vprašanja predsedništvu, če so jih pre¬
dali prej predsedništvu pismeno. Potem odgovarjajo
ministri na kratka vprašanja, s katerimi se poslanci
obračajo do njih.

Na kratka vprašanja se dajo odgovori v vsaki seji,
razen na dan, ki je določen za interpelacije. Vse, kar
se tiče kratkih vprašanj, sme trajati skupaj največ
eno uro.

Potem se preide na dnevni red.

§ 50 .

Vlada sme podajati svoja priobčila v seji vsak čas.

VI. POGLAVJE.

Podajanje in pretres zakonskih predlogov in
resolucij.

§ 51 .

Zakonske predloge smejo podajati narodni skup¬
ščini po kraljevem pooblastilu poedini ministri, kakor
tudi vsak narodni poslanec, ki 'njegov predlog pismeno

17

podpre vsaj ena petina članov narodne skupščine (člen
63. ustave).

§ 52.

Kraljevi ukaz, ki pooblašča ministre, da podajo za¬
konski predlog, se vroči obenem z zakonskim predlogom
predsedniku narodne skupščine.

§ 53.

Cim dobi predsedništvo vladni zakonski predlog,
mora o tem obvestiti narodno skupščino, ki pošlje pred¬
log onemu stalnemu odboru, v čigar stroko spada. Na
predlog vlade ali 10 poslancev sme skupščina skleniti,
da se izvoli za proučevanje kakega zakonskega predloga
poseben odbor. V tem drugem primeru je postaviti izvo¬
litev tega odbora na dnevni red prihodnje seje. Obenem
odredi predsednik, da se vladni predlog natisne in raz¬
deli med poslance.

§ 54.

Ko je poročilo odbora izdelano, obvesti predsednik
o tem narodno skupščino in odredi, da se poročilo z
odborskim predlogom vred natisne in razdeli med po¬
slance.

Narodna skupščina določi dan, ko naj se otvori pre¬
tres. Pretres se sme otvoriti šele potem, ko mine pet
dni, odkar je bilo natisnjeno odborsko poročilo raz¬
deljeno.

§ 55.

Ko pride predlog na dnevni red, se o njem najprej
otvori načelni pretres. Po izvršenem načelnem pretresu
se glasuje, ali se predlog sprejme v načelu ali ne.

Če se predlog v načelu sprejme, preide skupščina
na pretresanje poedinih oddelkov (poglavij) zakona. Gla¬
suje se po paragrafih.

Ko se dovrši pretres in sprejem poslednjega oddel¬
ka (poglavja), se glasuje drugič in dokončno o predlogu
v celoti (člen 72. ustave).

9

18

§ 56 .

Narodna skupščina sme, preden prestopi na končno
glasovanje, s prostim glasovanjem, brez pretresa, odka-
zati predlog odboru, da pregleda in popravi redakcijo
kakor tudi zato, da se spravijo v soglasje njegove izpre-
menjene in dopolnjene odredbe. Tako popravljeni pred¬
log se razdeli natisnjen skupščini pred glasovanjem o
predlogu v celoti. O njem ne sme biti več nobene dis¬
kusije.

§ 57 .

Vsi predlogi o izpremembah in dopolnitvah (amen-
dementi) se morajo po predsedništvu odkazati pristojne¬
mu odboru, ko se je poročilo odbora razdelilo med po¬
slance, pa do začetka načelnega pretresa. Odbor se mora
sestati, da o njih sklepa. O onih amendementih, ki jih
odbor ne sprejme popolnoma, poda odbor poročilo. Če
skupščina ne sklene drugače, se o vseh amendementih,
ki jih odbor ne sprejme popolnoma, glasuje po glasova¬
nju o predlogu odbora, če bi bil ta odklonjen. Če sprej¬
me odbor amendement popolnoma, se s tem amende-
mentom nadomesti dotični člen v odborskem predlogu.
Tik do pričetka glasovanja se sme amendement umek-
tiiti. O vseh amendementih in odborskem predlogu se
vodi skupen pretres.

§ 58 .

Med posebnim pretresom smeta amendemente pred¬
lagati samo vlada in odbor. O vladnem predlogu se
glasuje prej ko o odborskem. Če skupščina ne sklene
drugače, se o vseli amendementih, predloženih med po¬
sebnim pretresom, sklepa šele v prihodnji seji.

§ 59 .

Predhodna vprašanja: da se sklepanje o dotičnem
členu odgodi. dokler se ne rešijo drugi členi, ali da se
razdeli na več točk ali da se vrne odboru zaradi vno-

18

vične redakcije, in druga predhodna vprašanja se smejo
podajati, dokler se dotični člen ne da na glasovanje.
O njih se glasuje brez diskusije pred vsem drugim.

§ 60 .

Če je bil ob glasovanju člen razdeljen na več točk,
se potem, ko se je glasovalo o vseh točkah, posebej
glasuje o celotnem členu skupaj. Na glasovanje se da
dotični člen s sprejetimi točkami.

§ 61 .

Zakonski predlogi, ki jih vlože poslanci, se predajo
predsedniku pismeno.

Predlog mora biti sestavljen v obliki, v kateri se
izda zakon. S poslanskimi predlogi je ravnati povsem
tako, kakor s predlogi vlade. Če pa odbor spozna, da je
treba poslanski predlog v načelu zavrniti, se reši to
predhodno vprašanje v skupščini brez pretresa po zasli¬
šanju odborskega poročevalca in prvega podpisanega
predlagalca.

§ 62 .

Ko se vloži zakonski predlog ali kakršenkoli drug
predlog, se sme zahtevati, da se proglasi ta projektni
predlog za nujnega.^ Nujnost sme predlagati kraljevska
vlada ali prvi podpisani vlagalec predloga, vsak za svoj
predlog. Zahteva, naj se proglasi predlog za nujnega, se
mora podati pismeno.

§ 63 .

O zahtevani nujnosti sklepa narodna skupščina takoj,
čim ji priobči predsedništvo to zahtevo. Dolžna je, zasli¬
šati predhodno onega, ki zahteva nujnost. Če se zahteva
nujnost za poslanski predlog, ima vlada pravico, da se
o tem zasliši. Če se zahtevana nujnost sprejme, pošlje
skupščina predlog takoj pristojnemu odboru, ki ga vzame
v pretres pred vsemi drugimj, predmeti. Če je treba

9 *

20

izbrati poseben odbor, se ta izvoli še pri isti seji. Odboru
pa odredi narodna skupščina rok, v katerem mora izde¬
lati svoje poročilo. Če odbor v določenem roku poročila
ne poda in mu skupščina roka ne podaljša, se sme vzeti
predlog v skupščini v pretres tudi brez odborskega
poročila.

§ 64 .

Čim pride poročilo iz odbora, obvesti predsednik o
tem skupščino, ki lahko odloči, da se začne pretres že
drugi dan tudi brez natisnjenega odborskega poročila.

V pretresu zakonskega predloga, ki je proglašen za
nujnega, sme govoriti za skupine samo po en govornik
za in po eden zoper.

§ 65.

Nujnost se sme predlagati tudi za predlog, ki je
odboru že odkazan. Če skupščina nujnost sprejme, se
določi odboru rok, v katerem mora svoje poročilo izde¬
lati. Ko pride predlog iz odbora, se uporablja nanj § 64.

§ 66 .

Zakonski predlog, ki ga narodna skupščina usvoji,
se pošlje senatu v sklepanje.

Če se usvoji zakonski predlog v celoti po narodni
skupščini in po senatu, se smatra, da je narodno pred¬
stavništvo predlog sprejelo. Če se napravijo po senatu
izpremembe ali dopolnitve, se vrne zakonski predlog
narodni skupščini v sklepanje. Če narodna skupščina
te izpremembe in dopolnitve sprejme, se smatra, da je
narodno predstavništvo predlog sprejelo. Če se senat
in narodna skupščina ne zedinita o sprejetju zakonskega
predloga v celoti ali v poedinostih, se smatra, da je
predlog odbit, in se o njem v istem zasedanju iznova ne
more več sklepati. Če se ponovi ta primer tudi v prihod¬
njem zasedanju, odloči kralj o tem zakonskem predlogu
(člen 64. ustave).

21

§ 67.

Ko izide proračun iz proračunskega odbora, se mora
postaviti za vsako sejo, razen onih, ki so določene za
interpelacije, na prvo mesto na dnevni red. Izjema od
tega se sme napraviti samo nujnim predlogom v prid.

Predlog zakona o državnem proračunu in o finanč¬
nem zakonu se pretresa, potem ko se je v načelu sprejel,
v poedinostih po razdelkih. Glasuje pa se po partijah.
Pretres in dokončno sprejetje predloga zakona o držav¬
nem proračunu in o finančnem zakonu se mora dokon¬
čati v dveh mesecih. Če se pretres in sprejetje proračuna
v načelu in v poedinostih ne dokonča v 45 dneh, sme
skupščina na predsednikov predlog razporediti še ne
pretresane in ne sprejete proračunske razdelke na pre-
ostajajočih 15 dni. Pretres in sprejetje teh zaostalih raz¬
delkov se mora v teh dneh dokončati.

Če se pripeti med proračunskim pretresom, da skup¬
ščina več dni ne posluje ali da opravlja druge posle, se
sme za toliko časa podaljšati rok za pretresanje in spre¬
jem proračuna s skupščinsko odločbo.

§ 68 .

Če predloži vlada skupščini sklenjene mednarodne
pogodbe v odobritev, ne glasuje skupščina o poedinih
pogodbenih členih, niti ne more sklepati o izpremembah
in dopolnitvah. Če se napravijo med posebnim pretre¬
som glede kakšne pogodbene določbe pripombe, se sme
glede te določbe zahtevati, naj se predlog odboru vrne.
Če skupščina tak predlog usvoji, poda odbor, preden se
končno glasuje, skupščini poročilo o vseh določbah, ki
so se mu tako odkazale. Poročilo sme zahtevati: naj se
pogodba sprejme ali naj se odloži ali naj se zavrne.

Poročilo je natisniti in razdeliti med narodne po¬
slance. Skupščina sme nadaljevati pretres in dokončno
sklepati, ko preteče 24 ur, odkar je bilo to poročilo raz¬
deljeno.

Če sklene skupščina, da se pogodba odloži, se izrazi
to s temi-le besedami:

22

»Skupščina je odložila odločbo o nji predloženi po¬
godbi, v tem pa opozarja vlado na te-le določbe.«

(Tu je navesti od besede do besede besedilo teh
določb.)

§ 69 .

Predloge resolucij smejo podajati vlada ali poslanci.
Tak predlog je odkazati posebnemu odboru, če narodna
skupščina sporazumno z vlado ne sklene drugače. O re¬
solucijah se ne vodi načelen pretres, ampak se o njih
sklepa kakor o eni celoti.

§ 70 .

Če predlagajo narodni poslanci izpremembo ustave,’
se rešujejo ti predlogi tako, kakor je določeno v ustavi.

VII. POGLAVJIH.

Vprašanja in interpelacije.

§ 71 .

Narodni poslanci imajo pravico naslavljati na mini¬
stre kratka vprašanja (člen 68. ustave). Vprašanja se
postavljajo pismeno po skupščinskem predsedniku. Mini¬
ster odgovarja nanje pismeno po isti poti, če ni vprašalec
izrečno izjavil želje, da bi mu odgovoril ustno. Ustni
odgovori se dajo ob pričetku seje pred prehodom na
dnevni red. Ministri so dolžni, odgovoriti nanje v istem
zasedanju (člen 68. ustave).

Ko je odgovoril minister, sme govoriti vprašalec
največ enkrat zaradi pojasnila in da ob kratkem izjavi,
ali je zadovoljen z odgovorom ali ne.

Ta govor ne sme dalj trajati kot pet minut.

§ 72 .

Vsak poslanec ima pravico naslavljati na ministre
interpelacije (člen 68. ustave).

Interpelacije se vlagajo pismeno pri skupščinskem
predsedniku, ki jih priobči takoj dotičnemu ministru,

23

skupščina pa poroča o njih na prvem sestanku, ko poda
tudi vsa ostala priobčila. Vsaka interpelacija se mora
natisniti in razdeliti med poslance najkesneje tri dni
pred pretresom.

Ministri so dolžni odgovoriti na interpelacije v istem
zasedanju (člen 68. ustave).

§ 73 .

Če zahteva vlagalec za svojo interpelacijo prednost
pred interpelacijami, ki so se vložile poprej, obvesti
predsednik skupščino, ki odloči o tem brez pretresa.
Vlada ima pravico, da se o tem zasliši, preden se sklepa.

§ 74 .

Za pretres interpelacij se določi poseben dan v
tednu. Če skupščina ne sklene drugače, je ta dan četr¬
tek. Ko se konča proračun, sme odrediti skupščina, če
treba, še en dan v tednu za pretres interpelacij. Pri
sejah, ki so določene za pretres interpelacij, se prične
ta pretres takoj ob prehodu na dnevni red.

V pretres se vzemo interpelacije, vložene do konca
prejšnjega tedna, in to najprej one, ki jim je skupščina
dala prednost, potem pa ostale po vrsti, kakor so bile
priobčene skupščini. Interpelacija se sme odstaviti z
dnevnega reda samo na zahtevo dotičnega ministra in
interpelanta, če skupščina tako sklene. O tem se sklepa
brez pretresa, potem ko sta o tem govorila dotični mini¬
ster in interpelant. Istočasno se mora določiti druga seja.
ko naj pride določena interpelacija na dnevni red, in
sicer pred vsemi drugimi interpelacijami. Pretres o
interpelaciji se vodi glede trajanja in števila govornikov
kot specialni pretres zakonskega predloga, toda se dovrši
glede na odredbe tega člena.

Interpelant, če jih je pa več, eden izmed njih sme
povzeti besedo pred govorom ministra, da utemelji svojo
interpelacijo, ima pa pravico govoriti tudi še po mini¬
strovem odgovoru.

24

Seja narodne skupščine se ne sme zaključiti, preden
se ne dokonča pretres pričete interpelacije.

Ce je podpisal interpelacijo poslanec, ki je zadržan
prisostvovati seji na dan pretresa te interpelacije, sme
odrediti 24 ur pred pretresom po skupščinskem pred-
sedništvu svojega namestnika; drugače se odstavi inter¬
pelacija z dnevnega reda.

Ce minister ne pride onega dne, ko je treba odgo¬
voriti na interpelacijo, se postavi interpelacija na prvo
mesto na dnevni red vsake prihodnje seje za interpe¬
lacije.

§ 75 .

Odločba skupščine, s katero se dokonča pretres o
interpelaciji in preide na dnevni red, sme biti prosta
ali obrazložena.

Če se predlaga prost prehod na dnevni red in mini¬
ster na to pristane, se da prosti prehod na dnevni red
na glasovanje pred vsemi onimi, ki so obrazloženi.

Če se ne predlaga prehod na dnevni red, se preide
brez glasovanja na ostale interpelacije, ki so na vrsti.

§ 76.

Vlada ima pravico izjaviti, katere predlagane pre¬
hode na dnevni red sprejema kot zadosten izraz skup¬
ščinskega zaupanja vanjo. V tem primeru se glasuje
o tem predlogu pred vsemi ostalimi.

§ 77.

Če se zavrne predlagani prost prehod na dnevni
red, preide skupščina na glasovanje o obrazloženih pred¬
logih po vrsti predlogov, postavljenih na dnevni red.

§ 78.

Interpelant sme umekniti svojo interpelacijo, dokler
niso dani na glasovanje prehodi na dnevni red, ki so se
predlagali ob tej interpelaciji skupščini.

25

VIII. POGLAVJE.

Prošnje in pritožbe.

§ 79.

Prošnje in pritožbe, poslane skupščini po predsed¬
niku, morajo biti predane pismeno in opremljene s
podpisi vseh prosilcev; podpisi morajo biti potrjeni po
občinskem ali državnem jblastvu, drugače jih skupščina
ne preizkuša niti o njih ukrepa.

Tega potrdila ohlastvo ne sme odkloniti. Za potrdilo-
se ne plačuje nobena taksa. Istotako se ne jemljejo v
postopanje prošnje in pritožbe, ki so napisane nedostojno.

Skupščina tudi onih prošenj in pritožb ne jemlje v
pretres in sklepanje, s katerimi se zahtevajo ali povzro¬
čajo izdatki iz državne blagajne, če jih ni poprej vlada
podprla ali usvojila; o tem mora odbor vselej podati
izjavo v svojem poročilu skupščini. Take prošnje, o kate¬
rih je odbor mnenja, da jih velja usvojiti, pošlje s svojim
formuliranim predlogom finančnemu odboru za mnenje.
Dokler ne odda finančni odbor svojega mnenja o teh
predlogih, se ne morejo predložiti narodni skupščini v
sklepanje.

§ 80.

Vse prošnje in pritožbe se odkažejo takoj odboru
za prošnje in pritožbe, ki jih vpisuje po vrsti, kakor
so dospele skupščini, v poseben zapisnik, v katerem se
zapiše prosilčevo ali pritožilčevo ime, njega priimek,
poklic in stanovališče kakor tudi kratka vsebina pred¬
meta, katerega se dotična prošnja ali pritožba tiče. Ta
zapisnik sme vsak poslanec vpogledati.

§ 81.

One prošnje in pritožbe, ki se nanašajo na kak
zakonski predlog ali sicer na predmet, ki se v skupščini
že pretresa in ki je poverjen posebnemu odboru, pošlje
predsednik odbora za prošnje in pritožbe temu posled¬
njemu odboru.

Predsednik odbora za prošnje in pritožbe kakor tudi'
predsednik vsakega drugega odbora, ki se mu je izvest-

26

na prošnja ali pritožba poslala, mora dati na vpogled
vsakemu narodnemu poslancu prošnjo, ki bi jo ta
zahteval.

§ 82.

One prošnje in pidtožbe, ki jih odbor za prošnje in
pritožbe ne pošlje drugemu odboru, je razdeliti na tri
skupine:

1. prošnje in pritožbe, o katerih spozna, da jih je
treba poslati enemu izmed ministrov;

2. prošnje in pritožbe, ki jih namerja predložili
skupščini, neglede na to, ali jih je že odkazal pristoj¬
nemu ministru ali ne;

3. pritožbe in prošnje, o katerih misli, da jih ni
vredno predlagati skupščini.

Skupščina ne more sklepati niti o eni prošnji ali
pritožbi glede njenega predmeta samega, če spada v
področje poedinih ministrov, pa ni bila pri njih; take
prošnje in pritožbe pošilja odbor pristojnemu ministru.

Odbor mora objavljati z mesečnimi priobčili, ki se
morajo natisniti, v narodni skupščini svoje odločbe o
prošnjah in pritožbah, ki jih skupščini ni predložil v
sklepanje, kakor tudi poročila o onih, ki jih je odkazal
odboru ali ministrom, in o onih, ki jih ni vzel v sklepa¬
nje. Odbor mora tudi narodnemu poslancu vročiti svojo
odločbo glede one prošnje ali pritožbe, za katero ta to
zahteva.

§ 83.

Po onih prošnjah in pritožbah, o katerih spozna, da
jih je treba predložiti skupščini, poda odbor poročilo
kakor za zakonske predloge obenem s formuliranim
besedilom. To besedilo sme biti redigirano kot zakonski
predlog za kraljevo potrditev in sme biti redigirano kot
resolucija, s katero pošilja skupščina izvestno prošnjo ali
pritožbo pristojnemu ministru na vpogled in v rešitev.

§ 84.

Vsak poslanec ima pravico zahtevati v mesecu dni,
odkar se je natisnila odborska odločba o izvestni prošnji

ali pritožbi, naj se predloži poročilo o njej skupščinski
seji, najsi je odborska odločba o njej kakršnakoli. Tej
zahtevi je vedno ugoditi.

Ko ta rok meseca dni mine, postane odborska od¬
ločba, da se ne predloži izvestna prošnja ali pritožba
skupščini, dokončna.

§ 85.

Po prošnjah in pritožbah, o katerih je sklenil odbor,
da se predlože skupščini, se prečita odborsko poročilo
in odloči skupščina o njih, ko se zasliši pristojni mini¬
ster. 0 onih pritožbah in prošnjah pa, ki se predlože
skupščini na posebno poslančevo zahtevo, se zasliši naj¬
prej poslanec, ki je to zahteval, nato odborski poroče¬
valec in pristojni minister, in nato sklepa skupščina
o njih.

Kakor v prvem tako v drugem primeru se sme
otvoriti pretres na zahtevo 10 poslancev. Skupščinske
odločbe o poedinih prošnjah se sklepajo na isti način,
kakor ostali zakonski predlogi.

§ 86 .

Tako v prvem kakor v drugem primeru sme zahte¬
vati pristojni minister, da se mu pusti izvesten rok, da
predloži skupščini svoje mnenje o dotični prošnji ali
pritožbi. Ta rok ne sme biti daljši od meseca dni.

§ 87.

Oni posebni odbori, ki se jim pošiljajo poedine
prošnje in pritožbe, omenjajo te v svojem poročilu skup¬
ščini.

§ 88 .

Če ne sklene drugače, določi skupščina za reševanje
pritožb in prošenj eno soboto v mesecu. Na teh sestankih
sklepa skupščina samo o onih prošnjah in pritožbah, o
katerih se je poročilo natisnilo in med poslance raz¬
delilo vsaj 24 ur prej.

28

IX. POGLAVJE.

Glasovanje.

§ 89.

V narodni skupščini se glasuje sede in vstajaje,
javno, imenoma ali tajno.

§ 90.

Narodna skupščina sklepa polnoveljavno, če je v
njeni Seji prisotna ena tretjina skupnega števila poslan¬
cev (člen 71. ustave).

Glasovati se sme samo osebno.

Za polnoveljavne sklepe je potrebna večina glasov
prisotnih članov. Če je pri glasovanju o kakem predlogu
enako glasov, se smatra predlog, o katerem se je glaso¬
valo, za sprejetega (člen 71. ustave).

Za sklepanje o zakonskih predlogih, ki izhajajo iz
narodne skupščine glede izpremembe ustave, je^potreb-
na večina treh petin skupnega števila narodnih poslan¬
cev (člen 115. ustave).

§ 91.

Če zapazi predsednik, ko se glasuje sede in vstajaje,
da ni navzočnih zadostno število poslancev za sklepanje,
odredi, naj se poslanci prozovejo ali preštejejo. Na za¬
htevo enega poslanca, podprtega po 10 tovariših, se
mora vršiti prozivanje, preden se glasuje, če naj se gla¬
suje o predmetu sede in vstajaje. Tako prozivanje se
sme zahtevati samo enkrat v eni seji.

Poslanci, ki so navzoči, ko se sproži vprašanje o
kvorumu, ne smejo oditi iz dvorane, dokler se ne vrši
prozivanje, odnosno štetje in glasovanje. Če pa vendarle
odidejo, se smatra, da so navzočni in da so glasovali
zoper. Navzočnost poslancev ugotavlja predsednik.

29

§ 92 .

Predsednik takoj proglasi izid glasovanja narodne
skupščine.

§ 98 .

Sede in vstajaje se glasuje vselej, kadar ni s tem
Poslovnikom določen drugačen način glasovanja.

O izidu glasovanja s sedenjem in vstajanjem odloča
predsednik. Če je po njegovem mnenju izid dvomen, se
glasuje iznova. Če je tudi drugič po njegovem mnenju
izid dvomen, se glasuje po imenih.

§ 94 .

Sede in vstajaje se glasuje tako-le: predsednik po¬
zove, naj vstanejo vsi oni, ki glasujejo zoper predlog.

§ 95 .

Po imenih se glasuje ustno. Po imenih se glasuje:
1. kadar se glasuje o zakonskem predlogu v načelu ali
končno v celoti; 2. če da glasovanje s sedenjem in vstaja¬
njem dvomen izid tudi po drugem poizkusu.

Pri glasovanju po imenih prozivlje eden izmed tajni¬
kov poslance po imenih, ti pa glasujejo z besedo: »za«
ali: »zoper«. Po dovršenem prozivu se pozovejo še
enkrat oni poslanci, ki se niso odzvali prvič; šele potem
objavi predsednik, da je glasovanje zaključeno.

§ 96 .

Tajno se glasuje pri volitvah predsedništva in po-
edinili odborov narodne skupščine.

To glasovanje se vrši po listkih, ki se devljejo v
odprt zavitek, nalašč pripravljen za to.

Vsi listki, s katerimi se glasuje, morajo biti iste
■velikosti, iste barve in iste oblike.

Poslanci spuščajo drug za drugim na proziv tajni¬
kov svoje listke v skrinjico, ki stoji na mizi predsed¬
ništva. Te glasove štejejo trije narodni poslanci, določeni
z žrebom, vpričo predsedništva in narodne skupščine.

30

X. POGLAVJE.

Disciplinske kazni.

§ 97.

Narodni skupščini gre izključna pravica, da v svoji
seji vzdržuje red po svojem predsedniku.

§ 98.

Disciplinske kazni, s katerimi se smejo kaznovati
narodni poslanci, so te-le:

1. opomin na red; I

2. zapisan opomin na red;

3. odvzem besede;

4. začasna izključitev iz sej narodne skupščine.

Narodni poslanec sme biti po teži prestopka izklju¬
čen do 30 sej.

Prve tri kazni izreka predsednik, tako tudi četrto
do največ treh sej. Daljše izključitve sklene narodna
skupščina brez pretresa na predlog predsednikov ali
15 članov narodne skupščine.

§ 99.

Z opominom na red se kaznuje vsak poslanec, ki z
govorom ali drugače z vedenjem v narodni skupščini
krši red in predpise tega poslovnika.

§ ioo.

Z. zapisanim opominom na red, ki se zabeleži v
zapisnik narodne skupščine, se kaznuje vsak poslanec,
ki je bil v isti seji že prej opominjan na red.

Ali se drugi opomin izreče kot prosti ali kot zapi¬
sani opomin, je zavisno od preudarka samega pred¬
sednika.

31

§ 101 .

Z odvzemom besede se kaznuje:

1. vsak poslanec, ki bi s svojim govorom prekršil
red in je bil že prej v isti seji kaznovan z zapisanim
opominom na red;

2. vsak poslanec, ki med svojim govorom že dvakrat
ni hotel slušati predsednika.

§ 102 .

S kaznijo izključitve se kaznuje poslanec, ki osebno
/ali kralja, prestolonaslednika, člane kraljevskega doma.
ki žali ali kleveta narodne poslance in ministre ali se
vede nedostojno proti narodni skupščini ali se ne poko¬
rava opominom njenega predsednika, zlasti glede izvr¬
šitve kazni. Z isto kaznijo se kaznuje tudi poslanec, kr
dela nered in ovira delo v njej.

§ 103 .

Poslanec, ki se kaznuje z začasno izključitvijo iz sej
narodne skupščine, mora takoj oditi iz dvorane narodne
skupščine.

Če bi se protivil, odredi predsednik, da se kazno¬
vani poslanec šiloma odpravi iz dvorane. Če je treba,,
predsednik začasno prekine sejo.

§ 104.

Poslanec, zoper katerega se predlaga kazen začasne
izključitve iz sej narodne skupščine, ima pravico govoriti
v svojo obrambo, in sicer najdalj pet minut.

Pri tej priliki ni drugega pretresa.

Če se predlaga izključitev več poslancev za skupen
prestopek, ima pravico govoriti v obrambo samo eden
izmed njih v imenu vseh, toda njegov govor sme trajati
največ 15 minut.

32

§ 105 .

Če se poslancu odvzame beseda ali če se izključi iz
sej narodne skupščine, se te kazni vselej zapišeta v
zapisnik narodne skupščine. Kdor se kaznuje z izklju¬
čitvijo, izgubi tudi dnevnice za čas, dokler je izključen.

§ 106 .

Če postane seja burna, opozori najprej predsednik
poslance, da prekine sejo, če se ne povrne mir. Če to
■opozorilo ne pomiri poslancev toliko, da je moči govor
poslancev dobro čuti in poslušati, prekine predsednik
sejo za nekaj časa. Ko mine ta čas, se seja zopet otvori.

Toda če se iznova v isti seji pojavi nered, zaključi
predsednik sejo ter napove prihodnjo sejo s starim dnev¬
nim redom.

V tej novi seji se na prvem mestu pred vsem in brez
diskusije reši predlog predsednikov, če ga poda, o onih,
ki so povzročili nered v prejšnji seji. Samo predsednik
jim sme dopustiti, da se na kratko opravičijo ali pojas¬
nijo svoje postopanje.

XI. POGLAVJE.

Pravice in dolžnosti narodne skupščine in
narodnih poslancev.

§ 107 .

Zahteva preiskovalnega ali sodnega oblastva za iz¬
ročitev članov narodne skupščine se odkazuje imunitet¬
nemu odboru. Narodna skupščina sklepa o stvari po po¬
ročilu.

§ 108 .

Brez pooblastitve narodne skupščine se poslanci ne
smejo za kazniva dejanja, učinjena izven izvrševanja man-

33

dala, klicati na odgovor, niti se jim ne sme odvzemati
svoboda, dokler traja njih mandat, razen če se zalotijo na
samem dejanju zločinstva ali prestopka. Vendar pa se v
tem poslednjem primeru takoj obvesti narodna skupščina,
če je zbrana. Narodna skupščina da ali odreče pooblasti¬
tev, da se pristojno postopanje nadaljuje ob času zase¬
danja.

Imunitetna pravica poslancev nastane z dnem izvo¬
litve.

Če postane kdo poslanec, preden se je zoper njega
zaradi kaznivega dejanja izrekla izvršna razsodba,
obvesti oblastvo, ki vrši poizvedbe in preiskavo, o tem
narodno skupščino, ki da ali odreče pooblastitev za na¬
daljevanje postopanja.

Član narodne skupščine se sme klicati na odgovor
samo za ono dejanje, zaradi katerega je izročen (člen 75.
ustave).

§ 109.

Odredbe predhodnega člena ne veljajo za pozive pred
sodišče in ostala oblastva in za izvršbo sodnih in uprav¬
nih odločb v zasebnopravnih sporih.

§ uo.

Narodni poslanec ne odgovarja za glas, ki ga je oddal
kot član narodne skupščine. Za vse izjave in postopanje
Pri izvrševanju mandata, bodisi v sejah narodne skup¬
ščine ali v odborih ali v posebnem odposlanstvu ali v
posebni dolžnosti po odredbi skupščine, so narodni po¬
slanci odgovorni narodni skupščini. Za one izjave in po¬
stopanje, ki vsebujejo kaznivo dejanje, so narodni po¬
slanci odgovorni tudi pred rednim sodiščem, če da narod¬
na skupščina dovolitev za to. Vendar odgovarjajo narodni
poslanci za razžalitve, klevete in zločinstva pred rednimi
sodišči tudi brez predhodne dovolitve narodne skupščine
(člen 74. ustave).

3

34

§ Ul.

Noben poslanec ne sme izostajati od sej narodne
skupščine, če mu ta ne dovoli dopusta. Ob izjemnih nuj¬
nih prilikah sme predsednik narodne skupščine poslan¬
cem sam dajati dopust do desetih dni; tedaj mora o lem
obvestiti narodno skupščino.

Poslanec sme dobiti v enem zasedanju največ 15 dni
dopusta z dnevnico; za čas dopusta čez ta rok ne prejema
dnevnice, razen če boluje, za kateri čas prejema dnev¬
nico neglede na to, koliko časa traja bolovanje. Bolo-
vanje odobruje narodna skupščina. Poslanec, ki ne pri¬
haja k skupščinskim sejam, a mu ni bil odobren dopust
ali bilo odobreno bolovanje, ne dobiva dnevnice, niti mu
predsednik ne sme odrediti njenega izplačila.

§ 112 .

Vsaka zahteva za dopust se vroči predsedniku na¬
rodne skupščine, ki jo naznani narodni skupščini v prvi
prihodnji seji.

Narodna skupščina odloča o zahtevanem dopustu
brez pretresa. Če predsedništvo spozna, da v skupščini
ni zadostnega števila članov za sklepanje, sme nazna¬
niti, da so vsi dovoljeni dopusti prekinjeni, razen do¬
pustov, odobrenih zaradi bolezni.

§ 113-

Predsednik narodne skupščine ima doklade, kakršne
ima predsednik ministrskega sveta, podpredsednika vsak
po 1500 dinarjev, tajniki pa po 1000 dinarjev na mesec.
Narodni poslanci imajo dnevnico po 200 dinarjev.

Brez privolitve skupščine se te dnevnice ne smejo
zvišati.

§ 114 -

Vsi člani narodne skupščine imajo pravico do brez¬
plačne vožnje I. razreda na vseh železniških vlakih in

35


državnih pooblaščenih ladjah za dobo, dokler traja njih
mandat. Pravico imajo do povračila stroškov za potovanje
ob prvem dohodu na seje narodne skupščine in ob po¬
slednjem povratku kakor tudi stroškov za potovanja s
privatnimi vozili.

§ H5.

Vsak narodni poslanec sme podati ostavko na svoj
mandat. Ostavko priobči predsednik narodni skupščini,
ki jo odkaže verifikacijskemu odboru v nadaljnje poslo¬
vanje. Dokler pooblastilo ni poverjeno, ostavka ne za¬
držuje skupščine od preiskovanja in sklepanja, ali je
bila volitev pravilna ali ne.

§ 116 -

Članom narodne skupščine izda predsednik posebna
legitimacijo.

§ 117.

Narodni skupščini gre izključna pravica, da v svoji
sredini vzdržuje red po svojem predsedniku.

Nobena oborožena sila se ne sme postaviti v dvor-
nici narodne skupščine niti v njenem poslopju ali na
njenem dvorišču, če tega ne dovoli predsednik narodne
skupščine. Istotako ne sme brez njegove dovolitve no¬
ben državni organ v narodni skupščini vršiti oblastve¬
nih dejanj.

Nihče ne sme oborožen priti v poslopje narodne
skupščine razen tistih, ki nosijo orožje po predpisu in so
v službenem poslu pri narodni skupščini (čl. 76. ustave).

§ 118-

Po ulicah, ki so neposredno okoli poslopja ali dvo¬
rišča narodne skupščine, je prepovedana vsaka manife¬
stacija. če bi se po njih nabirale gruče ljudi, jih mora
oblastvo na zahtevo predsednika narodne skupščine takoj
razgnati.

3 *

36

§ 119 -

Vzdrževanje reda v notranjosti dvornice narodne
skupščine in na njenem dvorišču nadzira izključno pred¬
sednik. Za to potrebno število skupščinskih stražnikov,
ki ga določi predsednik sam, mu da minister za notranje
zadeve takoj v začetku zasedanja iz orožništva na raz¬
polago.

Ti stražniki nosijo posebno viden znak, ki ga pred¬
piše predsedništvo narodne skupščine in po katerem se
vedno ločijo od drugih orožnikov. Tem stražnikom ne
smejo nobena civilna niti vojaška oblastva niti kdo drugi
razen predsednika narodne skupščine izdajati naredb,
niti ne smejo ti stražniki od koga drugega sprejemati na¬
redb, razen od predsednika narodne skupščine.

§ 120 .

Če opazi predsednik v dvornici narodne skupščine
osebe, ki niso poslanci ali ne pripadajo skupščinskemu
osebju, odredi, da se te osebe odpravijo.

§ 121 .

Če se ne vede kdo od poslušalcev na galerijah mirno,
sme odrediti predsednik, da se oddalji. Ob večjih neredih
sme predsednik odrediti, da se galerije izpraznijo.

§ 122 .

Skupščina ima pravico do anket kakor tudi pravico
do preiskav v volilnih in čisto administrativnih vpraša¬
njih (§ 67. ustave).

Te ankete in preiskave vodi skupščina po posebnem
svojem odboru, izvoljenem po predpisih §§ 17. in 18.
tega poslovnika.

Seje, v katerih vodi ta skupščinski odbor skupščin¬
ske ankete in preiskave, so javne, toda sme jih progla¬
siti za tajne bodisi skupščina sama bodisi odbor, ki mu
je poverjena voditev preiskave. *

37

§ 123 .

Vse pravice, ki jih dajo zakoni preiskovalnim oblast-
vom glede izpraševanja onih, zoper katere teče pre¬
iskava, glede pozivanja in zasliševanja prič in izveden¬
cev, pribavljanja in proučevanja potrebnih listin in spisov
gredo tudi onemu skupščinskemu odboru, ki vodi anketo
ali preiskavo. Toda skupščina sme v vsakem primeru
posebej omejiti te pravice s posebno odločbo.

Če je treba, da se izpraševanja ali zasliševanje izvrši
ua mestu samem, sme odbor, ki vodi skupščinsko anketo
ali preiskavo, prenesti svojo oblast na enega ali na več
poslancev izmed sebe. Člani anketnega odbora imajo,
kadar potujejo, pravico do povračila stroškov, ki jim jih
odredi administrativni odbor.

§ 124 .

Priče in izvedenci imajo v tem primeru pred onim
skupščinskim odborom, ki vodi skupščinsko preiskavo,
in pred njegovimi odposlanci iste piavice in iste dolž¬
nosti kakor pred sodišči.

Priče ali izvedence, ki so uradniki, pozivlje anketni
ali preiskovalni odbor po pristojnem ministru.

§ 125 .

Skupščinska preiskava se prekine, če se skupščina
razpusti.

Če so se skupščinske seje odložile ali zaključile, se
skupščinska anketa ali preiskava ustavi, dokler se skup¬
ščina iznova ne sestane. Skupščina pa sme skleniti, da se
skupščinska anketa ali preiskava nadaljuj tudi med
časom, ko ni zbrana.

§ 126 .

Uspeh dela skupščinske ankete ali preiskave se vse¬
lej predloži skupščinski seji^ ko odredi predsednik na-

38

rodne skupščine v sporazumu z anketnim odborom, da
se natisni poročilo in gradivo, ki je z njim, kolikor je to
mogoče in dopustno po značaju stvari same. Če je pred¬
loži! anketni ali preiskovalni odbor kako resolucijo, skle¬
pa skupščina o njej kakor o ostalih resolucijah, ko pri¬
dejo iz odborov (glej § 69). Če vloži manjšina odbornikov
lasten predlog resolucije, se sklepa o tem predlogu šele,
če se večinski predlog odkloni.

XII. POGLAVJE.

Skupščinsko osebje in računovodstvo.

§ 127.

Vse osebje narodne skupščine je pod upravo pred¬
sednika narodne skupščine. Osebje je lahko stalno ali
začasno. Službena leta stalnega osebja se štejejo kakor
leta državne službe. Razvrščavajo se in prejemajo pre¬
jemke po zakonu o uradnikih po svoji kvalifikaciji. Dr¬
žavni upokojenci, ki se tako sprejemajo za stalne usluž¬
bence, izgube dosedanjo pokojnino, pozneje jih sme upo¬
kojiti finančni odbor na predlog predsednika narodne
skupščine in z vsemi pogoji zakona o uradnikih. O vsem
tem sestavi predsednik narodne skupščine v soglasnosti
z administrativnim odborom poseben pravilnik, ki ga
predloži skupščini v sklepanje.

§ 128.

Predsednik narodne skupščine izvršuje njen prora¬
čun. Iz proračuna se ne smejo vršili nobeni izdatki, ki
niso v njem določeni. Administrativni odbor, kot kon¬
trolno oblastvo, mora vsak mesec pregledati skupščinske
račune in predložiti svoje poročilo narodni skupščini
vsake tri mesece.

89

XIII. POGLAVJE.

Stenografski zapiski.

§ 129 .

Stenografsko osebje izdeluje stenografske zapiske
0  sejah narodne skupščine in po potrebi tudi odborov in
odsekov. Predsedništvo skrbi za to, da se ti zapiski brez
odloga natiskujejo in razdeljujejo med narodne poslance.

§ 130 .

Stenografski zapiski se predlagajo na vpogled pred¬
sedniku in vsakemu govorniku za njegov govor. Govor¬
nik sme izpreminjati v stenografskem besedilu samo to,
kar se tiče redakcije; ne sme pa pripisovati novih misli
in razlogov niti izpuščati izrečenih misli in razlogov.
Svoje popravke sme izvršiti govornik v 24 urah, odkar
se mu zapiski vroče v skupščinskem poslopju. Predsed¬
nik sme popravljati samo one izraze, ki žalijo dostojan¬
stvo narodne skupščine ali obsegajo osebne žalitve ali
klevete bodisi državljanov kraljevine, bodisi tujih javnih
organov ali predstavnikov. Njegova dolžnost je skrbeti
za to, da govorniki ne zapisujejo popravkov ali dodatkov
Izven tu označenih mej.

Če nastane spor, spravi predsednik na zahtevo do-
tičnega poslanca stvar pred narodno skupščino, da le-ta
odloči brez pretresa, ko je zaslišala predsednika in pri¬
zadetega govornika.

XIV. POGLAVJE.

Arhiv in pečat narodne skupščine.

§ 131 -

Narodna skupščina ima svoj arhiv in svojo knjižnico,
ki ju oskrbujejo posebni uradniki.

40

§ 132 .

Narodna skupščina ima svoj pečat z grbom kralje¬
vine Jugoslavije in z napisom na okoli: »Narodna skup¬
ščina kraljevine Jugoslavije«.

Pečat narodne skupščine hrani predsednik.

Dokler se ne sklene pravilnik po § 127. tega poslov¬
nika, se postavlja v narodni skupščini samo začasno
osebje proti mesečni nagradi za delo; dotlej se smejo
postavljati tudi upokojenci proti nagradi za delo, pri
čemer pa obdrže svoje pokojnine.

Ta poslovnik narodne skupščine se sme i apr e me¬
niti s skupščinsko resolucijo.

Tak predlog o izpremembi poslovnika mora poprej
proučiti poseben skupščinski odbor, čigar natisnjeno
poročilo se mora razdeliti med poslance vsaj pet dni
pred sklepanjem o izpremembi poslovnika.

V Beogradu,  dne 26. novembra 1931.

XV. POGLAVJE.

Končne odredbe

§ 133.

§ 134.

Aleksander s. r.

Predsednik

Predsednik
ministrskega sveta,,
minister

za notranje posle
P. R. Živkovič s. r.

ministrskega sveta,

minister za notranje »osle,

P. R. Živkovič s. r

Videl

in pritisnil državni pečat

čuvar državnega pečata,
minister pravde
dr. Drag. S. Kojič s. r.

41

Mi

ALEKSANDER I.,

po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,

predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra
z a notranje posle, predsednika Našega ministrskega sveta

zakon

o poslovnem redu v senatu.*

I. POGLAVJE.

Sestanek senatorjev in overavljanje
njih pooblastil.

§ l.

Na dan pred dnem, na katerega je sklican senat s
kraljevim ukazom, morajo biti vsi senatorji v kraju,
kjer naj zaseda senat, in tu ostati ter opravljati posle,
dokler se senat ne zaključi ali se njegove seje ne odlože.

§ 2 .

V vsakem zasedanju ima senat svoj prvi sestanek
ob devetih dopoldne onega dne, na katerega je sklican
s kraljevim ukazom. Na tem sestanku predseduje kot
predsednik po letih najstarejši navzočni senator. Tajni¬
ški posel opravljata kot začasna tajnika dva mlajša
senatorja, ki ju izvoli senat na predsednikov predlog.

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne-
5. decembra 1931., št. 285/XCJII/656.

42

§ 3 .

V zasedanju, po volitvah, se sestanek zaključi, ko
izroče izvoljeni senatorji svoja pooblastila predsedniku,
in se napove prihodnja seja na drugi dan.

§ 4 .

Predsednik sestavi za drugi sestanek seznamek
senatorjev na podstavi poročil volilnih odborov in na
podstavi pooblastil, ki so bila vročena senatu neposred¬
no ali posredno.

§ 5 .

Na drugem sestanku se takoj izvoli verifikacijski
odbor 11 članov. Če se vloži samo ena lista, se voli z
vzklikom; drugače pa s tajnim glasovanjem po soraz¬
mernem sistemu.

Izid glasovanja ugotovi predsednik.

§ 6 .

Verifikacijski odbor si izvoli predsednika, tajnika in
■enega ali več poročevalcev.

Verifikacijskemu odboru odkaže predsednik sena¬
torska pooblastila, vse volilne spise in vse pritožbe
zoper volitve.

Verifikacijski odbor mora svoj posel izvršiti v pe¬
tih dneh.

§ 7 .

Ko izdela odbor svoje poročilo, odredi predsednik
verifikacijskega odbora, da se to poročilo natisne in
razdeli med senatorje najkesneje v treh dneh. Kdaj se
prične poročilo razdeljevati, objavi predsednik odbora
v poslopju senata na posebnem kraju, kjer se objavljajo
ostale objave.

§ 8 .

Čez štiri in dvajset ur potem, ko je bilo poročilo
razdeljeno, skliče predsednik verifikacijskega odbora

43

sejo senata, v kateri se sme takoj začeti s pretresom
tega poročila.

Sejam senata do izvolitve senatskega predsedništva
predseduje dalje predsednik verifikacijskega odbora.

Vsak senator, dokler bi mu volitev ne bila razve¬
ljavljena, ima pravico prisostvovati in odločati v sejah
senata, ne sme pa glasovati o svoji lastni izvolitvi.

§ 9.

Ko se poročilo prečita, se dajo v pretres in na gla¬
sovanje v celoti one volitve, ki jih odborska večina ne
izpodbija. Debata o njih sme trajati največ en dan. Po
neizpodbijanih volitvah se pretresajo v celoti, a rešujejo
vsaka posebej one volitve, ki jih odborska večina iz¬
podbija.

Pretres o poročilu verifikacijskega odbora o izpod¬
bijanih mandatih sme trajati najdalj tri dni. Govori ob
tej priliki smejo trajati največ pol ure.

Senat sme potrditi volitev ali jo razveljaviti ali
odgoditi odločbo o njej in odrediti, da se uvede potreb¬
na preiskava; toda to vprašanje se mora rešiti najkes-
neje v treh mesecih.

§ 10 .

Če se razveljavi senatorski mandat, se pozove za
senatorja prihodnji z iste liste, če je bil senatorju
mandat razveljavljen zaradi nedostatka osebnih pogojev
iz §§ 29. in 10. zakona o volitvi senatorjev.

Ko je lista izčrpana, se pozove po vrsti prvi na¬
mestnik.

§ H-

Ko so tako senatorska pooblastila pregledana in
overovljena, prisežejo izvoljeni senatorji vpričo pred¬
sednika tako-le:

»Jaz (ime) prisegam, da bom kralju zvest, da bom
čuval nad vse narodno edinstvo, nezavisnost države in
celotnost državnega ozemlja, da bom čuval ustavo in
imel pred očmi blaginjo naroda.« (Člen 59. ustave.)

44

Imenovani senatorji prisežejo enako vpričo pred¬
sednika, ko stopijo v senat na dolžnost.

Pridržki pri prisegi niso dopnščeni.

Dokler senator pravilno ne priseže, ne sme nada¬
lje senatorske dolžnosti' izvrševati.

§ 12 .

Senator ne sme biti: elan upravnega odbora uprave
državnih monopolov, član upravnega ali nadzorstvenega
odbora Narodne banke in Državne hipotekarne banke,
član upravnega ali nadzorstvenega odbora onih delni¬
ških družb in pridobitnih podjetij, ki imajo rudniške
pravice ali ugodnosti, ali ki imajo pogodbe o sečnji
državnih gozdov ali ki imajo posebne in izjemne ugod¬
nosti po specialnih zakonih.

Verifikacijski odbor mora v mesecu dni, odkar se
mu po predsedništvu senata ta primer vroči, zaslišati
dotičnega senatorja, pribaviti podatke, potrebne za
odločbo, in to skleniti, če ne bi senator podal ostavke
na odborsko članstvo.

Taka odborska odločba se priobči senatu in se
rešuje brez pretresa na eni prvih sej s poimenskim
glasovanjem.

II. POGLAVJE.

Predsedništvo senata.

§ 13 .

V zasedanju po volitvah za senat se takoj izvoli
predsedništvo, čim se konča pretres o poročilu verifi¬
kacijskega odbora. V ostalih zasedanjih se izvoli pred¬
sedništvo takoj na prvem sestanku pod predsedstvom
po letih najstarejšega navzočuega senatorja.

Predsedništvo je sestavljeno iz predsednika, dveh
podpredsednikov in treh tajnikov. Vsi ti poslovalci se
volijo za vsako zasedanje.

45

Najprej se izvoli predsednik senata. Ce bi absolut¬
ne večine ne bilo pri prvem glasovanju, zadošča pri
drugem glasovanju relativna večina. Ob enakosti glasov
pri drugem glasovanju se smatra, da je izvoljen kandi¬
dat, ki je po letih najstarejši. Ko je izvoljen predsednik,
se izvolita najprej podpredsednika, potem pa se izvolijo
tajniki tako, kakor je to določeno za volitev predsed¬
nikovo. Ob volitvah senatskih poslovalcev se sme glaso¬
vati tudi istočasno s posebnimi listami.

Pri volitvi predsedništva je glasovanje tajno.

Ce poda kateri senatski poslovalec ostavko na svoj
položaj, se smatra, da je razrešen, ko vzame senat to
ostavko na znanje.

§ 14.

Dolžnost predsednika senata je, da ga predstavlja
na zunaj, da vodi njegove seje in vzdržuje red v nje¬
govi sredini, da skrbi za pravilno in hitro opravljanje
poslov v tajništvu, stenografskem uradu in računovod¬
stvu kakor tudi za varnost senata. Skrbi, da delo v
odborih ne zastaja in se ne prekinja. Postavlja in od¬
pušča vse začasno osebje senata.

§ 15 .

Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden pod¬
predsednikov. Tisti, ki predseduje, se ne sme udeleže¬
vati debat in ne glasovati.

§ 16.

Dolžnost tajnikov senata je, da opravljajo proziva-
nje senatorjev; da čitajo v senatu predloge in vse drugo;
da zapisujejo sklepe senata, način in uspeh glasovanja
in da sestavljajo sejne zapisnike. Eden izmed tajnikov,
ki ga določi predsednik, nadzira izvrševanje vsega pisar¬
niškega poslovanja senata. Če bi bili tajniki iz kakršne¬
gakoli vzroka zadržani izvrševati svojo dolžnost, jih za¬
časno nadomeščajo senatorji, ki jih določi predsednik
senata.

46

III. POGLAVJE.

Odbori.

§ 17.

Za proučevanje predlogov in drugih predmetov v
senatu izvoli senat poedine odbore. Ti odbori so stalni
ali posebni. Stalni odbori so: 1. verifikacijski odbor;
2. administrativni odbor; B. imunitetni odbor; 4. odbor
za prošnje in pritožbe in 5. finančni odbor.

Posebni odbori se volijo za proučevanje zakonskih
predlogov, ki jih vloži vlada ali jiii vlože senatorji,
kakor tudi za proučevanje drugih predmetov, o katerih
senat sklene, da je potrebno odkazati jih posebnemu
odboru.

Stalni odbori trajajo ves čas do prihodnjih volitev
za senat, razen finančnega odbora, ki se voli za vsako
redno zasedanje. Posebni odbori trajajo, dokler ne do-
vrše posla.

§ 18.

Vsi odbori se volijo po listah po sorazmernem siste¬
mu in s tajnim glasovanjem. Kandidatno listo sme vložiti
najmanj pet senatorjev.

Če se vloži samo ena lista, se vrši volitev z
vzklikom.

§ 19.

Finančni odbor ima 15 članov. Ostali odbori imajo
po 11 članov.

§ 20 .

Vsak odbor si z večino glasov izvoli predsednika,
podpredsednika in tajnika in vodi kratek zapisnik o
svojem poslovanju.

Vabila na odborske seje se objavljajo senatorjem
na kraju, posebej za to določenem v poslopju senata;
morajo pa se osebno vročiti vsakemu senatorju z označ-

47

bo dnevnega reda, če ob koncu poslednje seje ni bil
določen dan prihodnje seje odbora.

V zapisnik vsake seje se zapisujejo imena navzoč-
nih članov, pismeno vročeni predlogi in sklepi odbora.
Predsednika odbora nadomešča, če bi bil zadržan, pod¬
predsednik, če pa je zadržan tudi ta, po letih najstarejši
odbornik.

Senat določi brez diskusije rok, do katerega mora
odbor podati poročilo. Če tega odbor ne izpolni ali če
mu senat roka ne podaljša, sme izvoliti senat nov odbor.

Odbor je sklepčen, če je navzočna tretjina članov.
Sklepi so polnoveljavni, če glasuje zanje večina prisot¬
nih članov; če pa so glasovi enaki, se smatra predlog,
o katerem se je glasovalo, za sprejetega.

Na izpraznjeno mesto odborskega člana stopi pri¬
hodnji na listi.

§ 21 .

Ko se pretres dovrši, izvoli odbor enega ali več po¬
ročevalcev, ki čitajo v senatu poročilo in zagovarjajo’
poročilo in predlog odbora pred njim.

Če se razdeli odbor na večino in manjšino, ima ta
in ona stran posebej svojega poročevalca.

Vsako ločeno mnenje bodisi o načelu bodisi pri
poedinih členih predloga, o katerem se sklepa v odboru,
je predati pismeno odboru, ki ga obenem z večinskim
poročilom predloži senatu, kjer ga sme zastopati član
odbora, ki je oddal ločeno mnenje.

Svoje poročilo mora odbor izdelati in predati pred¬
sedniku senata najkesneje v petih dneh potem, ko se
je dovršil pretres v odboru.

§ 22 .

Odborskim sejam sme prisostvovati vsak senator.

Razen članov odbora smejo v odborskih sejah govo¬
riti samo člani vlade in vladni poverjeniki.

48

§ 23.

Odbori smejo občevati neposredno z ministri po svo¬
jih predsednikih ali pa po članih, ki jih določijo za to.

§ 24.

Odbori se sestajajo v poslopju senata v posebnih,
zanje določenih prostorih. Toda odbori smejo, če bi
.zahteval njih posel, imeti svoje seje tudi v ministrstvih.

§ 25.

Senat sme skleniti za poedine odbore, naj nadalju¬
jejo svoje delo tudi v onem času, ko sam ni zbran.

IV. POGLAVJE.

Seje.

§ 26.

Cim se izvoli predsedništvo senata, obvesti pred¬
sednik senata o tem predsednika ministrskega sveta.
Predsednik ministrskega sveta obvesti potem predsed¬
nika senata, katerega dne otvori kralj seje senata osebno
s prestolnim govorom ali pa po ministrskem svetu s
poslanico ali z ukazom.

Ce otvarja zasedanje kralj s prestolnim govorom,
zasedata senat in narodna skupščina skupno (člen 32.
ustave).

§ 27.

Seje senata otvarja predsednik. Vodi pretres, skrbi,
da se točno izpolnjujejo določila tega poslovnika in da
se ves čas v seji ohrani popoln red.

§ 28.

Senat in narodna skupščina sklepata v skupnem za¬
sedanju samo v onih primerih, za katere je to izrečno
fdoločeno.

49

Skupnemu zasedanju predsedujeta predsednika se¬
nata in narodne skupščine izmenoma (člen 73. ustave).

§ 29.

Seje senata so javne. Toda smejo se pretvoriti v
tajne, če to zahteva predsednik senata, vlada ali 10 sena¬
torjev. O takem predlogu se glasuje brez pretresa.

Če je zahteval tajnost predsednik senata ali jo je
zahtevalo 10 senatorjev, sme senat sklepati o tem: ali
ostane seja tajna ali ne.

Predmeti, o katerih se posvetuje senat na tajnem
sestanku, se pretresajo, če treba, tajno tudi v odborih
in se ne sme o njih nikomur nič praviti, razen sena¬
torjem.

Če se dokaže senatorju, da ni čuval tajnosti, sme
izključiti senat takega senatorja iz sej do najvišjega
števila sej po § 98. poslovnika. Izjave ali predlogi vlade
na tajnih sestankih se smejo predajati javnosti samo s
privolitvijo vlade.

§ 30 .

Razen na javne in tajne seje, se sme sestajati senat
tudi na konference na predlog predsednika senata, vlade
ali 10 senatorjev.

Pri konferencah smejo biti navzočni samo senatorji
in ministri.

§ 31.

Na predsednikov predlog in po zaslišanju vlade do¬
loča dnevni red za vsako prihodnjo sejo sam ob koncu
seje brez pretresa. Ta dnevni red se razglaša s poseb¬
nimi objavami v dvorani in v poslopju senata.

Oni predmeti, o katerih se pretres ni mogel izvršiti
v eni seji, se postavljajo na prvo mesto na dnevni red
prihodnje seje.

Če se dnevni red ni mogel izvršiti zaradi nezadost¬
nega števila navzočnih senatorjev, objavi predsednik,
da velja za dnevni red novi seji nadaljevanje starega

4

50

dnevnega veda z dodatkom onih točk, ki jih je treba
po tem poslovniku samem postaviti na dnevni red ali
glede katerih je senat sam sklenil prej, da jih je tega
dne postaviti na dnevni red. Če naj bi bila nova seja
na dan, določen v poslovniku za interpelacije, se ne
sme v tej seji nič reševati, razen interpelacij po § 71.
tega poslovnika. Če pa ni interpelacij ali če so izčrpane,
je preiti na stari dnevni red.

§ 32.

Zapisnik senata pišejo po vrsti tajniki, ki jih določi
predsednik; ti zapisniki se čitajo ob začetku vsake seje
senata.

V zapisnike se vpisujejo: 1. vladna in predsedniko¬
va naznanila; 2. predmeti, o katerih je sklepal senat
in njegovi sklepi o njih z načinom glasovanja in s števi¬
lom glasov za in zoper pri poimenskem glasovanju in
3. predmeti, o katerih sklene senat, da jih je vpisati v
zapisnik. Senatorski govori se ne vpisujejo v zapisnik;
vedno pa se označujejo imena govornikov za in zoper.

§ 33.

O tem, ali naj se na predlog senatorja v zapisniku
kaj popravi, česar tajnik ne sprejme, odloča senat.

§ 34.

Preden preide senat na dnevni red, mu predsed¬
nik priobči vse, kar se njega tiče.

§ 35.

V senatu imajo pravico govoriti samo senatorji,
ministri in vladni poverjeniki, določeni za to s kralje¬
vim ukazom (člen 70. ustave).

§ 36.

Nihče ne sme govoriti v senatu, dokler ni zahteval
in dobil besede od predsednika.

51

§ 37 .

»

Predsednik daje besedo po vrsti prijav, razen če ni
s tem poslovnikom določeno drugače. Ministrom in vlad¬
nim poverjenikom se daje beseda, kadarkoli jo zahte¬
vajo. Odborski poročevalci sinejo govoriti po večkrat in
preko vrste, ako to zahteva potreba pretresa. Presoja o *
tem gre predsedniku. Onemu senatorju, ki hoče govoriti
o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, ki jo je opazil,
se da beseda, čim jo zahteva. Njegov govor sme trajati
najdalj pet minut in o tej stvari ne sme govoriti noben
drugi senator.

Če vztraja govornik tudi še po predsednikovem po¬
jasnilu pri svoji trditvi, da se je kršil poslovnik ali
dnevni red, pozove predsednik takoj senat, da brez pre¬
tresa odloči o tem vprašanju. Če opazi predsednik, da
se pogosto pojavljajo vprašanja o kršitvi poslovnika ali
dnevnega reda zato, da bi se delo oviralo ali zavlače¬
valo, sme predlagati senatu, da se taka vprašanja v tej
seji ne smejo več podajati. Senat odloči o tem brez
pretresa.

§ 38 .

Senatorji se prijavljajo za besedo, čim se pretres
otvori.

Pri onih predmetih, ki so bili odkazani odboru, se
smejo podajati prijave, čim se odborsko poročilo pred¬
loži senatu. Podajati se smejo osebno, ustno ali pismeno,
ali po drugem senatorju. Vsak senator mora izjaviti, ali
bo govoril za predlog ali zoper njega, kakor tudi to,
ali bo govoril v imenu skupine ali osebno v svojem
imenu.

Vsak prijavljeni govornik sme odstopiti svoje mesto
drugemu prijavljenemu govorniku.

§ 39 .

Razen ministrov, vladnih poverjenikov in odborskih
poročevalcev ne sme o enem in istem predmetu nihče

govoriti več nego enkrat, razen če mu to senat pose¬
bej dovoli.

Pretres o načelu kakor tudi pretres o poedinostih,
po poglavjih (oddelkih), se smatrata za predmeta zase.

§ 40 .

Ko se pretres prične, da predsednik prvo besedo
prvemu prijavljenemu govorniku za, potem pa enemu
govorniku zoper, če je priglašen. Predsednik mora paziti
na to, da vedno po enem govorniku zoper da besedo
enemu govorniku za.

§ 41 .

Če zahteva senator besedo zato, da popravi svojo
navedbo, ki je bila pogrešno izražena in je dala povod
nesporazumu ali izzvala potrebo osebne obrambe, se mu
da beseda takoj, ko dokonča svoj govor oni, ki je izzval
ta popravek. Toda v tem primeru ne sme govornik govo¬
riti dalj nego pet minut in sme poleg osebne obrambe
popravljati samo pogrešno navedene činjenice iz svojega
govora.

Če predsednik spozna, da dotičnega senatorja ni
izzval ta govornik, ne da zahtevane besede. Če senator
s predsednikovo odločbo ni zadovoljen, odloči stvar
senat brez pretresa.

Če je več govornikov izzvanih za osebno obrambo
ali za pojasnilo, jim daje predsednik besedo po vrsti,
kakor se prijavljajo.

S tem paragrafom se ne smejo koristiti senatorji,
ki so govornika s prekinjanjem izzvali, da o njih govori.

Ministri in vladni poverjeniki smejo govoriti tudi s
svojega mesta, senatorji pa morajo govoriti z govornice,
razen kadar govore o poslovniku ali v osebni stvari ati
če podajajo kratka vprašanja, ko smejo govoriti tudi s
svojega mesta.

§ 42 .

V načelnem pretresu smejo govori senatorjev, ki
govore v imenu skupine, trajati najdalj poldrugo uro,

govori ostalih senatorjev pa najdalj eno uro. V poseb¬
nem pretresu po poglavjih (oddelkih) smejo govori
senatorjev, ki govore v imenu skupine, trajati najdalj
eno uro, govori ostalih senatorjev pa najdalj pol ure.

V imenu ene in iste skupine smeta govoriti največ
dva senatorja.

S skupino je razumeti organizirani in predsedništva
prijavljeni senatorski klub.

§ 43.

V načelnem pretresu sklene potem, ko so govorili
vsi senatorji, ki so imeli govoriti v imenu ene ali druge
skupine, senat brez diskusije, koliko sej je pustiti za
govore drugih senatorjev. V posebnem pretresu sme
senat, ko sta o poedinih poglavjih od vsake skupine
govorila po dva prijavljena govornika, skleniti na pred¬
log 10 senatorjev, da se pretres zaključi.

§ 44.

Ministri, vladni poverjeniki in odborski poročevalci
smejo govoriti tudi po zaključenem pretresu, toda sama
enkrat.

§ 45.

Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na
dnevnem redu. V pretres ne sme potezati privatnega
življenja nobene osebnosti. Prepovedano je citati govore.
Istofako je prepovedano citati uradne ali druge listine,
ki niso ali kolikor niso v zvezi s predmetom, o katerem
se pretresa.

Spor o tem rešuje predsednik.

§ 46.

Razen predsednika ne sme nihče drugi prekinili
govornika niti ga opominjati na red.

54

Prekinjati govornika in vsaka druga manifestacija,
ki ovira svobodo govora, se prepoveduje.

§ 47.

Seje senata zaključuje predsednik z njegovo pri¬
trditvijo, ko objavi dnevni red prihodnje seje. Dan in
uro prihodnje seje odredi predsednik ob koncu seje aii
po pismeni poti.

V. POGLAVJE.

Poslovni red v seji.

§ 48.

Vsaka seja senata se prične s čitanjem zapisnika o
prejšnji seji. Če na predsednikovo vprašanje, ali ima
kdo kaj pripomniti k zapisniku, nihče ničesar ne pri¬
pomni, objavi predsednik, da je zapisnik odobren. Če
kdo kaj pripomni k zapisniku, se postopa po § 33. tega
poslovnika.

§ 49.

Preden preide senat na dnevni red, mu predsed-
ništvo in vlada podajata priobčila. Nato podajajo sena¬
torji kratka vprašanja predsedništvu, če so jih predali
prej predsedništvu pismeno. Potem odgovarjajo ministri
na kratka vprašanja, s katerimi se senatorji obračajo
do njih.

Na kratka vprašanja se dajo odgovori v vsaki seji,
razen na dan, ki je določen za interpelacije. Vse, kar
se tiče kratkih vprašanj, sme trajati skupaj največ
eno uro.

Potem se preide na dnevni red.

§ 50 .

Vlada sme podajati svoja priobčila v seji vsak čas.

55

VI. POGLAVJE.

Podajanje in pretres zakonskih predlogov
in resolucij.

§ 51.

Zakonske predloge sinejo podajati senatu po kralje¬
vem pooblastilu poedini ministri, kakor tudi vsak sena¬
tor, ki njegov predlog pismeno podpre vsaj ena petina
Članov senata (člen 63. ustave).

§ 52.

Kraljevi ukaz, ki pooblašča ministre, da podajo za¬
konski predlog, se vroči obenem z zakonskim predlogom
predsedniku senata.

§ 53.

Čim dobi predsedništvo vladni zakonski predlog,
mora o tem obvestiti senat, ki pošlje predlog onemu
stalnemu odboru, v čigar stroko spada. Na predlog vlade
ali 5 senatorjev sme senat skleniti, da se izvoli za pro¬
učevanje kakega zakonskega predloga poseben odbor.
V tem drugem primeru je postaviti izvolitev tega odbora
na dnevni red prihodnje seje. Obenem odredi predsed¬
nik, da se vladni predlog natisne in razdeli med
senatorje.

§ 54.

Ko je poročilo odbora izdelano, obvesti predsednik
o tem senat in odredi, da se poročilo z odborskim pred¬
logom vred natisne in razdeli med senatorje.

Senat določi dan, ko naj se otvori pretres. Pretres
se sme otvoriti šele potem, ko mine pet dni, odkar je
bilo natisnjeno odborsko poročilo razdeljeno.

§ 55.

Ko pride predlog na dnevni red, se o njem najprej
otvori načelni pretres. Po izvršenem načelnem pretresu
se glasuje, ali se predlog sprejme v načelu ali ne.

56

Če se predlog v načelu sprejme, preide senat
na pretresanje poedinih oddelkov (poglavij) zakona. Gla¬
suje se po paragrafili.

Ko se dovrši pretres in sprejem poslednjega oddel¬
ka (poglavja), se glasuje drugič in dokončno o predlogu
v celoti (člen 72. ustave).

§ 56.

Senat sme, preden prestopi na končno glasovanje, s
prostim glasovanjem, brez pretresa, odkazati predlog
odboru, da pregleda in popravi redakcijo kakor tudi
zato, da se spravijo v soglasje njegove izpremenjene in
dopolnjene odredbe. Tako popravljeni predlog se razdeli
natisnjen med senatorje pred glasovanjem o predlogu
v celoti. O njem ne sme biti več nobene diskusije.

§ 57.

Vsi predlogi o izpremembah in dopolnitvah (amen-
dementi) se morajo po predsedništvu odkazati pristoj¬
nemu odboru, ko se je poročilo odbora razdelilo med
senatorje, pa do začetka načelnega pretresa. Odbor se
mora sestati, da o njih sklepa. O onih amendementih,
ki jih odbor ne sprejme popolnoma, poda odbor poro¬
čilo. Če senat ne sklene drugače, se o vseh amende-
mentih, ki jih odbor ne sprejme popolnoma, glasuje po
glasovanju o predlogu odbora, če bi bil ta odklonjen.
Če sprejme odbor amendement popolnoma, se s tem
amendementom nadomesti dotični člen v odborskem
predlogu. Tik do pričetka glasovanja se sme amende¬
ment umekniti. O vseh amendementih in odborskem
predlogu se vodi skupen pretres.

§ 58.

Med posebnim pretresom smeta amendemente pred¬
lagati samo vlada in odbor- O vladnem predlogu se
glasuje prej ko o odborskem. Če senat ne sklene dru¬
gače, se o vseh amendementih, predloženih med poseb¬
nim pretresom, sklepa šele v prihodnji seji.

57

§ 59.

Predhodna vprašanja: da se sklepanje o d etičnem
členu odgodi, dokler se ne rešijo drugi členi, ali da se
razdeli na več točk ali da se vrne odboru zaradi vno¬
vične redakcije, in druga predhodna vprašanja se smejo
podajati, dokler se dotični člen ne da na glasovanje.
0 njih se glasuje brez diskusije pred vsem drugim.

§ 60.

Če je bil ob glasovanju člen razdeljen na več točk,
se potem, ko se je glasovalo o vseh točkah, posebej
glasuje o celotnem členu skupaj. Na glasovanje se dl
dotični člen s sprejetimi točkami.

§ 61.

Zakonski predlogi, ki jih vlože senatorji, se predajo
predsedniku pismeno.

Predlog mora biti sestavljen v obliki, v kateri se
izda zakon. S senatorskimi predlogi je ravnati povsem
tako, kakor s predlogi vlade- Če pa odbor spozna, da je
treba senatorski predlog v načelu zavrniti, se reši to
predhodno vprašanje v senatu brez pretresa po zasli¬
šanju odborskega poročevalca in prvega podpisanega
predlagalca.

§ 62.

Ko se vloži zakonski predlog ali kakršenkoli drug
predlog, se sme zahtevati, da se proglasi ta projektni
predlog za nujnega. Nujnost sme predlagati kraljevska
vlada ali prvi podpisani vlagalec predloga, vsak za svoj
predlog. Zahteva, naj se proglasi predlog za nujnega, se
nmra podati pismeno.

§ 68 -

O zahtevani nujnosti sklepa senat takoj, čim mu
priobči predsedništvo to zahtevo. Dolžan je, zaslišati pred¬
hodno onega, ki zahteva nujnost. Če se zahteva nujnost
za senatorski predlog, ima vlada pravico, da se o tem

58

zasliši. Če se zahtevana nujnost sprejme, pošlje senat
predlog takoj pristojnemu odboru, ki ga vzame v pretres
pred vsemi drugimi predmeti. Če je treba izbrati poseben
odbor, se ta izvoli še pri isti seji. Odboru pa odredi
senat rok, v katerem mora izdelati svoje poročilo. Če
odbor v določenem roku poročila ne poda in mu senat
roka ne podaljša, se sme vzeti predlog v senatu v pretres
tudi brez odborskega poročila.

§ 64 .

Čim pride poročilo iz odbora, obvesti predsednik o
tem senat, ki lahko odloči, da se začne pretres že drugi
dan tudi brez natisnjenega odborskega poročila.

V pretresu zakonskega predloga, ki je proglašen za
nujnega, sme govoriti za skupine samo po en govornik
za in po eden zoper.

§ 65.

Nujnost se sme predlagati tudi za predlog, ki je
odboru že odkazan. Če senat nujnost sprejme, se dolom
odboru rek, v katerem mora svoje poročilo izdelati.
Ko pride predlog iz odbora, se uporablja nanj § 64.
poslovnika-

§ 66 .

Zakonski predlog, ki 1  ga senat usvoji, se pošlje
narodni skupščini v poslovanje.

Če se usvoji zakonski predlog v celoti po senatu in
po narodni skupščini, se smatra, da je narodno predstav¬
ništvo predlog sprejelo. Če se napravijo po narodni skup¬
ščini izpremembe ali dopolnitve, se vrne zakonski pred¬
log senatu v sklepanje. Če senat te izpremembe in do¬
polnitve sprejme, se smatra, da je narodno predstavništvo
predlog sprejelo. Če se senat in narodna skupščina ne
zedinita o sprejetju zakonskega predloga v celoti ati v
poedinostih, se smatra, da je predlog odbit, in se o
njem v istem zasedanju iznova ne more več sklepati-
Če se ponovi ta primer tudi v prihodnjem zasedanju,
odloči kralj o tem zakonskem predlogu (člen 64. ustave).

59

§ 67.

Ko izide proračun iz finančnega odbora, se mora
postaviti za vsako sejo, razen onih, ki so določene za
interpelacije, na prvo mesto na dnevni red. Izjema od
tega se sme napraviti samo nujnim predlogom v prid.

Predlog zakona o državnem proračunu in o finanč¬
nem zakonu se pretresa, potem ko se je v načelu spre¬
jel, v poedinosti po razdelkih. Glasuje pa se po partijah.
Pretres in dokončno sprejetje predloga zakona o držav¬
nem proračunu in o finančnem zakonu se mora razpore¬
diti časovno tako, da ju more narodno predstavništvo do¬
končno usvojiti do konca meseca marca.

§ 68 .

Če predloži vlada senatu sklenjene mednarodne po¬
godbe v odobritev, ne glasuje senat o poedinih po¬
godbenih členih, niti ne more sklepati o izpremembah
in dopolnitvah. Če se napravijo med posebnim pretre¬
som glede kakšne pogodbene določbe pripombe, se sme
glede te določbe zahtevati, naj se predlog odboru vrne-
Če senat tak predlog usvoji, poda odbor, preden se
končno glasuje, senatu poročilo o vseh določbah, ki so
se mu tako odkazale- Poročilo sme zahtevati: naj se
pogodba sprejme ali naj se odloži ali naj se zavrne.

Poročilo je natisniti in razbeliti med senatorje. Senat
sme nadaljevati pretres in dokončno sklepati, ko preteče
24 ur, odkar je bilo to poročilo razdeljeno.

Če sklene senat, da se pogodba odloži, se izrazi
to s temi-le besedami:

»Senat je odložil odločbo o njemu predloženi po¬
godbi, v tem pa opozarja vlado na te-le določbe.«

(Tu je navesti od besede do besede besedilo teh
določb.)

§ 69.

Predloge resolucij smejo podajati vlada ali senatorji.
Tak predlog je odkazati posebnemu odboru, če senat

60

sporazumno z vlado ne sklene drugače. O resolucijah
se ne vodi načelen pretres, ampak se o njih sklepa kakor
o eni celoti.

§ 70 .

Če predlagajo senatorji izpremembo ustave, se re¬
šujejo ti predlogi tako, kakor je določeno v ustavi,
(člen 115- ustave).

VII. POGLAVJE.

Vprašanja in interpelacije.

§ 71 .

Senatorji imajo pravico naslavljati na ministre kratka
vprašanja (člen 68. ustave). Vprašanja se postavljajo
pismeno po predsedniku senata. Minister odgovarja nanje
pismeno po isti poti, če ni vprašale« izrečno izjavil želje,
da bi mu odgovoril ustno. Ustni odgovori se dajo ob
pričetku seje pred prehodom na dnevni red. Ministri
so dolžni, odgovoriti nanje v istem zasedanju (člen 68.
ustave).

Ko je odgovoril minister, sme govoriti vprašalec
največ enkrat zaradi pojasnila in da ob kratkem izjavi,
ali je zadovoljen z odgovorom ali ne-

Ta odgovor ne sme dalj trajati kot pet minut.

§ 72 .

Vsak senator ima pravico naslavljati na ministre
interpelacije (člen 68. ustave).

Interpelacije se vlagajo pismeno pri predsedniku
senata, ki jih priobči takoj dotičnemu ministru, senatu
pa poroča o njih na prvem sestanku, ko poda tudi vsa
ostala priobčila. Vsaka interpelacija se mo-ra natisniti
in razdeliti med senatorje najkesneje tri dni pred pre¬
tresom.

61

Ministri so dolžni odgovoriti na interpelacije v istem
zasedanju (člen 68. ustave).

§ 73 .

Če zahteva vlagalec za svojo interpelacijo prednost
pred interpelacijami, ki so se vložile poprej, obvesti
predsednik senat, ki odloči o tem brez pretresa. Vlada
ima pravico, da se o tem zasliši, preden se sklepa.

§ 74 .

Za pretres interpelacij se določi poseben dan v
tednu. Če senat ne sklene drugače, je ta dan četrtek-
Ko se konča proračun, sme odrediti senat, če treba, še
en dan v tednu za pretres interpelacij- Pri sejah, ki
so določene za pretres interpelacij, se prične ta pretres
takoj po prehodu na dnevni red.

V pretres se vzemo interpelacije, vložene do konca
prejšnjega tedna, in to najprej one, ki jim je senat
dal prednost, potem pa ostale po vrsti, kakor so bile
priobčene senatu. Interpelacija se sme odstaviti z dnev¬
nega reda samo na zahtevo dotičnega ministra in inter-
pelanta, če senat tako sklene. 0 teni se sklepa brez
pretresa, potem ko sta o tem govorila dotični minister
in interpelant. Istočasno se mora določiti druga seja,
ko naj pride določena interpelacija na dnevni red, in
sicer pred vsemi drugimi interpelacijami. Pretres o
interpelaciji se vodi glede trajanja in števila govornikov
kot specialni pretres zakonskega predloga, toda se dovrši
glede na odredbe tega člena.

Interpelant. če jih je pa več, eden izmed njih sme
povzeti besedo pred govorom ministra, da utemelji svojo
interpelacijo, ima pa pravico govoriti tudi še po mini¬
strovem odgovoru.

Seja senata se ne sme zaključiti, preden se ne
dokonča pretres pričete interpelacije.

62

Če je podpisal interpelacijo senator, ki je zadržan
prisostvovati seji na dan pretresa te interpelacije, sme
odrediti 24 ur pred pretresom po predsedništvu senata
svojega namestnika; drugače se odstavi interpelacija z
dnevnega reda-

Če minister ne pride onega dne, ko je treba odgo¬
voriti na interpelacijo, se postavi interpelacija na prvo
mesto na dnevni red vsake prihodnje seje za interpe¬
lacije.

§ 75 .

Odločba senata, s katero se dokonča pretres o in¬
terpelaciji in preide na dnevni red, sme biti prosta ali
obrazložena.

Če se predlaga prost prehod na dnevni red in mini¬
ster na to pristane, se da prosti prehod na dnevni red
na glasovanje pred vsemi onimi, ki so obrazloženi.

Če se ne predlaga prehod na dnevni red, se preide
brez glasovanja na ostale interpelacije, ki so na vrsti.

§ 76.

Vlada ima pravico izjaviti, katere predlagane pre¬
hode na dnevni red sprejema kot zadosten izraz zaupanja
senata vanjo. V tein primeru se glasuje o tem predlogu
pred vsemi ostalimi.

§ 77.

Če se zavrne predlagani prost prehod na dnevni
red, preide senat na glasovanje o obrazloženih predlogih
po vrsti predlogov, postavljenih na dnevni red.

§ 78.

Interpelant sme umekniti svojo interpelacijo, dokler
niso dani na glasovanje prehodi na dnevni red, ki so
se predlagali ob tej interpelaciji senatu.

63

VIII. POGLAVJE.

Prošnje in pritožbe.

§ 79 .

Prošnje in pritožbe, poslane senatu po predsed¬
niku, morajo biti predane pismeno in opremljene s
podpisi vseh prosilcev; podpisi morajo biti potrjeni po
občinskem ali državnem oblastvu, drugače jih senat ne
preizkuša niti o njih ukrepa-

Tega potrdila oblastvo ne sme odkloniti. Za potrdilo
se ne plačuje nobena taksa. Istotako se ne jemljejo v
postopanje prošnje in pritožbe, ki so napisane nedostojno.

Senat tudi onih prošenj in pritožb ne jemlje v
pretres in sklepanje, s katerimi se zahtevajo ali povzro¬
čajo izdatki iz državne blagajne, če jih ni poprej vlada
podprla ali usvojila; o tem mora odbor vselej podati
izjavo v svojem poročilu senatu. Take prošnje, o kate¬
rih je odbor mnenja, da jih velja usvojiti, pošlje s svojim
formuliranim predlogom finančnemu odboru za mnenje.
Dokler ne odda finančni odbor svojega mnenja o teh
predlogih, se ne morejo predložiti senatu v sklepanje

§ 80 .

Vse prošnje in pritožbe se odkažejo takoj odboru
za prošnje in pritožbe, ki jih vpisuje po vrsti, kakor
so dospele senatu, v poseben zapisnik, v katerem se
zapiše prosilčevo ali pritožilčevo ime, njega priimek,
poklic in stanovališče kakor tudi kratka vsebina pred¬
meta, katerega se dotična prošnja ali pritožba tiče. Ta
zapisnik sme vsak senator vpogleda ti.

§ 81 .

One prošnje in pritožbe, ki se nanašajo na kak
zakonski predlog ali sicer na predmet, ki se v senatu
že pretresa in ki je poverjen posebnemu odboru, pošlje

64

predsednik odbora za prošnje in pritožbe temu posled¬
njemu odboru.

Predsednik odbora za prošnje in pritožbe kakor tudi
predsednik vsakega drugega odbora, ki se mu je izvest-
na prošnja ali pritožba poslala, mora dati na vpogled
vsakemu senatorju prošnjo, ki bi jo ta zahteval.

§ 82.

One prošnje in pritožbe, ki jih odbor za prošnje i i
pritožbe ne pošlje drugemu odboru, je razdeliti na tri
skupine:

1. prošnje in pritožbe, o katerih spozna, da jih je
treba poslati enemu izmed ministrov;

2. prošnje in pritožbe, ki jih namerja predložit*,
senatu, neglede na to, ali jih je že odkazal pristojnemu
ministru ali ne;

3. pritožbe in prošnje, o katerih misli, da jih ni
vredno predlagati senatu;

Senat ne more sklepati niti o eni prošnji ali pri¬
tožbi glede njenega predmeta samega, če spada v področ¬
je poedinih ministrov, pa ni bila pri njih; take prošnje
in pritožbe pošilja odbor pristojnemu ministru.

Odbor mora objavljati z mesečnimi priobčili, ki se
morajo natisniti, v senatu svoje odločbe o prošnjah in
pritožbah, ki jih senatu ni predložil v sklepanje, kakor
tudi poročila o onih, ki jih je odkazal odboru ali mini¬
strom, in o onih, ki jih ni vzel v sklepanje. Odbor mora
tudi senatorju vročiti svojo odločbo glede one prošnje
nli pritožbe, za katero ta to zahteva.

§ 83.

Po onih prošnjah in pritožbah, o katerih spozna, da
jih je treba predložiti senatu, poda odbor poročilo kakor
za zakonske predloge obenem s formuliranim besedilom-
To besedilo sme biti redigirano kot zakonski predlog za
kraljevo potrditev in sme biti redigirano kot resolucija,

65

s katero pošilja senat izvestno prošnjo ali pritožbo pri¬
stojnemu ministru na vpogled in v rešitev.

§ 84.

Vsak senator ima pravico zahtevati v mesecu dni,
odkar se je natisnila odborska odločba o izvestni prošnji
ali pritožbi, naj se predloži poročilo o njej seji senata,
najsi je odborska odločba o njej kakršnakoli- Tej zahtevi
je vedno ugoditi.

Ko ta rok meseca dni mine, postane odborska od¬
ločba, da se ne predloži iz vestna prošnja ali pritožba
senatu, dokončna.

§ 85.

Po prošnjah in pritožbah, o katerih je sklenil odbor,
da se predlože senatu, se prečita odborsko poročilo in
odloči senat o njih, ko se zasliši pristojni minister. O
onih pritožbah in prošnjah pa, ki se predlože senatu na
posebno senatorjevo zahtevo, se zasliši najprej senator,
ki je to zahteval, nato odborski poročevalec in pristojni
minister, in nato sklepa senat o njih.

Kakor v prvem tako v drugem primeru se sme
otvoriti pretres na zahtevo 10 senatorjev. Odločbe senata
o poedinih prošnjah se sklepajo na isti način, kakor ostali
zakonski predlogi.

§ 86 .

Tako v prvem kakor v drugem primeru sme zahte¬
vati pristojni minister, da se mu pusti izvesten rok, da
predloži senatu svoje mnenje o dotični prošnji ali pri¬
tožbi. Ta rok ne sme biti daljši od meseca dni.

§ 87.

Oni posebni odbori, ki se jim pošiljajo poedine
prošnje in pritožbe, omenjajo te v svojem poročilu senatu.

5

66

§ 88 .

Če ne sklene drugače, določi senat za reševanje
pritožb in prošenj eno soboto v mesecu. Na teh sestankih
sklepa senat samo o onih prošnjah in pritožbah, o ka¬
terih se je poročilo natisnilo in med senatorje razdelilo
vsaj 24 ur prej.

IX. POGLAVJE.

Glasovanje.

§ 89.

V senatu se glasuje sede in vstajaje, javno, ime¬
noma ali tajno.

§ 90.

Senat sklepa polnoveljavno, če je v njegovi seji pri¬
sotna ena tretjina skupnega števila senatorjev (člen 71.
ustave). '

Glasovati se sme samo osebno.

Za polnoveljavne sklepe je potrebna večina glasov
prisotnih članov. Če je pri glasovanju o kakem predlogu
enako glasov, se smatra predlog, o katerem se je glaso¬
valo, za sprejetega (člen 71. ustave). Za sklepanje o za¬
konskih predlogih, ki izhajajo iz senata glede izpremembe
ustave, je potrebna večina treh petin skupnega števila
senatorjev (člen 115. ustave).

§ 91.

Če zapazi predsednik, ko se glasuje sede in vstajaje,
da ni navzočnih zadostno število senatorjev za sklepanje,
odredi, naj se senatorji p rožo vej o ali preštejejo. Na za¬
htevo enega senatorja, podprtega po 10 tovariših, se mora
vršiti prozivanje, preden se glasuje, če naj se glasuje o
predmetu sede in vstajaje. Tako prozivanje se sme zah¬
tevati samo enkrat v eni seji.

67

Senatorji, ki so navzočni, ko se sproži vprašanje o
kvorumu, ne smejo oditi iz dvorane, dokler se ne vrši
prozivanje, odnosno štetje in glasovanje. Če pa vendarle
odidejo, se smatra, da so navzočni in da so glasovali
zoper. Navzočnost senatorjev ugotavlja predsednik.

§ 92 .

Predsednik takoj proglasi izid glasovanja senata.

§ 93 .

Sede in vstajaje se glasuje vselej, kadar ni s tem
poslovnikom določen drugačen način glasovanja.

O izidu glasovanja s sedenjem in vstajanjem odloča
predsednik. Če je po njegovem mnenju izid dvomen, se
glasuje iznova. Če je tudi drugič po njegovem mnenju
izid dvomen, se glasuje po imenih.

§ 94 .

Sede in vstajaje se glasuje tako-le: predsednik po¬
zove, naj vstanejo vsi oni, ki glasujejo zoper predlog.

§ 95 .

Po imenih se glasuje ustno. Po imenih se glasuje:'
1. kadar se glasuje o zakonskem predlogu v načelu ali
končno v celoti; 2. če da glasovanje s sedenjem in vsta¬
janjem dvomen izid tudi po drugem poizkusu.

Pri glasovanju po imenih prozivlje eden izmed tajni¬
kov senatorje po imenih, ti pa glasujejo z besedo: »za-:
ali: »zoper«. Po dovršenem prozivu se pozovejo še

enkrat oni senatorji, ki se niso odzvali prvič; šele potem
objavi predsednik, da je glasovanje zaključeno.

§ 96 .

Tajno se glasuje pri volitvah predsedništva in po-
edinih odborov senata.

5 *

68

To glasovanje se vrši po listkih, ki se devljejo v
■odprt zavitek, nalašč pripravljen za to.

Vsi listki, s katerimi se glasuje, morajo biti iste
velikosti, iste barve in iste oblike.

Senatorji spuščajo drug za drugim na proziv tajni¬
kov svoje listke v skrinjico, ki stoji na mizi predseri-
ništva. Te glasove štejejo trije senatorji, določeni z žre¬
bom, vpričo predsedništva in senata.

X. POGLAVJE.

Disciplinske kazni.

§ 97.

Senatu gre izključna pravica, da v svoji seji vzdr¬
žuje red po svojem predsedniku.

§ 98.

Disciplinske kazni, s katerimi se smejo kaznovati
senatorji, so te-le:

1. opomin na red;

2. zapisan opomin na red;

3. odvzem besede;

4. začasna izključitev iz sej senata.

Senator sme biti po teži prestopka izključen do
30 sej.

Prve tri kazni izreka predsednik, tako tudi četrto
d,o največ treh sej. Daljše izključitve sklene senat brez
pretresa na predlog predsednikov ali 5 članov senata.

§ 99.

Z opominom na red se kaznuje vsak senator, ki z
govorom ali drugače z vedenjem v senatu krši red in
predpise tega poslovnika.

69

§ ioo.

Z zapisanim opominom na red, ki se zabeleži v za¬
pisnik senata, se kaznuje vsak senator, ki je bil v isti
seji že prej opominjan na red.

Ali se drugi opomin izreče kot prosti ali kot zapi¬
sani opomin, je zavisno od preudarka samega pred¬
sednika.

§ 101.

Z odvzemom besede se kaznuje:

1. vsak senator, ki bi s svojim govorom prekršil
red in je bil že prej v isti seji kaznovan z zapisanim
opominom na red;

2. vsak senator, ki med svojim govorom že dvakrat
ni hotel slušati predsednika.

§ 102 .

S kaznijo izključitve se kaznuje senator, ki osebno
žali kralja, prestolonaslednika, člane kraljevskega doma,
ki žali ali kleveta senatorje in ministre ali se vede
nedostojno proti senatu ali se ne pokorava opominom
predsednika, zlasti glede izvršitve kazni. Z isto kaznijo
se kaznuje tudi senator, ki dela nered in ovira delo v
njej.

§ 103 .

Senator, ki se kaznuje z začasno izključitvijo iz sej
senata, mora takoj oditi iz dvorane senata.

Če bi se. protivii, odredi predsednik, da se kazno¬
vani poslanec šiloma odpravi iz dvorane. Če je treba,
predsednik začasno prekine sejo.

§ 104 .

Senator, zoper katerega se predlaga kazen začasne
izključitve iz sej senata, ima pravico govoriti v svojo
obrambo, in sicer najdalj pet minut.

70

Pri tej priliki ni drugega pretresa.

Ce se predlaga izključitev več senatorjev za skupen
prestopek, ima pravico govoriti v obrambo samo eden
izmed njih v imenu vseh, toda njegov govor sme trajati
največ 15 minut.

§ 105.

Če se senatorju odvzame beseda ali če se izključi iz
sej senata, se te kazni vselej zapišeta v zapisnik senata.
Kdor se kaznuje z izključitvijo, izgubi tudi dnevnice za
čas, dokler je izključen.

§ 106.

Če postane seja burna, opozori najprej predsednik
senatorje, da prekine sejo, če se ne povrne mir. če to
opozorilo ne pomiri senatorjev toliko, da je moči govor
senatorjev dobro čuti in poslušati, prekine predsednik
sejo za nekaj časa. Ko mine ta čas. se seja zopet otvori.

Toda če se iznova v isti seji pojavi nered, zaključi
predsednik sejo ter napove prihodnjo sejo s starim dnev¬
nim redom.

V tej novi seji se na prvem mestu pred vsem in brez
diskusije reši predlog predsednikov, če ga poda, o onih,
ki so povzročili nered v prejšnji seji. Samo predsednik
jim sme dopustiti, da se na kratko opravičijo ali pojas¬
nijo svoje postopanje.

XI. POGLAVJE.

Pravice in dolžnosti senata in senatorjev.

§ 107.

Zahteva preiskovalnega ali sodnega oblastva za iz¬
ročitev članov senata se odkazuje imunitetnemu odboru.
Senat sklepa o stvari po poročilu.

71

§ 108.

Brez pooblastitve senata se senatorji ne sinejo za
kazniva dejanja, učinjena izven izvrševanja mandata,
klicati na odgovor, niti se jim ne sme odvzemati svo¬
boda, dokler traja njih mandat, razen če se zalotijo na
samem dejanju zločinstva ali prestopka. Vendar pa se v
tem poslednjem primeru takoj obvesti senat, če je
zbran. Senat da ali odreče pooblastitev, da se pristojno
postopanje nadaljuje ob času zasedanja.

Imunitetna pravica senatorjev nastane z dnem izvo¬
litve, odnosno imenovanja.

Če postane kdo senator, preden se je zoper njega
zaradi kaznivega dejanja izrekla izvršna razsodba,
obvesti oblastvo, ki vrši poizvedbe in preiskavo, o tem
senat, ki da ali odreče pooblastitev za nadaljevanje po¬
stopanja.

Član senata se sme klicati na odgovor samo za ono
dejanje, zaradi katerega je izročen (člen 75. ustave).

§ 109.

Odredbe predhodnega člena ne veljajo za pozive
pred sodišče in ostala oblastva in za izvršbo sodnih in
upravnih odločb v zasebnopravnih sporih.

§ no.

Senator ne odgovarja za glas, ki ga je oddal kot
član senata. Za vse izjave in postopanje pri izvrševanju
mandata, bodisi v sejah senata ali v odborih ali v poseb¬
nem odposlanstvu ali v posebni dolžnosti po odredbi
senata, so senatorji odgovorni senatu. Za one izjave in
postopanje, ki vsebujejo kaznivo dejanje, so senatorji
odgovorni tudi pred rednim sodiščem, če da senat dovo¬
litev za to. Vendar odgovarjajo senatorji za razžalitve,
klevete in zločinstva pred rednimi sodišči tudi brez
predhodne dovolitve senata (člen 74. ustave).

72

§ 111 .

Noben senator ne sme izostajati od sej senata, ee
mu ta ne dovoli dopusta. Ob izjemnih nujnih prilikah
sme predsednik senata senatorjem sam dajati dopust
do desetih dni; tedaj mora o tem obvestiti senat.

Senator sme dobiti v enem zasedanju največ 15 dni
dopusta z dnevnico; za čas dopusta čez ta rok ne pre¬
jema dnevnice, razen če boluje, za kateri čas prejema
dnevnico neglede na to, koliko časa traja bolovanje.
Bolovanje odobruje senat. Senator, ki ne prihaja k
sejam senata, a mu ni bil odobren dopust ali bilo odo¬
breno bolovanje, ne dobiva dnevnice, niti mu predsed¬
nik ne sme odrediti njenega izplačila.

§ 112 .

Vsaka zahteva za dopust se vroči predsedniku sena¬
ta, ki jo naznani senatu v prvi prihodnji seji.

Senat odloča o zahtevanem dopustu brez pretresa.
Če predsedništvo spozna, da v senatu ni zadostnega
števila članov za sklepanje, sme naznaniti, da so vsi
dovoljeni dopusti prekinjeni, razen dopustov, odobre¬
nih zaradi bolezni.

§ H3.

Predsednik senata ima doklade, kakršne ima pred¬
sednik ministrskega sveta, podpredsednika vsak po
1500 dinarjev, tajniki pa po 1000 dinarjev na mesec.
Senatorji imajo dnevnico po 200 dinarjev.

Brez privolitve senata se te dnevnice ne smejo
zvišati.

§ H4.

Vsi člani senata imajo pravico do brezplačne vožnje
I. razreda na vseh železniških vlakih in državnih poobla¬
ščenih ladjah za dobo, dokler traja njih mandat. Pravico
imajo do povračila stroškov za potovanje ob prvem
dohodu na sejo senata in ob poslednjem povratku kakor
tudi stroškov za potovanja s privatnimi vozili.

73

§ 115.

Vsak senator sme podati ostavko na svoj mandat.
Ostavko priobči predsednik senatu, ki jo odkaže verifi¬
kacijskemu odboru v nadaljnje poslovanje. Dokler
pooblastilo ni'poverjeno, ostavka ne zadržuje senata od
preiskovanja in sklepanja, ali je bila volitev pravil¬
na ali ne.

§ 116.

Članom senata izda predsednik posebno legitimacijo;
§ H7.

Senatu gre izključna pravica, da v svoji sredini
vzdržuje red po svojem predsedniku.

Nobena oborožena sila se ne sme postaviti v dvor-
nici senata niti v njegovem poslopju ali na njegovem
dvorišču, če tega ne dovoli predsednik senata. Istotako
ne sme brez njegove dovolitve noben državni organ v
senatu vršiti oblastvenih dejanj. Nihče ne sme oborožen
priti v poslopje senata razen tistih, ki nosijo orožje po
predpisu in so v službenem poslu pri senatu (čl. 76.
ustave).

§ 118.

Po ulicah, ki so neposredno okoli poslopja ali dvo¬
rišča senata, je prepovedana vsaka manifestacija. Če bi
se po njih nabirale gruče ljudi, jih mora oblastvo na
zahtevo predsednika senata takoj razgnati.

§ H9.

Vzdrževanje reda v notranjosti dvornice senata in
na njegovem dvorišču nadzira izključno predsednik. Za
to potrebno število stražnikov, ki ga določi predsednik
sam, mu da minister ža notranje zadeve takoj v začetku
zasedanja iz orožništva na razpolago.

Ti stražniki nosijo posebno viden znak, ki ga pred¬
piše predsedništvo senata in po katerem se vedno ločijo

od drugih orožnikov. Tem stražnikom ne smejo nobena
civilna ali vojaška oblastva niti kdo drugi razen pred¬
sednika senata izdajati naredb, niti ne smejo ti straž¬
niki od koga drugega sprejemati naredb, razen od pred¬
sednika senata.

§ 120 .

Če opazi predsednik v dvornici senata osebe, ki
niso senatorji ali ne pripadajo osebju senata, odredi, da
se te osebe odpravijo.

§ 121 .

Če se ne vede kdo od poslušalcev na galerijah mirno,
sme odrediti predsednik, da se oddalji. Ob večjih nere¬
dih sme predsednik odrediti, da se galerije izpraznijo.

§ 122 .

Senat ima pravico do anket kakor tudi pravico do
preiskav v volilnih in čisto administrativnih vprašanjih
(§ 67. ustave).

Te ankete in preiskave vodi senat po posebnem
svojem odboru, izvoljenem po predpisih §§ 17. in 18.
tega poslovnika.

Seje, v katerih vodi ta odbor senatske ankete in
preiskave, so javne, toda sme jih proglasiti za tajne
bodisi senat sam bodisi odbor, ki mu je poverjena vodi-
tev preiskave.

§ 123.

Vse pravice, ki jih dajo zakoni preiskovalnim obla-
stvom glede izpraševanja onih, zoper katere teče pre¬
iskava, glede pozivanja in zasliševanja prič in izveden¬
cev, pribavljanja in proučevanja potrebnih listin in spi¬
sov gredo tudi onemu odboru senata, ki vodi anketo ali
preiskavo. Toda senat sme v vsakem primeru posebej
omejiti te pravice s posebno odločbo.

Če je treba, da se izpraševanja ali zasliševanje izvrši
na mestu samem, sme odbor, ki vodi anketo ali pre-

75

iskavo, prenesti svojo oblast na enega ali na več sena¬
torjev izmed sebe. Člani anketnega odbora imajo, kadar
potujejo, pravico do povračila stroškov, ki jim jih odredi
administrativni odbor.

§ 124.

Priče in izvedenci imajo v tem primeru pred onim
odborom senata, ki vodi preiskavo, in pred njegovimi
odposlanci iste pravice in iste dolžnosti kakor pred
sodišči.

Priče ali izvedence, ki so uradniki, pozivlje anketni
ali preiskovalni odbor po pristojnem ministru.

§ 125.

Če so se seje senata odložile ali zaključile, se senat-
ska anketa ali preiskava ustavi, dokler se senat iznova
ne sestane. Senat pa sme skleniti, da se senatska anketa
ali preiskava nadaljuj tudi med časom, ko ni zbran.

§ 126.

Uspeh dela ankete ali preiskave se vselej predloži
seji senata, ko odredi predsednik senata v sporazumu
z anketnim odborom, da se natisni poročilo in gradivo,
ki je z njim, kolikor je to mogoče in dopustno po zna¬
čaju stvari same. Če je predložil anketni ali preiskovalni
odbor kako resolucijo, sklepa senat o njej kakor o osta¬
lih resolucijah, ko pridejo iz odborov (glej § 69. poslov¬
nika). Če vloži manjšina odbornikov lasten predlog reso¬
lucije, se sklepa o tem predlogu šele, če se večinski
predlog odkloni.

XII. POGLAVJE.

Osebje senata in računovodstvo.

§ 127.

Vse osebje senata je pod upravo predsednika sena¬
ta. Osebje je lahko stalno ali začasno. Službena leta stal-

76

nega osebja se štejejo kakor leta državne službe. Raz-
vrščavajo se in prejemajo prejemke po zakonu o urad¬
nikih po svoji kvalifikaciji. Državni upokojenci, ki se
tako sprejemajo za stalne uslužbence, izgube dosedanjo
pokojnino, pozneje jih sme upokojiti finančni odbor na
predlog predsednika senata in z vsemi pogoji zakona o
uradnikih. O vsem tem sestavi predsednik senata v so¬
glasnosti z administrativnim odborom poseben pravil¬
nik, ki ga predloži v sklepanje.

§ 128.

Proračun senata izvršuje predsednik senata. Iz pro¬
računa še ne smejo vršiti nobeni izdatki, ki niso v njem
določeni. Administrativni odbor, kot kontrolno oblastvo,
mora vsak mesec pregledati račune senata in predložiti
svoje poročilo senatu vsake tri mesece.

XI!!. POGLAVJE.

Stenografski zapiski.

§ 129.

Stenografsko osebje izdeluje stenografske zapiske o
sejah senata in po potrebi tudi odborov in odsekov.
Predsedništvo skrbi za to, da se ti zapiski brez odloga
natiskujejo in razdeljujejo med senatorje.

§ 130.

Stenografski zapiski se predlagajo na vpogled pred¬
sedniku in vsakemu govorniku za njegov govor. Govor¬
nik sme izpreminjati v stenografskem besedilu samo to,
kar se tiče redakcije; ne sme pa pripisovati novih misli
in razlogov niti izpuščati iarečenih misli in razlogov.
Svoje popravke sme izvršiti govornik v 24 urah, odkar

77

se mu zapiski vroče v senatskem poslopju. Predsednik
sme popravljati samo one izraze, ki žalijo dostojanstvo
senata ali obsegajo osebne žalitve ali klevete bodisi
državljanov kraljevine, bodisi tujih javnih organov ali
predstavnikov. Njegova dolžnost je skrbeti za to, da
govorniki ne zapisujejo popravkov ali dodatkov izven
tu označenih mej.

Če nastane spor, spravi predsednik na zahtevo do-
tičnega senatorja stvar pred senat, da le-ta odloči brez
pretresa, ko je zaslišal predsednika in prizadetega go¬
vornika.

XIV. POGLAVJE.

Arhiv in pečat senata.

§ 131.

Senat ima svoj arhiv in svojo knjižnico, ki ju oskr¬
bujejo posebni uradniki.

§ 132.

Senat ima svoj pečat z grbom kraljevine Jugoslavije
in z napisom na okoli: »Senat kraljevine Jugoslavije«.
Pečat senata hrani predsednik.

XV. POGLAVJE.

Končne odredbe.

§ 133.

Dokler se ne sklene pravilnik po § 127. tega zakona,
se postavlja v senatu samo začasno osebje proti mesečni
nagradi za delo; dotlej se smejo postavljati tudi upoko¬
jenci proti nagradi za delo, pri čemer pa obdrže svoje
pokojnine.

78

§ 134.

Ta poslovnik sme senat izpremeniti s svojo reso¬
lucijo.

Tak predlog o izpremembi poslovnika mora poprej
proučiti poseben odbor senata, čigar natisnjeno poro¬
čilo se mora razdeliti med senatorje vsaj pet dni pred
sklepanjem o izpremembi poslovnika.

V Beogradu,  dne 3. decembra 1931.

Aleksander s. r.

Predsednik Predsednik

ministrskega sveta, ministrskega sveta,

minister za notranje posle, minister za notranje posle,
P. R. Živkovič s. r. P. R. Živkovič s. r.

Videl

in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata.

minister pravde
dr. Drag. S. Kojič s. r.

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle sledeče

leposlovne knjige:

Conan Doyle-Mulaček: Pozna os veta. De¬
tektivski roman broš. Din 25—vez.  Din 30-—
Jack London: Morski vrag. Roman

broš. Din 20—, vez. Din 30—
Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh

delih; vsak del broš. Din 20—, vez. Din 26—

oba dela skupaj broš. Din 40—, vez. Din 46—

Ouida: Kneginja Zurova. Roman

broš. Din 30-—, vez. Din 35—
Ouida: Farnmor. Roman

broš. Din 28—, vez. Din 35—
P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman

broš. Din 28—, vez. Din 35—
Claude Anet: Arijana. Roman

broš. Din 24—, vez. Din 32—

J. Špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra

za mladino v petih slikah broš. Din 10-—

Radivoj Rehar: Popotovanje po
Černiči

zvezdi Ve-

broš. Din 12—

Razno:

Pravila naših delniških družb
Dnevnik za babice
Porodni izkazi

broš. Din 15-—
broš. Din 4—
broš. Din 1—

Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo
in poštnino še po 1 Din za izvod.

TISKOVINE

vseh vrsk lrgmke, uradne,reklam-
''ne,časopise, knjige ,več6an
"'mi lisk hilro in perceni!

TISKARNA MERKUR

L1UB LIAN A,G R E GORČICE VA$i !23

c 7d25-^Čjjdigram:7iskarnaflki , kur.

V TISKARNI MERKUR
izhajajo med drugimi:

SLUŽBENI LIST

kraljevske banske uprave Dravske banovine

TRGOVSKI LIST

strokovno glasilo za trgovino, obrt in in¬
dustrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja
celoletno Din 180 —. mesečno Din 15'—