ABDYLNASER EMINI
»Kupec ima zmeraj prav«
V  križišču Triglavske, Podmilščakove in Vodovodne ulice stoji rdeč kiosk. V njem ponuja ABDYLNASER EMINI sveže sadje in zelenjavo iz vse Jugoslavije vsak dan od jutra do večera, tudi ob sobotah in nedeljah. "Zdravo, kako ste kaj, kako pa kaj vaša žena7 So bile češnje dobre? Danes imam odlično solato!« Stojim zra-ven in vlečem na ušesa. Vsi kupci po vrsti ga hvalijo, čeprav ne vedo, da sem novi-narka Ko napeto rdeče sadje najbolj va-bi, se prikaže \z opoldanske vročine Ab-dyinaserjev brat, da ga zamenja za teht-nico. Abdylnaser si zdaj lahko privošči nekaj minut za klepet
Šele leto in pol je v Ljubljani Z očeto-vim denarjem, ki ga je zaslužil z delom v Zvezni republiki Nemčiji. stasi Eminijeva brata lahko kupila ta kiosk in se naselila v najemniškem stanovanju na Triglavski ulici Abdylnaser je pripeljal s seboj tudi ženo, hčerkica, ki sejimajerodila v Ljub-Ijani. pa ima enajst mesecev Besede in misli o delu v Ljubljani naju popeljejo v Tetovo v Makedoniji. kjer je Abdylnaser doma Tam je na kmetiji ostala le še nje-gova mati. ki je zelo žaJostna, ker so jo zapustili vsi otroci, tudi hčer. pripovedu-je Zakaj potem tak dolg skok \z domače-ga gnezda? Se jima je odločitev sploh izplačala^ šeslindvajselletni Abdylnaser ki je v Tetovu končal srednjo tehnično strojniško šolo in ki je dve leti obiskoval tudi ekonomsko fakulteto v Prištini, do-ma ni mogel dobiti zaposlitve Za razmiš-Ijanje o tem. če se takšno delo izplača ali ne, pa je zdaj že prepozno Veliko je težav z raznimi dovoljenji, z dobavo sadja, ki je poleg tega zaradi prevoza tudi vse dražje, potem pa so tu še dolge zime, ko ni česa prodajati »Saj veste sami, kako je s tem,« zamahne z roko Za prodajanje mora imeti človek veselje in predvsem žilico," pravi »Vsakemu moraš reči tisto kar želi slišati Za to potrebuje človek tudi zelo debele živce <•
V življenje za Bežigradom sta se brata Emini hitro vključila. všeč jimajetu Oko-liš je miren in Ijudje prijazni Ljubljane pa še nista imela priložnosti bolj podrobno spoznati  Preveč dela imata, da bi lahko pohajkovala. Tisto malo prostega časa, ki ostane, pa preživita pri sorodnikih - njun stric ima slaščičarno na Črnučah, bratra-nec pa živi v Savskem naselju Jezik jima je v začetku delal nekaj preglavic Abdyl-naser pa je to oviro hitro premostil, saj zna poklepati z vsakim o vsem, kot se za pravega branjevca spodobi Tudi za beži-grajski občinski praznik ve Le nekaj mu pri Ljubljančanih ne gre v račun »Preveč ste malenkostni in na vsako paro gleda-te,- pravi Abdylnaser Pa še res ie!
<creator>VIDA  PETROVČlČ</creator>