Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Slavica Bajt, Mgda Ostanek — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO X. — 30. VIII. 1967 — ŠT. 8.
tekstilec
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ
Izvlečki in sklepi 4. seje centralnega DS
DNEVNI RED SEJE:
1.	Potrditev zapisnika 3. seje CDS
2.	Pregled sklepov 3. seje UO
3.	Razprava o problematiki obratne ambulante
4.	Poročilo o proizvodnji in prodaji meseca maja in junija 1967 ter kumulativno
5.	Poročilo koordinacijske komisije za osebne dohodke
6.	Sklepanje o predlogu ODS plemenitilnice I za razpis nadomestnih volitev.
7.	Ureditev prostorov, vezanih na reorganizacijo komercialnega sektorja
Ad 1)
Stane Borštnar pripomni, da je CDS na 16. seji 1967. leta sklenil, naj strokovna služiba v roku enega m cecca ugotovi, če je možno poenostaviti obračun osebnih dohodkov tako, da bi ga delavci (na izplačilnem listu) razumeli.
Tine Rojina je odgovoril, da bo dala služba potrebno poročilo na naslednji seji CDS.
Ad 3)
Pri tej točki so člani CDS obravnavali tri zadeve, in to:
a)	soglasje k pravilniku o delovnih razmerjih in k spremembi Statuta obratne ambulante,
b)	nadaljnje poslovanje zobne ambulante,
c)	soglasje za uvedbo ustavnega spora.
a)	SOGLASJE K PRAVILNIKU
Na osnovi novega temeljnega zakona o delovnih razmerjih je bilo potrebno narediti tudi nov pravilnik o delovnih razmerjih za našo obratno ambulanto.
SKLEP: CDS je soglasen z novim pravilnikom, ki je bil predložen v razpravo.
Glede na nov pravilnik, je bilo potrebno popraviti tudi statut obratne ambulante.
SKLEP: CDS soglaša z vnešeni-mi spremembami v statut.
b)	NADALJNJE POSLOVANJE
ZOBNE AMBULANTE
V našem podjetju imamo dve zobni ambulanti, in to eno v obratu I in drugo v obratu II. Nepoznan organ je menda določil, da pripada našemu podjetju v prihodnje samo ena zobna ambulanta, oziroma ena delovna ekipa, ki bo tudi dobivala potrebna sredstva. Ker naj bi to določilo veljalo že od 1. januarja tega leta dalje, je naša obratna ambulanta dobivala v tem letu denar samo za eno ekipo. Ce se sredstva deli na število zaposlenih, bi morala naša ambulanta dobiti 1,4 % denarja, torej skoraj za 1,5 ekipe.
Ena ambulanta na zaposlene bi povzročila, da bi morali pacienti čakati na popravilo v bodoče kar 2 leti, ker je že sedaj — pri 2 zobnih ambulantah — čakalna doba 7 mesecev.
Glede na to, da niti obratna ambulanta niti podjetje — kot ustanovitelj — nista bili pismeno obveščena, kdo je določil ukinitev ene zobne ambulante, po kakšnih kriterijih in tudi o tem ne, da velja ta ukinitev že od 1. januarja tega leta dalje, in glede na to, da imata obe zobni ambulanti prijavljenih preko 300 pacientov, torej obe dovolj in preveč dela, je
CDS sprejel naslednji SKLEP:
Obe zobni ambulanti poslujeta še naprej, dokler podjetje ne dobi pravne dokumentacije, iz katere
bo očita upravičenost ukinitve ene ambulante, oziroma ene zobne ekipe.
c)	SOGLASJE K UVEDBI
USTAVNEGA SPORA
Zakon o organizaciji zdravstvene službe SR Slovenije določa v
14.	členu pogoje za ustanovitev zdravstvenih domov, med temi je kot temeljni pogoj število prebivalstva in sicer 40 tisoč. Tega pogoja obratne ambulante ne izpolnjujejo. Za take zdravstvene ustanove, ki tega pogoja ne izpolnjujejo (sem spadajo torej vse obrat-
ne ambulante) določa zakon, da se pripojijo oziroma spojijo najkasneje do 31. decembra tega leta. Podjetja in obratne ambulante v kranjski občini so za spojitev, zdravstveni dom Kranj pa zahteva pripojitev. Oblika pripojitve, kakršno zagovarja zdravstveni dom Kranj (le-ta se bistveno razlikuje od spojitve) pa ni sprejemljiva niti za podjetja (ustanovitelje) niti za obratne ambulante. Ker ta zakon v svojem 65. členu določa, da s 31. decembrom 1967. leta preneha možnost samostojnega obstoja obratnih ambulant, hkrati pa ne dopušča, da hi o tem vprašanju soodločali samoupravni organi obratnih ambulant in tudi podjetja, kot ustanovitelji teh ambulant, predlaga zbor delovnih skupnosti naše obratne ambulante, da se naše podjetje priključi OA, ki je šla na ustavno sodišče SR Slovenije, kot predlagatelj ustavnega spora. Ustavno sodišče naj odloči o skladnosti, čl. 65 zakona o organizaciji zdravstvene službe z ustavo. V ta spor so se vključila tudi druga podjetja, med njimi Iskra in Sava iz Kranja, Železarna Jesenice, TAM, MTT METALNA in MARIBOR-
SKA LIVARNA iz Maribora in še druga. Podjetja namreč smatrajo, da 65. člen zakona o zdravstvu ni v skladu z ustavo, ker podjetjem ne daje možnosti, da soodločajo o (Dalje na 2. strani)
VSEBINA:
—	Izvlečki in sklepi 4. seje centralnega delavskega sveta
—	17. Gorenjski sejem in — naša udeležba
—	Opozorilo
—	Tkanina se ne mečka
—	Letovanje v naših počitniških domovih
—	Bo ostala ena možnost neizkoriščena?
—	Blago, primerno za ženske obleke in bluze
—	Razmišljanje
—	Vprašali ste: »Kako je z gradnjo stanovanjskih blokov?« in odgovor
—	Za jesen in šolo
—	Naš prvošolček nam povzroča skrbi
—	Urjenje spomina
—	Nagradna križanka
—	Izžrebani so bili
Tkanina se ne mečka...
Tako in podobno glasijo reklamni napisi na mnogih izdelkih tekstilne industrije in privabljajo kupca. Se pogosteje se nam iz izložbenih oken ponujajo bolj ali manj nerazumljive oznake, največkrat tujega izvora, kot n. pr.: wash and wear, sanlor, perma-press, scotchgard itd. Vse lepo in prav! Reklama mora biti in tudi izdelki is posebnimi lastnostmi morajo 'biti vidno označeni, da opozarjajo potrošnika nase, vendar
čin opisati pomen raznih kvalitetnih oznak, kakšni so postopki za obdelavo bombažnih in staničnih tkanin, da izboljšamo njih uporabne vrednosti in kaj si potrošnik od njih lahko obeta.
Po izvoru delimo tekstilne surovine v tri velike skupine: celulozna, beljakovinska in sintetična vlakna. Vsaka od teh skupin ima svoje karakteristične lastnosti, ki določajo način njihove predelave in uporabnost, iz njih izdelanih
kaj mu to pomaga, če si ob takih artiklov. Dočim smo imeli do voj-oznakah potrošnik pogosto lahko le medlo predstavlja ali pa sploh ne razume, kaj posamezne oznake na tekstilnih izdelkih pomenijo in kaj lahko od njih pričakuje! V tem sestavku (in v nadaljevanjih) bom zato skušal na preprost na-
17. gorenjski sejem in - naša udeležba
Ta izredno pomembna gospodar- ko stotisoč obiskovalcev — potroš- zelo pomembna, in to ne samo v ska prireditev na Gorenjskem je nikov, in to iz vseh krajev Slove- finančnem pogledu, temveč še bolj
za nami. Ni moč zanikati, da je Gorenjski sejem postal potrošniški sejem, prava veleblagovnica, ki se je, enkrat letno, posluži pre-
nije in tudi iz drugih republik Jugoslavije.
Za vsako gospodarsko organizacijo je zato taka prireditev lahko
ne opraviti večidel le s celuloznimi in beljakovinskimi vlakni (bombaž, lan, stanična vlakna, umetna in prirodna svila, volna), so se po vojni pojavili najlon, perlon, orlon, terilen in druga sin-tetska vlakna, katerih število, proizvodnja in poraba, iz leta v leto narašča, in to v izrednem tempu. Razloge za ta razvoj moramo iskati tako v vedno večjem pomanjkanju prirodnlh tekstilnih surovin, in pa tudi v posebnih lastnostih sintetičnih vlaken, ki v mnogih pogledih prekašajo pri-Resnica je, da je danes uspeh rodna. Pri vsem tem pa ostane ne-
v pogledu proučevanja potrošnikov in lastnih proizvodov.
gospodarske organizacije v veliki meri odvisen od proučevanja (analize) trga, potrošnika in lastnih proizvodov. Ta resnica bo v bodoče še bolj očita in odločujoča. Zato žele danes tam, kjer so to dejavnost doslej zanemarjali, to napako popraviti s tem, da prav na hitro uvrščajo ustrezno službo v svoje poslovanje. Pri tem iščejo in izkoriščajo vsako možnost, da bi nadomestili izgubljena leta, zamujene možnosti.
(Dalje na 2. strani)
izpodbitno dejstvo, da imajo sintetična vlakna tudi nekatere pomanjkljivosti, zaradi katerih se njihova uporaba (za določene skupine artiklov) ni mogla odločilno uveljaviti. Tako te tkanine zelo slabo vpijajo znoj in se pri drgne-nju hitro naelektrijo, zaradi česar se marsikdo zelo neugodno počuti, če nosi telesno perilo ali srajco, izdelano iz samih sintetičnih vlaken. Te slabe lastnosti lahko vsaj delno odpravimo, bodisi s primerno konstrukcijo tekstilnega izdel-(Dalje na 3. strani)
OPOZORILO!
V zadnjem času se pojavljajo primeri, da posamez* <• niki, ki si zidajo hišo, stanujejo pa v stanovanjih, last <! podjetja, sklepajo s člani kolektiva, ki nimajo urejenih stanovanjskih razmer, pogodbe in to v tem smislu, da *

jim obljubijo stanovanje, ko se bodo preselili v svojo hišo, če jim le-ti nudijo posojilo pod izredno ugodnimi pogoji. Vsi ti dogovori se sklepajo brez vednosti strokovne službe in samoupravnih organov. Tako se v praksi dogaja, da član kolektiva posodi graditelju hiše 1 milijon starih dinarjev v prepričanju, da bo dobil stanovanje, ko se bo le-ta vselil v svojo hišo.
Vse graditelje hiš in člane kolektiva, ki brez vednosti strokovne službe in samoupravnih organov sklepajo medsebojne pogodbe v zgoraj navedenem smislu opozarjamo, da so taki dogovori za podjetje neveljavni in jih ne bomo upoštevali. Za dodeljevanje stanovanj so edino pristojni samoupravni organi in to tudi za tista stanovanja, katera sedaj zasedajo graditelji individu- ([ alnih hiš. Omenjena stanovanja bodo dobili tisti prosilci, ki so po mnenju samoupravnih organov najbolj upravičeni, ne pa tisti delavci, ki lahko nudijo graditelju hiše določeno vsoto denarja. Nihče se nima pravice privatno dogovarjati za stanovanje, ki je last podjetja.
Kadrovsko-socialni sektor
Del našega paviljona na gorenjskem sejmu
Izkop za gradnjo provizorija je končan. Kmalu bodo gotovi tudi temelji. Provizorij bi moral biti gotov meseca oktobra letos.
Izvleček in sklepi 4
(Nadaljevanje s 1. strani) nadaljnjem obstoju OA, čeprav jih po ustavnem zakonu o zavodih — kot ustanovitelj — imajo.
Ker bi, če bo realiziran. 65. člen, prišlo do zelo škodljivih posledic pri, izvrševanju zdravstvenega dela, ki ga opravljajo obratne ambulante v podjetjih, saj je ta zdravstvena dejavnost tista, ki močno vpliva na gospodarsko dejavnost delovne organizacije, je CDS sprejel SKLEP: da se pridružujemo prej že omenjenim podjetjem, kot predlagatelji ustavnega spora. Konkretni sklepi, ki jih je CDS sprejel pa so naslednji:
1.	Zdravstvenemu domu Kranj se glede izvajanja zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji ne da soglasje za pripojitev obratne ambulante, dokler od ustavnega sodišča SR Slovenije ne dobimo odgovora na omenjeni ustavni spor.
2.	Da ustavno sodišče SR Slovenije v smislu določil čl. 230 ustave SR Slovenije ter določil 7. točke 19. člena zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije začne postopek za oceno ustavnosti člena 65. zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji.
3.	Da v smislu določil 231. čl. ustave SR Slovenije in 26. člena zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije ter 6. in 1. odstavka 8. točke 16. člena ustave SR Slovenije razglasi s svojo odločbo določilo čl. 65 zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji, da ni v skladu z določilom ustave SR Slovenije 16. členu, prvemu odstavku točke 8.
4.	Da ustavno sodišče SR Slovenije v smislu določil 229. člena ustave SR Slovenije in 3. čl. zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije opozori skupščino SR Slovenije na prej opisane ekonom-
ske in politične in socialne posledice, ki jih bo povzročilo — pri predlagateljih in tudi pri drugih gospodarskih organizacijah — izvajanje 65. člena zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji ter da predlaga skupščini SR Slovenije, da z ustrezno novelo izpodbijanega zakona te posledice prepreči oziroma jih vsaj omeji na tak obseg, da ne bo popolnoma odpravljena dejavnost obratnih ambulant v okviru predlagateljev in drugih gospodarskih organizacij na področju zdravstvenega dela, ker bi sicer nastala v gospodarskih organizacijah in širših družbenih skupnostih neocen-ljiva ekonomsko-politična in socialna škoda.
Ad 4)
Podatke o izvršitvi plana maja meseca in junija smo objavili že v prejšnji številki Tekstilca.
Ad 5)
Koordinacijska komisija je preid_ lagala CDS, da sprejme dopolnitve pravilnika o delitvi dohodka, o delitvi osebnih dohodkov in nove ocenitve za nekatera delovna mesta.
Po daljši razpravi in prepričevanju, so člani CDS sprejeli naslednje SKLEPE:
X. Dopolni se 11. člen pravilnika o delitvi dohodka tako, da sedaj glasi:
Poleg sredstev za osebne dohodke, ki pripadajo proizvodnim enotam na podlagi obračuna dosežene proizvodnje po cenikih, imajo te ekonomske enote pravico do nadomestila za osebne dohodke za čas zastoja v proizvodnji, in to v naslednjih pogojih:
a) če je do zastoja prišlo zaradi pomanjkanja električne energije, pomanjkanja produkcijskega materiala, požara ali elementarne nesreče,
17. GS in naša ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
To nujnost smo spoznali tudi v našem podjetju in tako predvideva sedanja reorganizirana komercialna služba tudi analizo trga in učinkovitejšo ekonomsko propagando. Očitno pa je, da v tem pogledu še nismo sposobni za akcijo, ker bi v nasprotnem primeru ne smeli izpustiti take izjemne prilike, kot nam jo je nudil XVII. Gorenjski sejem.
Kot član kolektiva vprašujem naslednje:
1.	ZAKAJ NA TEM SEJMU NISMO PRODAJALI NAŠIH IZDELKOV? Ne mislim tu prodajo ostankov, temveč prodajo rednega blaga. Prepričan sem, da bi ustrezen način prodaje (morda v kosih 4 do 6 metrov in lepo zavito) dal lep finančen uspeh. Mar ne bi bilo to pravilno, potrebno in ekonomično, ob tolikšnih zalogah in slabi prodaji?
2.	ZAKAJ NISMO IZKORISTILI SEJMA ZA ANALIZO POTROŠNIKA IN ZA PODATKE O NAŠIH IZDELKIH? Ze iz same prodaje bi lahko ugotovili, če so naši izdelki iskani med potrošniki, kaj ljudem odgovarja (katere tkanine, barve) in podbbno. Ustrezna anketa bi dala še več odgovorov, in sicer: kaj ljudje žele,, kaj potrebujejo, kaj pogrešajo in končno kaj menijo o kvaliteti in našem izboru izdelkov.
3.	ZAKAJ NISMO IZKORISTILI SEJMA V PROPAGANDNEM
SMISLU? V času sejma je izšel sejemski časopis, in to v 35 tisoč izvodih. Ta časopis je v glavnem vseboval propagandne oglase, poslan pa je bil v vse večje kraje Slovenije, po vsej Gorenjski in tudi v bližnje kraje Italije in Avstrije. Prepričan sem, da bi ustrezen oglas ne ostal brez učinka. Tudi kratke dnevne vesti preko zvočnika — na samem sejmu — bi bile koristne.
ŠE O NAŠEM PAVILJONU
Tu ne morem reči drugega, kot to, da je bil paviljon lepo urejen, da je bil zanimiv in privlačen, torej tak, ki zasluži vse priznanje.
Peter Gunčar
▲ Pogled na avtomatsko tkalnico v obr. I
f Remont v plemenitilnici I
seje CDS
b) če se je moralo — zaradi naštetih vzrokov — ustaviti delo v vsem obratu.
Nadomestilo osebnega dohodka zaradi omenjenih zastojev znaša 50 % od povprečno ustvarjenih sredstev za osebne dohodke zadnjih treh mesecev, izračunanih po osnovnih cenikih, brez dodatkov in na obratovalno uro po obrazcu!
Ostvarjeni OD x ure zastoja x 50 odstotkov
obratovalne ure x št izmen x 100 = nadomestilo
O tem, če se nadomestilo po navedenem obrazcu izplača ali pa se izpadla produkcija nadomesti v prostem dnevu, odloča upravni odbor podjetja. Na osnovi njegovega sklepa izračuna finančni sektor pripadajoče nadomestilo, in to iz dohodka izven redne delitve.
2.	Dopolni se 12. člen pravilnika o delitvi dohodka, ki se nanaša na participacijo vezanih e. e. In sedaj glasi ... splošna uprava 13,93 odstotka, od 1. 7. 1967 ...
3.	Spremeni se 18. člen v drugem delu odstavka besednega dela pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v vseh ekonomskih enotah in odslej glasi... pravico do OD, ki odgovarja 50 % od povprečja osebnega dohodka za pretekle 3 mesece, v vsakem primeru pa najmanj minimalni osebni dohodek.
4.	32. člen pravilnika o delitvi dohodka se v drugem odstavku spremeni in glasi... do nadomestila za ločeno življenje, ki znaša 150.— novih dinarjev.
5.	Koordinacijsko komisijo se zadolži, da do ene prihodnjih sej CDS pripravi analizo o gibanju osebnih dohodkov po posameznih ekonomskih enotah v letošnjem letu.
6.	Koordinacijsko komisijo za osebne dohodke se zadolži, da v jesenskih mesecih prične s temeljito analizo ocenitev in celotnih osebnih dohodkov po posameznih delovnih mestih, upoštevajoč tudi razmerja istovrstnih delovnih mest v posameznih ekonomskih enotah.
7.	Predlog za novo ocenitev delovnega mesta »MOJSTER KO-SMATILNICE« v plemenitilnici I, v višini 170 točk se zavrne, in ostane tako dosedanja ocenitev 165 točk. (Za novo ocenitev je glasovalo 9 članov, proti pa 15).
8.	Predlog za novo ocenitev delovnega mesta »VODJA ENERGETSKO VZDRŽEVALNIH OBRATOV« z ocen. 330 točk se osvoji (zanj je glasovalo 28 članov). Delovno mesto se veže na PEU. Nova ocenitev velja od 1. 6. 1967.
9.	Predlog za novo ocenitev delovnega mesta »ENERGETIK«, z ocenitvijo 275 točk se osvoji (zanj je glasovalo 28 članov). Delovno mesto se veže na proizvodno ekonomski učinek — PEU. Nova ocenitev velja od 1. 6. 1967.
10.	Predlog za novo ocenitev delovnega mesta »DEZINATER PESTRIH TKANIN«, z ocenitvijo 235 točk se osvoji (zanj je glasovalo 17 članov). Nova ocenitev velja od 1. 6. 1967.
11.	Predlog za novo ocenitev delovnega mesta »EKONOMSKI ANALITIK — PRAVNIK«, z ocenitvijo 275 točk se osvoji (zanj je glasovalo 27 članov). Nova ocenitev velja od 1. 6. 1967.
Ad 6)
Ker je zapustil podjetje Jugan Fedran, diplomiran inženir, ki je bil član sedanjega CDS, je treba v tej enoti izvoliti novega člana za CDS. CDS je sprejel SKLEP, da bodo te volitve v plemenitilnici I, in sicer 30. avgusta tega leta.
Ad 7)
Reorganizacija komercialnega sektorja in službe je prinesla povečano število zaposlenih v tem sektorju. Zaradi tega je. nujno potrebno dobiti dodatne prostore. Predlog je bil, da bi za menzo zgradili nov provizorij, ki too služil za tehnično skladiščne namene, po potrebi pa bi ga dali v uporabo kadrovsko socialnemu sektorju.
CDS je odobril nabavo in gradnjo provizorija.
Letovanje v naših počitniških domovih
V letošnjem letu smo dobili v uredništvo že tri dokaj kritično napisane članke o razmerah v našem počitniškem domu v Bohinju, hkrati pa tudi več kratkih obvestil, v katerih sprašujejo koristniki počitniškega naselja v Novigradu, zakaj naš kolektiv v njem ne uredi pravilne preskrbe s pitno vodo. »Vse drugo«, tako pravijo,« je v redu, pomanjkanje pitne vode pa povzroča več problemov, med katerimi je posebno pereče vprašanje zdravja, člani kolektiva«, tako pravijo pisci naprej, »ne vidimo utemeljenega razloga, da ta problem ne bi bilo možno rešiti v zadovoljstvo koristnikov naselja. Treba je pač poiskati ustrezno pot in ne čakati, da se bo zadeva rešila kar sama!«
Pisce omenjenih člankov obveščamo, da njihovih prispevkov nismo zato objavili, ker resno dvomimo v nekatere navedbe, preveriti pa jih ne moremo. Eden od razlogov pa je tudi ta, da je v Bohinju predvidena večja adaptacija doma, ki bo odstranila vse sedanje pomanjkljivosti in slabosti, ki bo dalje usposobila dom v taki meri, da bo nudil koristnikom več udobja, in to skozi vse leto, torej tudi med zimsko sezono.
Kako bo ta prenovitev doma v Bohinju izgledala in kdaj bo tudi izvršena in kako je s problemom pitne vode v Novigradu, pa preberite poročilo pristojne službe.
ODGOVOR
na pripombe članov KOLEKTIVA GLEDE NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOV V BOHINJU IN NOVIGRADU Uredništvo našega časopisa je prejelo nekaj pisem, v katerih člani kolektiva kritizirajo neurejenost našega počitniškega doma v Bohinju in problem pomanjkanja vode v počitniškem domu v Novigradu. Člane kolektiva in pisce omenjenih pisem želimo v odgovoru seznaniti s stanjem v naših domovih in ukrepih, ki se bodo v prihodnje izvajali.
Strinjamo se z avtorji pisem, da je naš počitniški dom v Bohinju nujno potreben popravila. Hiša je stara, notranji prostori so že močno načeti od lesenih škodljivcev in vlage, kar še posebno' velja za kuhinjo. Popraviti bo treba sobe, sanitarije, jedilnico, ter jih na novo opremiti z odgovarjajočim po-hitšvom. Brez dvoma pa predstavlja največji problem kuhinja, ki je izredno hladna in vlažna. Oprema je že popolnoma izrabljena tako, da bo treba v prihodnje nabaviti novo.
Upravni odbor počitniškega doma je v. aprilu razpravljal o po-
čitniškem domu v Bohinju in sprejel sklep, da se v letošnjem letu v dom ne vlaga nobenih večjih sredstev, razen za redno vzdrževanje, ker se predvideva v prihodnjem letu razširitev in adaptacija doma, ki bo imel zaposlenega preko celega leta upravnika in kuharico. Upravni odbor je nadalje povzel sklep, da se najprej v okviru finančnih možnosti dokončno dogradi počitniški dom v Novigradu, nato pa še dom v Bohinju. Menim, da je omenjena odločitev edino pravilna.
V pismih člani kolektiva tudi navajajo, da je dom zanemarjen, da prostori niso čisti in da se zato nihče od odgovornih ne zmeni. V mesecu maju letos smo poslali v dom dve snažilki, delavca, električarja in vodovodnega inštalaterja z nalogo, da temeljito očistijo vse prostore v domu in njegovo okolico ter popravijo električne in vodovodne naprave. Delo je bilo dobro opravljeno z izjemo hladilnika, ki se po izjavi električarja ni dal več popraviti. Kdor od članov kolektiva je obiskal dom v maju in juniju, se je lahko prepričal, da je bil dom vzorno urejen.
Dolžnost vsakega obiskovalca doma je, da pusti prostore, ki jih je uporabljal, take, kot jih je do-
II &
bil pri prihodu v dom. Za 300 S din dnevno ima obiskovalec na razpolago udobne kavče, v kuhinji vse potrebne pripomočke za kuhanje in še športne rekvizite za rekreacijo. Od gosta zahtevamo samo to, da ob odhodu pusti vse tako, kot se za kulturnega človeka spodobi. Pa sedaj poglejmo še drugo plat medalje. Ob praznovanju novega leta so obiskovalci doma pustili v sobah, kuhinji in sanitarijah tako »svinjarijo«, da smo morali plačati delavca, ki je dom vsaj za silo očistil. Ko smo zahtevali od udeležencev novoletne zabave, naj povedo, kateri gostje so tako »kulturno« praznovali novo leto, nismo dobili na vprašanje odgovora, zato so bili vsi udeleženci po sklepu upravnega odbora kaznovani s po 1000 S din. Tudi pri občasnih kontrolah večkrat naletimo na čudne stvari. Gostje tudi ne pazijo na imovino, ki je v domu. Pustijo goreti kuhalnike, da potem pregorijo, na vroč kuhalnik postavljajo posodo iz plastične mase, ki je potem nerabna, redno zmanjkuje jedilni pribor in kozarci, po omarah v sobah puščajo papir in posamezne dele perila itd. Marsikateri obiskovalec nam s svojim neodgovornim početjem naredi več škode, kot je plačal za bivanje v domu. Ker v domu nimamo stalnega upravnika, ne moremo ugotoviti, kdo je tisti, ki ne spoštuje hišnega reda. Za v bodoče smo «Sklenili, da bo kontrola bolj pogosta in vsakega obiskovalca doma, ki ne 'bo spoštoval hišnega reda, bomo s polnim imenom in priimkom objavili v našem časopisu. Ko bo dom v Bohinju preurejen in ko bo v njem stalno zaposleno osebje, ‘bodo odpadle tudi upravičene in neupravi-
Ciščenje pralnih kadi v kontinuimi belilnici I
cene kritike obiskovalcev. Do takrat pa bi želeli, da obiskovalci spoštujejo hišni red in ne delajo podjetju škode.
Nekateri člani kolektiva, ki so letos letovali v našem počitniškem domu v Novigradu, so postavili vprašanje, zakaj v domu primanjkuje vode. Menijo, da bi se z malo dobre volje tudi ta problem lahko rešil. Vendar to vprašanje ni tako enostavno, kot se mogoče komu zdi. Pomanjkanje vode je problem cele Istre, še prav posebej pa Umaga in Novigrada. To še prav posebno velja za letošnje leto, ko je bilo izredno sušno in vroče. Vodovod, iz katerega dobiva vodo tudi naš počitniški dom, je bil zgrajen pred leti, ko je bilo na tem področju še malo počitniških domov in vekendov. V zadnjih letih pa je ravno na območju Novigrada, kjer imamo tudi mi svoj dom, zraslo veliko privatnih
Sezonski delavci pomagajo v plemenitilnici I
hišic, ki so se priključevale na vodovodno omrežje. Ker je sedaj več odjemalcev, kapaciteta vodovoda in cevi pa je ostala ista je razumljivo, da primanjkuje vode. Sedaj je izdelan nov projekt za izgradnjo vodovoda, ki bo stal 5 milijard S din. Naše podjetje bo moralo k tej gradnji prispevati
4,5	milijona S din, če bomo hoteli imeti priključek k novemu vodovodu.
Predstavniki skupnosti počitniških domov Novigrad — Pineta v okviru katere je tudi naš dom, so bili zaradi pomanjkanja vode pri direktorju komunalnega podjetja in predsedniku občinske skupščine Novigrad. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bodo dobivali domovi vodo 3 krat na dan po 2 uri, ostali čas pa bo dotok vode zaprt. Sprijazniti smo se morali s tem, ker se kaj več ni dalo narediti. Zavedamo se, da je pomanjkanje vode neprijetno za goste, vendar še veliko bolj za personal, ki ima zaradi) tega še dodatno delo, saj morajo vodo za čiščenje sanitarij nositi iz morja.
Upravni odbor počitniškega doma in ogdovorna služba si bosta prizadevali, da bo letovanje v naših domovih prijetno, vendar so nam pri tem lahko v veliko pomoč tudi člani kolektiva in ostali gostje, ki obiskujejo naše domove. V bodoče bi tudi želeli, da člani kolektiva, ki obiščejo naš dom in ugotovijo kakšne nepravilnosti, sporočijo svoje ugotovitve v pisarno počitniškega doma ali v pisarno vodje varnostno socialne službe..
Franc Dolenc
Tkanina se ne mečka...
Nakladanje blaga, predvidenega za izvoz
Nadaljevanje s 1 . strani) ka (n. pr. pletenine), z mešanjem sintetičnih vlaken s prirodnimi v raznih medsebojnih razmerjih ali pa s tem, da izdelke impregniramo s primernimi apreturnimi sredstvi (na pr. z antistatičnimi). Kljub temu ostane dejstvo, da so celulozna vlakna v fiziološkem pogledu najprimernejša za oblačilne namene in še vedno najcenejša.
Te ugotovitve že vsa povojna leta vzpodbujajo kemijske in tekstilne strokovnjake k velikim naporom, da bi iznašli in uvedli čim učinkovitejša sredstva in postopke, s katerimi bi odpravili kvalitetne pomanjkljivosti celuloznih vlaken in njih lastnosti približale tistim, ki jih imajo sintetična, ne da bi pri tem prevzela tudi njihove slabe strani. Ta prizadevanja so privedla do cele vrste permanentnih in specialnih apretur-nih postopkov, ki jih tudi pri nas že dalj časa uspešno uporabljamo.
Katere pa so tiste lastnosti, ki jih želimo pri izdelkih iz celuloznih vlaken izboljšati? Naj opišem le 3 najvažnejše:
1: Mečkavost tkanine. Tekstilni izdelki iz bombažnih, staničnih ali polinoznih vlaken, pa tudi iz umetne svile, imajo to veliko pomanjkljivost, da se pri zghbanju in obremenitvi zmečkajo in se po razbremenitvi le zelo malo ponov-
no zravnajo. To pomeni, da pri nošnji (in sploh pri vsakodnevni uporabi) postanejo močno zmečkane ter zaradi tega izgubijo svoj lep izgled in uporabnost.
2.	Zamudno likanje. Pralni izdelki iz teh vlaken, kot so srajce, bluze, pižame, rjuhe, prevleke, poletne obleke in podobno, delajo gospodinjam mnogo preglavic z dolgotrajnim in trudapolnim likanjem po vsakokratnem pranju (ki je pri teh artiklih zelo pogosto), in to zato, ker so izdelki po sušenju močno zgubani.
3.	Skrčevanje. Izdelki iz navadno apretiranih tkanin in celuloznih vlaken pri pranju bolj ali manj uskočijo, zaradi česar jih lastnik pogosto ne more več normalno uporabljati. Ta pojav dela največ težav konfekcijskim podjetjem.
Po drugi strani pa imajo tekstilne tkanine iz celuloznih vlaken zelo prijeten otip, zlahka vpijajo znoj in ga tako odstrani a jo s kože, se dajo lepo barvati in tiskati z raznimi modnimi toni in vzorci. Zato jih je možno uporabiti za vse mogoče namene, od najnežnej-šega perila preko lahkih in težjih oblačilnih predmetov do zaves, šotorskega platna ter okrasnih in
dekoracijskih tkanin. O tem, kakšne možnosti imamo, da odpravimo opisane pomanjkljivosti in napravimo tkanino uporabnejšo, lepšo in s tem tudi plemenitejšo, pa prihodnjič.
M. Pogačnik
Naši pleskarji obnavljajo izgled strojev v belilnici
SODELUJ V TEKSTILCU!
Bo ostala ena možnost neizkoriščena ?
Člani našega kolektiva vemo, da prodaja naših izdelkov ne gre najbolje. Na raznih sestankih in sejah samoupravnih organov poslušamo razlage, da so temu vzrok zunanji faktorji, proti katerim smo brez moči. Ta utemeljitev deloma tudi drži, ne drži pa trditev, da smo znotraj našega podjetja naredili vse, kar bi lahko, kar bi morali. Niso torej vzrok slabe prodaje samo zunanji faktorji, temveč tudi naše napake, naša togost, naša nesposobnost, da bi prilagodili naš način prodaje današnjim zahtevam, današnjim pogojem.
Priznam sicer, da skušamo v letošnjem letu narediti korak naprej, s katerim nameravamo te slabosti popraviti — ta korak je izvedena reorganizacija komercialne službe in komercialnega sektorja — vendar kaže, in to je za nas značilno, da tudi ta reorganizacija ni bila izvedena na osnovi temeljite študije, da zanjo ni bil vnaprej izdelan precizen program dela, da smo jo torej izvedli brez analiz, brez jamstva na njen uspeh, zgolj v upanju, da Se bo obnesla.
V gradivu, ki ga je pripravila posebna komisija kot osnovo za to reorganizacijo, je sicer govora o nekaterih spre-merhbah in novih prijemih reorganizirane komercialne službe, vendar je vsebina tega preveč splošna, neprecizna in polna nasprotij. Tak material torej ne more koristiti tej službi niti za uspešen začetek, in še manj za njen hiter in učinkovit razvoj.
Pri takih rerorganizacijskih prijemih je največja napaka to, da pozabljamo na njeno bistvo, ki je:	reorganizacija
mora odpraviti napake in slabosti prejšnje službe! Ce naj to naredi, potem moramo točno vedeti, katere so te napake in — kako jih bomo odpravili. Vedeti moramo, katere napake in slabosti so primarne, torej najbolj kritične, in te je treba potem prvenstveno odpraviti. Nesmiselno je reševati bistvene in manj pomembne slabosti hkrati, brez jasnega načrta, ker bo uspeh v takih pogojih minimalen. Reorganizirana služba mora zato imeti vnaprej določen program dela, ki mora vsebovati podatke o najvažnejših dosedanjih napakah in napotke za njihovo odstranitev, konkretne oblike nove dejavnosti, postavljene roke, v katerih je treba konkretne zadolžitve izvršiti in seveda tudi precizno obdelano notranjo organizacijo, v kateri bi morale biti jasno:	obseg dela, od-
govornost in pristojnosti posameznika in skupin. Na taki osnovi izvedena reorganizacija bi potem smela upati na večji uspeh.
Tak program dela torej pogrešam v omenjenem gradivu. Možno je, da obstaja tudi tak program, pa o njem člani še nič ne vemo. Ce obstaja, potem je potrebno, da ga pristojna komisija da v javnost. Ce takega programa ni, potem si težko predstavljam učinkovitejše delo komercialne službe in še težje novoustanovljenega konjunkturnega oddelka, od katerega bo v prihodnje močno odvisen uspeh naše prodaje.
Še je čas, da to pomanjkljivost popravimo! Ce pa ustreznega programa ne bomo napravili, potem bo šla dejavnost v tem sektorju svojo staro pot in — ena možnost bo ostala neizkoriščena.
P. G.
V___________________________J
Blago, primerno za ženske obleke in bluze
V 3. številki Tekstilca smo prvič objavili članek s tem naslovom. Nadaljevanje bi morah objaviti v 4. števiki. Na nesrečo smo material založili. Tov. Štros nam je poslal original in tako objavljamo nadaljevanje v tej številki.
5.	BLAGO ZA PODLOGE
Podloge za tkanine, s katerimi se podlaga moške in otroške obleke, ženske kostime, jopice in plašče. Izdelujejo se bombažne, volnene, svilene, platnene, iz umetne in prave svile ter iz stanične volne. Te tkanine delimo na:
podloge za moške obleke, kostime in plašče rokavine podloge za žepe vstavke in druge pomožne tkanine
Serž je gosta, lesketajoča se tkanina v kaper-vezavi Iz volne, bombaža, svile, umetne svile ali stanične volne. Uporabljamo ga za podlogo pri moških jopičih. Serž s karirastim barvnim vzorcem služi kot podloga za lahke plašče.
Klot je mehko, lesketajoče se gladko bombažno blago v atlas-vezavi, ki ga uporabljamo za cenejšo podlogo pri moških oblekah, ženskih kostimih in za izdelavo delovnih halj. Barve so temine.
Taft je podloga za kostime in moške obleke. Navadno je iz umetne svile.
Rokavina je lesketajoče se blago z redkimi vtkanimi ali natisnjenimi progami; tkano je v atlas ali keper vezavi. Ta tkanina, iz merceriziranega bombaža ali umetne svile, je zelo gladka in trpežna.
Velvet je bombažna tkanina z enakomerno žametasto površino. Včasih je votek iz umetne svile. Pogosto potiskamo velvet z raznimi vzorci; uporabljamo ga za dnevne in popoldanske ženske obleke, za otroške obleke in plašče.
Pralni žamet ali kord je podolžno rebrast ali kockast. Je iz bombaža in se da lahko prati. Je primeren za ženske in otroške obleke in domače halje.
Mančesterski kord je mnogo gostejši in močnejši kot pralni kord. Izdelujejo ga kot rebričasto enobarvno temno bombažno tkanino. Je zelo trpežno blago za moške in deške obleke ter za dekoracijo in pohištveno blago. Za športne hlače je izdelan poisebno močno in s širokimi rebri.
Velur-šifon je mehak in gladek osnovni žamet z ležečim lasom iz umetne svile ali sintetike. Uporabljamo ga za slovesne in večerne ženske obleke.
Velur-žakard je vzorčast žamet za večerne obleke. Vzorci so vtkani ali jedkani.
Poleg navedenih žametov je še vrsta drugih, ki jih uporabljamo za težke zaveise v gledališčih in pri dekoracijah v velikih dvoranah. Novej. in priljubljeni je žamet z visokim lasom iz sintetičnih vlaken za tople in trpežne zimske plašče.
8.	Okrasno in pohištveno blago
Za prevleke pohištva, naslanjačev, divanov, kavčev ali za zavese uporabljamo posebno močno
blago. Okrasne pohištvene tkanine so gladke ali lasaste.
Vzorčasto laneno platno ima
cvetlične vzorce, ki so nameščeni na blago z ročnim ali strojnim tiskam. Barve so na svetlobi in vodi trajne.
Dekoracijski kreton je iz bombaža ali stanične volne in ima natisnjene male cvetlične vzorce.
Pohištveni damast je vzorčasta tkanina iz umetne svile, bombaža, volne ali lanu. Posebnost pravega pohištvenega damasta je izrazito zobčasta oblika vzorcev.
Brokat je težka tkanina z obilnimi vzorci v raznih barvah, izdelan po večini iz svile in večkrat pretkana tudi z zlatimi in srebrnimi nitmi. Najdrgocenejši brokati so tkani ročno. Uporabljamo jih za tapeciranje pohištva v starih slogih, pogostoma pa za cerkvena oblačila.
Gobelin (izg. goblen) je znano francosko blago z vtkanimi slikami. Pravi gobi ini, ki služijo za stenski okras so tkani ročno. Na strojnih statvah tkani pa služijo za trpežno in ceneno pohištveno blago in za prte, zaveze, posteljno pogrinjalo itd.
Med gladke deklaracijske tkanine štejemo tudi:
Tkanine za zastave iz bombaža ali stanične volne in čestokrat tudi iz svile; so odporne proti svetlobi in dežju.
Klobučevinasto sukno za prevleke pisalnih in igralnih miz ter igrač.
Drvonitke uporabljamo za roletne zastore, ki imajo namesto vot-ka lesene paličice.
Jadrovina in šotorovina iz lanu ali konoplje, v novejšem času tudi iz sintetičnih vlaken.
9.	Tkanine za tehnične namene.
V	to skupino spadajo: specialne tkanine za gume motornih vozil in kolesa, za gasilske cevi, reševalne naprave, padala, nezgorlji-ve obleke, varnostne pasove, trakove za izolacijo vodovodnih in električnih napeljav, gledališke kulise, filtre v kemični industriji in za razno knjigoveško platno.
10.	Preproge
Navadno so preproge iz jute, tkane v vezavi platno, rips ali keper. Boljše vrste so iz dlakaste preje. Razširjeni so ceneni tekači iz ozkih pasov tkanin, pletenin in pramenov odpadnih niti.
Za prave preproge smatramo razne zankaste, plišaste, vozlane in goblinske.
Najbolj znane zankaste preproge imenujemo bruseljske. Na zadnji strani so gladke, na licu pa so podobne gostemu frotirju Plišaste preproge z velikimi cvetličnimi vzorci imenujemo tumejske.
Zelo priljubljeni sta preproge tapester in velvet.
Tapester je iz volne ali dlak. Površina je zankasta, gosta in ima enoličen vzorec. Velvet je podoben pohištevnemu velvetu, le da je trše in debelejše ter okrašen z vzhodnjaškimi vzorci.
Najdražje in najpristnejiše so ročno vozlane preproge iz Perzije. Smiirne in druge. Te preproge imajo visoko in mehko krtačasto površino v posebno bujnih barvastih vzorcih.
V	naših krajih so priljubljeni živobarvni bosanski ali pirotski čilemi, ki so večinoma geometrično vzorčasti. Služijo tudi za zastore in pregrinjalo.
Razmišljanje
Organtin je redka in močno škrobljena bombažna tkanina, katero potrebujejo modistke za oblikovanje klobukov in šivilje za vložke pri bluzah, jopičih in plaščih.
Žepovina je močna, v platno-ve-zavl tkana bombažna tkanina za hlačne žepe.
Krojaški kanafas je sivkasto-modro, močno kalandrirano in škrohljeno platno za vmesno podlogo pri moških oblekah in za vstavke pri ovratnikih.
Krojaško platno je nebeljeno laneno ali konopneno trdo platno, močno apretirano (klejeno). Služi za vstavke pri reverjih In ovratnikih pri moških oblekah, kostimih in plaščih.
Žimnato platno ali henzel je
tkanina, kjer je osnova iz bombažnega ali lanenega sukanca in votek iz sukane konjske žime. Se uporablja za vstavke v boljših oblekah in kostimih.
Gaza je zelo redka bombažna tkanina v platno-vezavi, močno apretirana in toga. V prodaji je beljena in v črni ali sivi barvi. Uporabljamo jo za vmesno podlogo pri ženskih klobukih.
Vatelin je mrežasta pletenina, močno kosmatena, pletena iz bombažnih in volnenih niti bele in črne barve. Uporabljamo jo za vmesno toplo podlogo v zimskih plaščih.
Širting je ena najcenejša in najmanj trpežna podlaga. Je redka v platnu tkana, močno škrobljena in kalandrirana. Izdelujejo kot pomožno dekoracijsko blago (prevleke za krste i. sl.).
6.	Blago za ovratnice
Blago za ovratnice (kravate) je tkano ali pleteno iz bombaža, volne, svile, umetne svile, stainičnih ali sintetičnih vlaken. Ovratnice iz sintetičnih vlaken so posebno trpežne in se dajo prati v navadni milnici, se ne mečkajo in jih ni potrebno likati. Vzorci ovratnic so lahko gladki, progasti ali vzorčasti v najrazličnejših vezavah. Športne in lovske kravate so okrašene z uvezenimi motivi (cvetlji-ce, živali itd.)
7.	Zameti
Razlikujemo več vrst žametov ali baržunov. Delimo jih na osnovne in votkasrte.
Zadnji čas pogosto razmišljam — in razmišljamo — o problemu, ki je lahko odločilen za poslovni uspeh podjetja. Gre za nenormalno odhajanje našega strokovnega kadra iz podjetja. Ne vem, kakšni so vzroki, vendar poudarjam, da taka fluktuacija ni v korist kolektivu, temveč lahko ogroža njegovo delo, posebno sedaj, ko je gospodarska reforma močno zaostrila gospodarske razmere. Glede strokovnjakov se moramo zavedati, da je strokovni kader, ki pride v podjetje, teoretično dobro podkovan. Manjka mu samo praksa, katero si pridobi v določenem času. Razumljivo je, da je ta čas pri nekaterih krajši, pri drugih daljši; lahko traja tudi več let. Ko postane tak človek pravi strokovnjak, ni dvoma, da s svojim teoretičnim in praktičnim znanjem lahko veliko pripomore k uspehu kolektiva. Če pa tak strokovnjak odpove delovno razmerje, je logično, da se je tu le praktično usposobil, uspehe pa bodo Želi drugi. Zato menim, da bi centralni samoupravni organ moral temeljito proučiti ta problem, namesto da samo suhoparno ugotavlja, da so strokovnjaki odšli iz podjetja. In še več: slišati je pikre pripombe nekaterih članov samoupravnih organov, da omenjeni strokovnjaki niso bili dovolj sposobni. čudno pri tem je, da se v drugem podjetju pokažejo kot dobri strokovnjaki.
Morda bo kdo te ugotovitve komentiral, češ: »Zakaj toliko pisanja o tem, ko pa je sedaj strokovnjakov dovolj; mnogi so še brez službe!« Res je, da je doštudiranih ljudi dovolj, vendar nam mora biti jasno naslednje: če ne bomo obdržali strokovnjakov, ki jih že imamo, potem bomo morali nove kandidate zopet praktično usposabljati, in še bodo stalno odhajali, bodo zopet v drugem podjetju imeli od tega korist. Tak način pa ni ekonomičen in pameten. Drugim podjetjem se (v sedanjih pogojih) že odpirajo oči. Zavedajo se, da bodo lahko uspešno konkurirali na tržišču, če bodo imeli dovolj usposobljen tehnični kader.
Zdi se mi, da bomo pri nas morali temeljito analizirati vse te pojave in pravočasno zaustaviti tako fluktuacijo, ki je lahko usod-
na, posebno sedaj, ko je tekstilna industrija že tako v težkem položaju. V bodoče moramo vsi skrbeti, da bomo imeli v podjetju dovolj strokovnjakov z ustreznimi izkušnjami. Ti strokovnjaki bodo znali uspešno rešiti še tako težke probleme. Le tako bomo lahko uspešno tekmovali s kvalitetnimi izdelki na zunanjem in na notranjem tržišču.	A. O.
Vprašali ste: Kako
V zadnjih letih izdelujejo preproge tudi iz sintetičnih vlaken, ki so izredno trpežne, mehke in pestre.
Kljub velikemu številu tkanin ki smo jih naštevali v našem listu »Tekstilec«, predstavljajo ta imena le del vseh možnih tkanin. Posebno za nove modne tkanine iz novih (sintetičnih) vlaknin in mešanic (bomibaž-isintetika, volna-sin-tetika, stanična vlakna-sintetika) se uporablja vedno nova imena.
M. S.
je z gradnjo „blokov“ ?
— ODGOVOR —
Kako je z individualno gradnjo in kako je bilo razdeljeno posojilo, ki ga je za to gradnjo odobril letos CDS, smo že obširno poročali v prejšnjih številkah Tekstilca.
Na več poslanih vprašanj, kjer člani kolektiva želite pojasnilo o gradnji večstanovanjskih hiš, pa vam trenutno lahko odgovorimo naslednje: Stanovanjski zavod Kranj gradi več takih hiš (blokov) na naselju Vodovodni stolp. Naše podjetje bo kupilo dva taka »bloka«, ki imata skupno 44 stanovanj, od tega jih bo 18 trisobnih, nekaj 2-sobnih in enosobnih in 1 garsonjera.
Verjetno je, da bo ta stanovanja treba odkupiti. Predlog je, da bi moral bodoči lastnik do vselitve vplačati 15 ®/# vrednosti stanovanja, ostalo pa bi plačeval na 30 do 40 letne obroke. Kako bo ta zadeva končno izgledala, bo seveda odločil CDS.
Ta stanovanja še niso razdeljena. Ustrezna služba pripravlja predlog kriterijev, po katerih bi delitev potekala res objektivno, čim bo CDS potrdil ta ali spremenjeni predlog kriterijev, bo sledilo točkovanje stanovanjskih razmer vseh kandidatov in na osnovi tega točkovanja bo narejen vrstni red kandidatov. Tako bo odpadla bojazen, da bo imel ta ali oni pri delitvi prednost brez osnove (privilegij!).
Ko bo CDS kriterije in ostale pogoje sprejel, jih bomo takoj objavili v Tekstilcu.
UREDNIŠTVO
ZAHVALA
Ob nenadni smrti sina
STANETA
se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji za venec, mojstru Ivanu Erženu za lepe poslovilne besede, vsem pa za izrečeno sožalje, za cvetje in za pospremitev dragega pokojnika.
Družina Pemar
Za jesen in šolo
1.	Ljubko oblekico naredimo iz 'karirastega blaga. Zapenja se na hrbtu. Krilo ima zadaj na sredini gubo. Ovratnik in pentlja sta iz belega blaga.
2.	Enobarvna obleka za šolarko iz volnenega ali sintetičnega
3.	Obleka za šolarko s plisira-nim krilom. Bel ovratnik ima nazobčano obliko.
4.	Praktično krilo za šolo in vsak dan. Spredaj prišijemo okrasne gumbe zlate barve.
5.	Krilo—brezrokavnik iz karira-
ŽENE! SPOROČITE NAM VASE ŽELJE!
Naš prvošolček nam povzroča skrbi
blaga. Žepi so všiti. Da je bolj udobna, naredimo spodaj globoko gubo. Bubi ovratnik je iz belega blaga.
stega blaga. Zapenja se na ramah z dvemi gumbi. Tudi zadaj ima dve grubi Obrobimo z drugobarvno obrobo.
6. Enobarvno krilo zvončastega kroja vesele barve z globoko gubo spredaj in všitimi žepi.
7.	Plisirano krilo in brezrokavnik sta narejena iz karirastega blaga. Žepi so našiti.
8.	Udobno krilo zvončastega kroja, z globoko gubo predaj. Žepa sta našita.
Pogosto slišim takele pogovore: »Joj, moj revček mora letos v šolo, pa je še tako nebogljen! Le kako naj mu pomagam? Kdo ga bo spremljal, da ga ne povozi avto? Pa tako je boječ; kaj bo, če ga bodo sošolci in starejši šolarji tepli?« Itd.
Vse to in še marsikaj roji »ubogi« mamici po glavi, ko pripravlja svojega ljubljenčka in morda tudi razvajenčka za vstop v prvi razred. V potokih tečejo solze, vsa je nervozna in raznežena hkrati, utehe išče pri sosedi, roti moža naj ima vsaj malo razumevanja za svojega sina, in še in še.
Resnica je, da je tak način otroku prej škodljiv kot koristen. Ne smemo pozabiti, da je to otrokov prvi korak v nov svetr-da je zato zelo važno kako ga naredi, nesamostojno in v strahu ali pa pogumno in z dokajšnjo mero samozavesti. Z odporom ali pa poln pričakovanj! Mirno lahko trdim, da so prav ti — prvi koraki pogosto odločilni za otrokov nadaljnji razvoj, za njegov uspeh v šoli in kasneje v življenju. Na
ta moment starši prepogosto pozabimo, posledice pa so pozneje nepopravljive.
Pametni starši (ali samo mamice) zato otroka prično pravočasno pripravljati na ta važen korak. Otroka je treba vsaj leto dni prej poučiti o pomenu šole (seveda preprosto in kolikor razume!), povedati mu moramo, kako to življenje poteka izven doma, sam naj prične pisati, in če ima veselje, ga lahko naučimo tudi brati. Pri takem uvajanju nam lahko mnogo pomaga in koristi starejši otrok, ki že hodi v šolo. Pri takem uvajanju je najvažnejše, da postaja otrok samostojen, da dobi veselje za učenje, da je čim več v družbi otrok iste starosti in starejših. Tako ga bomo pravilno pripravili za tisti prvi korak, in naredil ga bo po-pogumno, veselo in pravilno.
Eden važnih pogojev v tem pogledu je tudi ta, da otroku pravočasno kupimo torbico in ostali pribor, torej barvice, svinčnike, peresnik, mapo in učne knjige. Zvezke ne kupujmo, ker verjetno ne bomo kupili pravih! Kot rečeno moramo vse to kupiti vsaj junija,, ker ima tako otrok možnost, da te reči spozna, se jih dobro ogleda, mu skratka postanejo domače in pribljubljene. Občutek, da že vse to ima, ga dela ponosnega in želja, da bi vse to on sam koristil v šoli, bo vsak dan večja. Tak otrok potem komaj dočaka prve ure pouka.
Otroka je treba tudi primerno obleči, pri tem pa ne smemo pozabiti, da se tedaj že smatra za starejšega in pomembnega človeka, saj je vendar postal šolarček, kar predstavlja zanj izredno veliko. Zato bodimo pri obleki in obutvi zelo previdni, če je le možno.
Pa vzemimo, da smo vse to naredili pravilno vse do tja, ko se je pričel pouk. Napak mislijo tisti, ki menijo, da so zanj že vse naredili. Se zdaleka to ni res!
Prvošolčka je takoj treba navaditi na določen red: kje in kako naj ima spravljene šolske potrebščine, kdaj in kje naj dela naloge, se uči in igra. Navaditi ga tudi moramo, da se takoj, brez zadržavanja in potepanja, vrne domov.
V ta namen mu moramo dati ustrezen prostor v omarici ali pa. — kar je najbolje — kupimo mu
pisalno mizico. Nalogo naj naredi takoj, potem mu dovolimo, da se poigra na svežem zraku, nakar naj se uči in končno naj gre vedno pravočasno spat. Nikakor mu ne smemo dopustiti, da zanemari šolo, da mu je igra prvo, naloga in učenje pa drugo. Napak pa ravnajo tudi tisti starši, ki otroka naravnost posiljujejo z učenjem in mu — kar čez noč — prepovedo igranje. Za otroka, ki hodi v osnovno šolo, je igra prav toliko pomembna, kot učenje.
Razume se, da je treba prvošolčku pri učenju pomagati, vendar vse v pravi meri. Skrajno slabo je, če delajo starši naloge mesto njega, če ga kar naprej kregajo, tepejo in begajo, če mu vbijajo v glavo prepričanje, da je nesposoben, zabit in podobno. Otroka je treba navaditi, da dela nalogo sam, da je vesten in čist, da nas povpraša, če kaj ne ve. Naša dolžnost pa je, da mu pomagamo z nasveti, z razumevanjem in z dobro voljo, da ga vzpodbujamo in potolažimo, če mu kaj ne gre, če je razočaran. V takih primerih ne bo napak, če se vživimo v tiste čase, ko smo bili na njihovem mestu, ker bomo potem laže našli najboljšo pot za pomoč, razumevanje in vzgajanje.
Omenil sem že, da moramo navaditi otroka, da se takoj, po končanem pouku vrne domov. Prvič ne bomo v stalnem strahu, da se mu je kaj zgodilo, drugič pa ga bomo obvarovali slabe družbe, ki ga hitro spremeni iz dobrega dečka (deklice) v slabega.
Prav je, da gredo starši večkrat povprašat v šolo, kako gre njihovemu otroku, kje mu je treba pomagati. Ob takih prilikah naj spoznajo učitelja s posebnostmi, ki jih ima njihov otrok. Pameten razgovor pripelje do potrebnih spoznanj, od katerih je pogosto odvisen obojestranski odnos in otrokov uspeh.
Nepravilno ravnajo tisti starši, ki se za otroka skozi vse šolsko leto ne zmenijo, tik pred zaključkom pa mu začno groziti s kaznijo, če bo prinesel slabo spričevalo. To v nobenem primeru ni vzgojno in tak otrok bo zaostal, zgubil veselje do šole in vso ljubezen do svojih roditeljev. Za otroka moramo skrbeti od prvega dne do zaključka, seveda v pravi meri, pa uspeh ne bo izostal.
(Nadaljevanje na 6. strani)
9.	Praktično krilo iz sintetičnega blaga, rahlo zvončastega kroja in dvema gubama.
10.	Se eno udobno krilo iz sintetične tkanine, ki se ne mečka. Spredaj ima tudi dve gubi.
11.	Enobarvna obleka živahne barve. Životek je kratek, krilo pa je krojeno zvončasto in ima spredaj dvojno gubo. Na prsnem delu je dvojni šiv.
12.	Za razne priložnosti — lepo krojena obleka iz enobarvnega blaga. Ovratnik in gumbi so kontrastne barve.
13.	Kombinacija enobarvnega in vzorčastega blaga. Obroba in pentlja se ujemata z eno barvo vzorca. Životek je kratek, krilo je rahlo zvončasto.
MaK
Urjenje spomina
Ljudje se pogosto jezimo nad Znanja, kf si ga je pridobil, pa svojim slabim spominom, ker ga ne more z ničemer povezati, jemljemo kot nekaj prirojenega.	To je tipičen primer, kako
Jeziti pa se ne bi smeli na nara- gre nekaj »skozi eno uho noter, vo, ki nam je dala tako slab spo- skozi drugo pa ven«.
temveč predvsem nase. Po- Se en primer, kako interesi vpli-
navadi to svojo sposobnost prema- vajo na spomin: mati dvajsetlet-lo vadimo in je ne izkoriščamo vsestransko.
Res je, da se nismo rodili vsi z enako dobrim spominom; vsak človek pa ga prinese s seboj na svet zadosten minimum. Nek znan psi-
nega dečka se pogosto pritožuje nad njegovim spominom. Fant je slab učenec, ne more si zapomniti zgodovinskih letnic in zemljepisnih imen. Neverjetno dobro pa pozna priimke vseh nogometašev, v eni sapi lahko zdrdra imena holog se je nekoč pošalil. »Dve vggjj vratarjev posameznih moštev stvari na svetu sta, ki ju človek v za^nj.j2i petih letih in našteje re-nikoli ne pozabi: pozivni ca za voj- 2Ui(ate vseh večjih tekem, ki so sko in ura ljubezenskega sestan- v ^em 5asU- Očitno je za zgo-ka.« Kdor pozabi celo na to, temu dovPlo jn 2emljepis popolnoma ni več pomoči. Drugim pa bodo nezajnteres;rani njegov odnos do nasveti za preproste vaje s spo- teh dyeh predrnetov je tak, kot minom koristili.	odnos moža v prvem primeru, ki
Spomin in interesi. Ce bi si radi je prebral zgodovino gledališča, do utrdili spomin, ne smete misliti, umetnosti.
da je to mogoče doseči s kakšnim Prvi pogoj za zares dober spo-specialnim tehničnim sistemom, min je torej, da ima človek raz-Spomin nam hrani pretekla do- novnstne interese, ki se med seboj živetja: znanje, navade in čustva, prepletajo v živo in trdno mrežo. Ta spominska shramba omogoča Vendar ta pogoj nikakor ne izklju-našo sedanjo dejavnost in misije- čuje potrebe po izkoriščanju mno-nje. Začetek vsega pa je v tem, gih zavestnih načinov pomnenja.
Kot dezinaterka se je (v obratu I) zaposlila naša štipendistka tovarišica Francka Naglič.
kakšno je doživetje in v kakšni obliki ga spomin shrani.
'Naj navedem primer: človek, ki ga umetnost ni nikdar posebno zanimala, je prebral knjigo o zgodovini gledališča, ki mu je slučajno prišla v roke. Ko je preteklo od tega nekaj časa, se je zelo začudil, ker si ni ničesar zapomnil. Res je knjigo prebral in si pridobil izkušnjo, vendar se ta izkušnja čisto nič ne dotika osnove njegovega življenja, interesov.
8. nagradna križanka
VODORAVNO: 1. zvezda repa- rastlina iz družine zlatičnic, ki ra-tica, 6. priljubljena mesna jed, ste največ v gorah, 41. prevara, 11. boginja .smrti pri starih Slova- zvijača, 42. zimsko prevozno sred-nih, 12. drugo ime za mineral mo- stvo, 44. sij, 45. čistoča, 46. osnova dri bakrenec (ime ima po sinji lesnega alkohola, 47. ime črke s barvi), 14. žensko ime, 15. deli rok, konca abecede, 48. naravna in ki se nadaljujejo v prstih, 16. ke- umetna tkanina, 49. časopis staro-
Priporočill vam bomo preproste spominske vaje, ki niso samo zanimive, temveč tudi poučne.
Poskusite si zapomniti! Preden se začnete učiti, si odločno in jasno zastavite nalogo: to snov si je treba zapomniti! Ze samo to veliko pripomore k izpolnitvi naloge. Ne verjamete? Preverite s preprostim poskusom.
Ponovite znancu pet- do šestkrat vrsto črk ali nesmiselnih zlogov, potem ga nepričakovano zaprosite, naj vam jih ponovi. To mu ne bo uspelo; če pa mu boste pred tem zastavili nalogo, naj si številke zapomni, bo nalogo (po tolikokrat-psevdonim Ivana nem ponavljanju) zadovoljivo izpolnil.
Bodite aktivni! Naložili ste si nalogo, da si boste neko snov zapomnili in s tem namenom jo pridno berete in poslušate. To je dobro, vendar še ni vse, kar je
KROPA), 20.
Cankarja, 22. egiptovski faraon, ki je pokopan v največji ohranjeni piramidi, 23. skupek vremenskih pojavov, 25. po jakosti četrti jugoslovanski teniški igralec, 26. vi-
mioni znak za erbij, 18. pokriti del slovenskega političnega voditelja soka planota, 28. ime umrlega slo- mogoče in treba storiti. Novi sno-železndške postaje, 19. slovenski Janeza Bleiweisa, 50. drugo ime za venskega pisatelja Meška, 29. na- vi je treba dajati smisel in jo protestantski pisatelj, znan za tisti Jadran, 52. dežnik pri narodni no- prava za pogon, 30. lupinica žitne- vsklajati s tistim kar že veste, čas po lepi in čisti slovenščini ši ,53. igralec, sodelavec, 54. žen- ga zma, 32. znamenje vladarske ne Pa i° samo pasivno sprejemati.
(Sebastijan), 20. pod, 21. zemeljski sko ime (nemške revolucionarke plin, 22. slovenski ekispresionistič- Zetkin), ni skladatelj (Marij, »Cme maske«), 23. drugo ime za rastlino reso, 24. avtomobilska oznaka Ljubljane, 25. tiho govorjenje, 26. železniške tračnice; tekmovalna steza, 27. izvoz, 30. pomanjkanje las na glavi, 31. travnato območje zmernega pasu, 32. zmešane sanje, 33. ime znanega književnega junaka Buljibe, 34. sestavni del hrbtenice (tudi vrsta uganke — dvojna piramida), 36. vrsta visokega drevesa, kamor spadata klen in maklen, 37. dejanje ob odhodu, 38.
NAVPIČNO: 1. kača naočarka,
2.	ozvezdje na nebesnem ekvatorju, 3. odličen nemški pisatelj (Thomas, »Buddenbrookovi«), 4. najslabša šolska ocena, 5. kazalni zaimek, 6. suženj — veslač na galeji, 7. hidrocentrala na reki Kolpi, 8. vrsta orla, ki živi v jel-ševju in trstičevju, 9. ploskovne mere, 10. petindvajseta in deseta črka abecede, 11. opravilo v mlinu, 13. del jarma, 14. klic, poziv,
15.	tresenje zaradi mraza ali strahu, 17. pleme, pasma, 19. posuše-
časti, 33. rusko žensko ime, 34. mokrota, 35. leseni del okna, 36. ime slovenskega politika Smoleta, 37. divji kozel, ki živi visoko v skalah, 39. kmečko orodje za premetavanje sena ali gnoja, 41. jadranski otok zahodno od Lošinja, 42. stran neba, 43. najslavnejši poglavar Hunov, 45. zora, 46. siten, nadležen človek, 48. požirek, 49. oseba iz indijskega epa »Mahab-harata« (iz istih črk kot LAN), 51. pritrdilnica, 52. kratica ljubljanske književne založbe.
kratica za »kilovolt«, 40. strupena na kokosovi na (iz istih črk kot
	-	1	2	3	4	5		6	7	8	9	10	L	
	11						u	12					13	«,
14						»	15					8	16	17
18					S	19					K	20		
21				«	22					8	23			
?4		S	K	25					K	26				
	27	28	29					8	30					
n		31					K	32				-		
	33					»	34						35	I ,
36					N	37					S	K	38	39
40			t	»	41					S	42	43 ■		
44			H	45					»	46				
47		»	48					H	49					
	50	51					n	52						
		53				_	1	54					r	
Izžrebani so bili
1, nagrada, 15 N. din — Marinka Čebašek, obr. II
Napravite si načrt! Da bi sl obširno snov lažje zapomnili, je najbolje narediti načrt. Začnite z razvrstitvijo snovi po smislu, razbijte jo na dele, ki so med seboj logično povezani. Pri tem je važno, da si izberete najbolj pametno, ne preveč nadrobno in ne preveč grdbo razčlembo.
Zdaj je treba v vsakem delu snovi najti oporišče za spomin — kaj skrčenega, kratkega, kar si je lahko zapomniti in je trdno povezano z vso drugo vsebino: na primer posamezne teze, naslove poglavij, vprašanja, predstave.
Naj vas ne moti, če boste načrt čez nekaj časa pozabili. Ta je svojo nalogo opravil — prisilil vas je, da ste s snovjo aktivno delali in ji dali smisel.
Kako pozabljamo? Poskusite to raziskati sami. Ponovite poskuse
2. Nagrada, 12 N. din — Stojan nemškega psihologa Ebbinghansa. Pečnik, obr. II	Napravite si seznam nesmiselnih
zlogov, ki jih sestavljajo tri črke, ja je samoglasnik.
<5	J	<A . T	T	, .	AlVgVV, Jvl jin b'
3. nagrada, 10 N. dm - Marjeta katerih srednja
Valentin
Oman, obr. I
4.	nagrada, 10 N. din • Sušnik, obr. I
5.	nagrada, 9 N. din Leskovšek, obr. I
nagrada, 8 N. din — Zinka Gartnar, obr. I
Križanke oddajte do 10. septembra!
Pri tem se izognite zlogom, ki se rimajo, takim, ki se začenjajo z enakimi ali sosednjimi črkami v abecedi in izbirajte tiste, ki vam — Mitja ne vzbujajo smiselnih asociacij.
Na primer takole: rok — zel — pig — laš — sav — gus. Te zloge ponavljajte, dokler jih ne boste ponovili brez najpake. Ponovite jih spet čez dve uri, potem čez
----------------------------------pet in nato čez 24 tu in, recimo,
Ročitov	«ato spet čez teden dni. Zapišite
**®®**-C*	si zloge, ki ste si jih zapomnili,
križanke	vsakokrat, ko jih boste ponavljali.
Ta poskus napravite večkrat z Utopist, kramp, grobar, Gore- različnimi skupinami zlogov, njec, volvo, vranica, arara, sila- Ta vaja vam bo sčasoma prine-ža, vozilo, ed, sed, Inter, po- uspeh; sprva boste naenkrat moč, ata, krat dira Skader,	zelo veliko, pozneje pa
stvor, IO Emile’ pramen, stran, ^J30 tempo Pozabljanja zmanjšal, krilo, premec, kurir, Hansa, kre- To poskušate lahko tudi z na-j •. ’ * t j V***	1	v vaorumi (besedami. Na primer:
cht, Nande, DM, cekas, tlačan, prepričanje _ sporotìlo 1 želja
Mare, Rara, aki, mreža, lepak, odsotnost — povabilo — previdnost Mal, pt, smotka, preliv, Adela, — dolžnost — sočutje — udeležba radirka,, naris, slavolok, Iranka, — opravičilo — nemir — razre-Ivana, anemona.	Sitev — obljuba itd. Pri teh be-
sedah bo seveda »tempo pozabljanja« manjši. Se manjši je tempo, če se učite povezan tekst. Nekaj pa pri tem še vedno velja: takoj, ko smo se snov naučili prvič, izgubimo iz spomina večino naučenega.
Torej si lahko predstavljate, kako nekoristno je kampanjsko ‘ učenje »guljenje«, ko si hoče človek naenkrat vtisniti v spomin snov večjega obsega. V najboljšem primeru se ta snov ohrani do bližnjega izpita, večje koristi pa od takega učenja nimamo. Se nekaj si moramo zapomniti! Snov ne smemo ponavljati v prevelikih presledkih, ker se bomo potem več stvari morali naučiti znova. Nekateri priporočajo učenje pred spanjem, ker spanje zaustavlja proces hitrega izgubljanja snovi iz spomina.
Kaj je bolj koristno: ali da
tekst, ki se ga učimo, desetkrat preberemo in ga niti enkrat ne ponovimo, ali da ga enkrat preberemo in ga skušamo povedati? Poskusi so pokazali, da je drugi način boljši, ker imamo možnost da se lahko kontroliramo, da vidimo, kaj smo izpustili ter tistemu delu teksta posvetimo večjo pozornost. Najbolje je, če snov preberemo, jo ponovimo in zopet preberemo in ponovno ponovimo. Prenehali bomo takrat, ko -bomo z rezultatom zadovoljni.
Zapomnite si natančno! Pred vami je število iz 27 številk. Zapomnite si ga
12481632641282256512102420448 mehanično učenje bi vam seveda vzelo ogroimno časa. Treba je najti princip organizacije števila in zapomnili si ga bomo hitro in za dolgo. Recimo, da si morate zapomniti telefonsko številko 5-15-45. Kako si boste pomagali? Skušajte najti sestavo te številke, ki je zelo preprosta, 5, (5x3), (5x3) x3. Tako si je številko najlažje zapomniti. Vedno, kadar si je treba kaj zapomniti dobesedno, posebno velja to za številke, poskusite najti princip sestave snovi ali kakšno zakonitost. Vsak mora najti svoj lastni način, ker se tu ne da predpisati enotna metoda. Vadite na telefonskih številkah, učite se na pamet odlomke romanov in podobno.
DaFa
Naš prvošolček nam povzroča...
(Nadaljevanje s 5. strani)
Skoraj bi pozabil poudariti, da je za otroka izredno važna tudi pravilna in zadostna prehrana. Zjutraj, predno gre v šolo, otrok mora izdatno zajtrkovati, ker bo le tako dovolj sposoben za sprejemanje v času pouka. Če v šoli nimajo toplega obrokal potem mu moramo dati s seboj tudi malico, ki naj bo dovolj hranljiva.
Tudi zadostno spanje je važno. So starši, ki dovolijo svojim otrokom, da se uče in delajo naloge pozno v noč. To je nezdravo, ker tak napor otrokov organizem prekomerno izčrpa in posledice so kaj hitro očitne. Zato je pravilno, da otrok naredi nalogo takoj, da ima dalje določen čas za igro in za učenje, da gre končno pravočasno tudi spat.
Naš prvošolček (in osnovnošolski otrok) naj ne gleda televizije. Sem in tja kak popoldanski program že, pozni programi pa zanj niso primerni in tudi ne zdravi. Slabo je tudi, če pustimo takemu otroku brati knjige v postelji, ker si tako zelo kvari oči. Ce želi brati, kar je koristno) potem naj bere pri dnevni sevtlobi, in tudi to zmerno.
To je v bistvu del tistega, kar moramo in lahko nudimo našemu šolarčku. To niso fraze, ampak dejstva, po katerih se ravnajo starši, ki ljubijo svoje otroke in jim žele uspeh in napredek. Tako delati pa ni samo dobra volja staršev, temveč njihova dolžnost.
ZAPOMNIMO SI!
KO PRINESE OTROK DOMOV SVOJE SPRIČEVALO, JE TO TUDI SPRIČEVALO STARŠEV, OCENA NJIHOVEGA TRUDA, PRAVILNEGA ALI NEPRAVILNEGA ODNOSA DO OTROKA!
P. G.