Leto XI.	Hrastnik, 16. 5. 1975	Št. 5
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« gla-siio kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
PRVI MAJ-PRAZNIK DELA
Pisalo se je leto 1886. Tega leta je na dan 1. maja zavrelo po ulicah Chicaga, 40.000 delavcev je zahtevalo tri osnovne pravice delovnega človeka, in sicer osem ur
dela, osem ur počitka in osem ur razvedrila.
Med te delavce pa so kapitalisti vrinili svoje agitatorje, ki so povzročili nerede, v katerih je 6 de-
lavcev izgubilo življenje, 50 pa jih je bilo ranjenih.
III.	internacionala je sprejela 1889. sklep, da se naj na dan 1. maja vršijo množične demonstracije .po vsem svetu. Iz leta v leto se je krepila delavska solidarnost. Čedalje bolj se je krepila samozavest delavskega razreda, ki je spoznal, da je mogoče pričakovati uspeh le v skupnem nastopu delavcev. Temu nastopu vseh delavcev po svetu so se pridružili tudi delavci iz Jugoslavije. Pravice naših delavcev so bile vseskozi teptane, pri nas delavec ni bil priznan kot človek, ampak kot stroj, ki opravlja svoje delo, dokler je za to sposoben, ko pa se pokvari, ga pa odstranijo in prav tako so delali s tedanjimi delavci.
11. april 1920 je rojstni dan komunistične stranke na Slovenskem. Tega dne se je v Ljubljani sestal Kongres delavske socialistične stranke za Slovenijo. Tega kongresa so se udeležili tudi delegati iz Hrastnika. Rojstvo komunistične stranke Slovenije je pomenil sklep ljubljanske organizacije 2. marca, ki pa je bil potrjen z. manifestom 3. marca. Ta kongres je pomenil velik napredek v prizadevanjih delavskega razreda za izboljšanje pogojev dela. Sedaj je bilo neko vodstvo, ki je lahko vodilo ta revolucionarna gibanja. Bil je nekdo, na katerega se je delavec lahko oprl.
Vendar pa ta stranka ni dolgo delovala legalno, kajti medvstavko decembra 1920 je centralna vlada v Beogradu z »Obznano« prepovedala komunistično partijo Jugoslavije in Zvezo komunistične mladine Jugoslavije, prepovedano pa je bilo tudi delovanje razrednih sindikatov.
Z Obznano pa delovanje komunistov ni bilo zatrto. Njihovo delovanje se je skrivalo za raznimi kulturnimi skupinami in organizacijami.
6.	januarja 1929 je kralj Aleksander razveljavil ustavo, razpustil parlament, prepovedal politične stranke in imenoval vlado z generalom Živkovičem na čelu. Prišlo je do vojaško politične diktathre pod kraljevim vodstvom. Vendar pa vse to ni zlomilo komunistov in delavcev, ki so se vedno znova in znova pre-kaljevali v teh trdih bojih s kraljevo diktaturo.
Leta 1941 pa se je razgalila lažna trdnost jugoslovanske vlade Cvetkovič—Maček, ki je hotela združiti usodo naših narodov z usodo fašističnih držav. Zaradi tega je prišlo 27. 3. 1941 do velikih demonstracij jugoslovanskega ljudstva pod vodstvom KPJ.
Tega leta je delavski razred, združen v avantgardni komunistični partiji pod vodstvom maršala Tita, začenjal skupaj z drugimi sloji prebivalstva vsesplošni ljudski odpor zoper nemške in italijanske zavojevalce.
Jugoslovanski narod in KPJ sta v tej borbi izbojevala dve veliki zmagi.
Prvo je bila zmaga nad okupatorjem in pa uresničitev socialistične revolucije Jugoslavije. To je bil edinstven uspeh delavskega razreda in KPJ. Po vojni pa so bile vse oči zopet uprte v Jugoslavijo.
V Jugoslaviji se je gojila edinstvena pot v socializem. Leta 1950 je prišlo do uresničitve Marxo-vega gesla »tovarne delavcem«. V novi državi so začele tovarne prehajati v roke delavcev, ti delavci so sedaj sami upravljali s tovarnami, torej prišlo je do delavskega samoupravljanja. Vse bolj se je tudi širil krog držav okoli Jugoslavije, ki so soglašale s politiko Jugoslavije, to je s politiko aktivne koeksistence. Danes šteje krog neuvrščenih držav v ZN čez 70 držav, kar pomeni že neko silo, katere mnenje je potrebno upoštevati. Vendar pa v Jugoslaviji ni vse ostalo le na teh temeljih, ampak je jugoslovanska družba gradila svojo zgradbo še naprej.
Minilo je ravno leto dni, odkar je jugoslovanska družbena ureditev slavila nov velik uspeh. Sprejeta je bila nova jugoslovanska socialistična Ustava. Dosedanji uspehi ponovno dokazujejo pravilno pot Jugoslavije v njeni graditvi in pa preobrazbi družbe.
že sam delegatski sistem pomeni novo revolucionarno pridobitev, s katero se utrjuje politična oblast delovnega ljudstva. Prihaja do sprememb v družbenoekonomskih odnosih. Sedaj vsak delavec sam odloča o rezultatih svojega dela, o celotni družbeni ureditvi in o drugih skupnih zadevah.
Z ustanavljanjem TOZD se lahko vse to tudi uresničuje.
Letošnje leto praznuje naša tovarna 115-letnico obstoja, praznuje 30-letnico osvoboditve in 25 let samoupravljanja. In ravno v letošnjem letu je naša tovarna slavila novo delovno zmago z otvoritvijo novega obrata za izdelovanje kozarcev z nogo. To je edina avtomatska linija v Jugoslaviji, ki izdeluje kozarce te vrste.
Takšni uspehi vedno znova dokazujejo privrženost delovnih ljudi pridobitvam naše revolucije in socialističnemu samoupravljanju.	V. Petrič
OB DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU
čestitajo vsem članom in članicam kolektiva
-	skupščina podjetja
-	delavski sveti vseh TOZD
-	osnovna organizacija sindikata
-	svet ZK Steklarne in sekretariat osnovne organizacije
-	aktivi mladih delavcev
-	uredništvo Steklarja
DRUŽBENI PLAN STEKLARNE HRASTNIK ZA LETO 75
Plan za leto 1975 smo izdelali na osnovi razpoložljivih proizvodnih kapacitet, števila zaposlenih in čistega števila delovnih dni', upoštevajoč 42-urni delovni teden. Za izdelavo plana proizvodnje in prodaje TOZD I smo upoštevali 57 brigad, 240 čistih delovnih dni in razpoložljive proizvodne kapacitete. Za TOZD II pa inštalirane strojne kapacitete, upoštevajoč remont G-BANJE in aktiviranje linije kelihov. Od večjih remontov na talilnih objektih predvidevamo v letu 1975 remont F-BANJE v TOZD I v poletnih mesecih in elektro peči opal v TOZD I ob koncu leta 1975. V TOZD II pa se predvideva remont G-BANJE z ustreznimi kapacitetami na tej peči, in sicer od 28. 6. 1975 do približno 20. 8. 1975.
Upoštevajoč prej navedene elemente, potrebne za sestavo plana 1975, ter normative za brigade oziroma stroje, smo dobili osnovne kazalce plana za leto 1975. Fizični obseg proizvodnje predvidevamo v višini 26,213.417 kg, kar je 21 % več kot smo proizvedli v letu 1974. Od skupne proizvodnje v kg bomo proizvedli v TOZD I 7,000.967 kg, kar je 99,93 % doseženega plana v letu 1974; v TOZD II pa predvidevamo, da bomo proizvedli 19,212.450 kg, kar je za 30,99 % več, kot smo dosegli v letu 1974. Vrednost prodaje steklenih izdelkov se s planom za 1975.1eto predvideva v višini 306,970.631,90 din, kar je 44 % več kot smo ustvarili v letu 1974.
Realizacija stekla po TOZD znaša:
TOZD I	136,358.142,21	din
TOZD II	162,702.326,00	din
TOZD III	7,910.163,69	din
Od skupne neto realizacije stekla predvidevamo, da bomo na tuja tržišča prodali za 110,455.465,00 din. Iz tako oblikovanega celotnega dohodka moramo po planu 1975 pokriti materialne stroške v višini 156,162.000,00 din, kar je 37 % več kot smo realizirali v letu 1974. Po TOZD materialni stroški znašajo:
Po določilih samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD participirajo TOZD IV in V v ostanku dohodka skladi TOZD I, II, III, za to imajo tudi prikazane bruto sklade. TOZD III pa v odnosu na plansko-razmerje iz predvidenega celotnega dohodka ne ustvarja bruto skladov, kar pa glede na rezultate poslovanja te TOZD ni nujno, saj so dejanski rezultati poslovanja lahko ugodnejši kot so planirani, tako da tudi ta TOZD ustvarja sklade.
Samoupravni organi TOZD, ko bodo odločali o višini točke v tekočem mesecu, morajo pri ugotavljanju rezultatov določenega obdobja strogo spoštovati plansko razmerje delitve čistega dohodka. Realizacijo TOZD IV in V dobimo na osnovi opravljenih uslug za posamezno. TOZD, in sicer po delovnih nalogih in vrednosti ure oziroma porabljeni energiji in stroškov distribucije te energije za posamezno TOZD. Delež stroškov skupnih služb pa TOZD v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD pokrivajo po naslednjem ključu: od skupnega števila zaposlenih v OZD odštejemo število zaposlenih v DSSS.
Skupne stroške DSSS delimo s tako dobljenim številom zaposlenih in dobimo strošek na zaposlenega. Število zaposlenih v TOZD IV in V pomnožimo s stroškom na zaposlenega in dobimo višino stroškov DSSS, ki jih pokriva TOZD IV oziroma V, kar je zajeto v vrednosti ure oz. energetskega, vira v teh TOZD. Preostali del stroškov skupnih služb se deli na TOZD I, II, III v razmerju dohodka teh TOZD.
Plan za leto 1975 je.bil sprejet na zborih delovnih ljudi delovnih skupnosti Steklarne Hrastnik.
FORMIRANJE IN DELITEV CELOTNEGA DOHODKA ZA LETO 1975 V PRIMERJAVI Z DOSEŽENIM V LETU 1974 — OZD
TOZD I TOZD II TOZD III TOZD IV TOZD V DSSS
56,673.098 din 78,655.483 din 3,082.544 din 994.794 din 11,337.737 din 5,418.344 din
Domači trg	Eksport	Skupaj
Bruto realizacija	214,267.890,00	110,445.465,00	324,723.355,00
— odbitne postavke	17,752.723,10	—	17,752.723,10
Višina amortizacije za 1975. leto znaša 17,950.666,50 din, kar je za 68 % več kot v letu 1974. Povečanje je zaradi novih predpisov o izračunu amortizacije, ker moramo upoštevati izmensko delo, ter zaradi aktiviranja novih osnovnih sredstev (linija kelihov).
Po kritju materialnih stroškov in amortizacije ostane dohodek za podjetje 132,857.965,00 din dohodka. Iz tega dohodka pokrivamo pogodbene obveznosti v višini 10,073.754,35 din, zakonske obveznosti v višini 11,114.005,00 din in nam ostane dohodek za delitev v višini
111,670.206,05	din, kar je za 53 % kot smo ustvarili v letu 1974. Iz dohodka za delitev pokrivamo osebne dohodke v višini 89,600.764,00 din in ostane za bruto sklade na ravni podjetja 22,069.422,05 din.
Masa za osebne dohodke je v primerjavi z izplačano v letu 1974 povečana za 24%, to pa ne pomeni, da bomo v letošnjem letu povečali osebne dohodke za posameznika za 24 %, ampak nam bo predvidena masa služila za usklajevanje osebnih .dohodkov po sindikalni listi oziroma samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov kemične industrije Slovenije. Upioštevajoč sedanji pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in planirano maso osebnih dohodkov za leto 1975 znaša planska vrednost točke 1,25 din, povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega se predvideva v višini 2.935,47 din. Razmerje delitve čistega dohodka na ravni OZD znaša 80,24 % za osebne dohodke in 19,76 % za sklade. Stopnja dobička je razmerje med bruto skladi in celotnim dohodkom in znaša 7,19 % za OZD. Upoštevajoč samoupravni sporazum o združevanju TOZD pa ima vsaka TOZD v skladu z oblikovanjem svojega celotnega dohodka, višino lastnih materialnih stroškov, amortizacije in stroškov, ki jih mora pokrivati kot usluge drugih TOZD oziroma delovne skupnosti skupnih služb, pa ima vsaka TOZD svoje pred-
videno razmerje delitve dohodka vanju:		po TOZD, podajamo	v nadalje-
TOZD I	Dohodek za razdelitev za osebne dohodke za sklade	46,923.426,13 din 39,680.803,22 din 7,242.622,91 din	100 o/0 84,56 % 15,44 0/o
TOZD II	Dohodek za razdelitev za osebne dohodke za sklade	29,558.652,38 din 17,845.982,01 din 11,712.670,37 din	100 % 60,37 o/0 39,63 o/0
TOZD III	Dohodek za razdelitev za osebne dohodke	3.105.076.78	din 3.105.076.78	din	100 o/ 100 %
TOZD IV	Dohodek za razdelitev za osebne dohodke za sklade	7,017.669,93 din 5,754.720,18 din 1,262.949,75 din	100 P/0 80.00	o/0 20.00	%
TOZD V	Dohodek za razdelitev za osebne dohodke za sklade ♦	10,026.113,58 din 8,174.934,55 din 1,851.199,03 din	100 % 81,54 % 18,46 o/o
DSSS	Za osebne dohodke	15,039.247,26 din	
Neto realizacija 196,515.166,90	110,445.465,00	306,970.631,90
Element	1974	1975 I. 100 = 1974	
1. Celotni dohodek	212,858.248,81	306,970.631,90	144
2. Materialni stroški	113,729.080,16	156,162.000,00	137
3. Amortizacija	10,679.269,70	17,950.666,50	168
4. Porabljena sred. (2 + 3)	124,408.349,86	174,112.666,50	140
5. Dohodek (1—4)	88,449.898,95	132,857.965,40	150
6. Pogodbene obveznosti	5,651.337,86	10,073.754,35	178
7. Zakonske obveznosti	9,713.833,75	11,114.005,00	114
8. Dohodek za delitev	73,084.727,34	111,670.206,05	153
9. Za osebne dohodke	65,579.803,11	89,600.764,00	137
10. Za bruto sklade	7,504.924,23	22,069.442,05	294
Proizvodnja v kg	21,673.728	26,213.417	121
Izvoz v kg	9,630.213	1-1,647.000	121
Izvoz v din	73,342.430,40	110,455.465,00	151
GOSPODARSKI KAZALCI	
Porabljena sredstva v celotnem dohodku	56,72 o/0
Dohodek v celotnem dohodku	43,28 %
Razmerje delitve čistega dohodka	
— za osebne dohodke	80,24 %
— za sklade	19,76 %
„ . . celotni dohodek Stopnia ekonomičnosti == 	ttt-	— =	306,970.631,90 . ,
porabljena sred.	174,112.666,50 M
Stopnja dobička % =
bruto skladi _	22,069.442,05
celotni dohodek —	306,970.631,90
= 7,19
Plansko število zaposlenih	1.782
Planska vrednost točke	1,25
Povprečni neto OD na zaposlenega	2.935,47
Celotni dohodek na zaposlenega	172.261,85
Bruto skladi na zaposlenega	12.213,30
Proizvodnja v kg na zaposlenega	14.507
ing. Franjo Krsnik
HANNOVRSKI SEJEM 1975
Od te največje gospodarske razstave v Evropi smo letos pričakovali največ v pogledu pokazateljev tendenc gospodarskih gibanj v naslednjem obdobju tekočega leta.
Uprava tega sejma, ki je do letos vključevala vse vrste industrijske proizvodnje, je za sedanjo manifestacijo izpustila nekaj panog industrije, za katere so organizirane specializirane razsta-
SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM
Ko pregledujemo rezultate m urejamo vtise s tega spomladanskega sejma jugoslovanskega gospodarstva, potem ne moremo narediti drugačne, ocene kot to, da je napredek. ponovno očiten. Kako smo bili tu zastopani mi? Precej smo izboljšali način razstavljanja našega blaga, dosegli smo večji poudarek tistemu blagu, kot smo mu namenili. To je bilo predvsem na področju onix stekla in pa kelihov. Odpraviti moramo še nekaj manjših pomanjkljivosti in mislim, da bomo z načinom razstavljanja še bolj zadovoljni. Na vsakem sejmu pa jé cilj seveda enoten — doseči najboljši komercialni uspeh. Če bi ocenjevali poslovno dinamiko po številu obiskov, bi človek Jah-ko rekel — izredno. Bilo je veliko obiskov, veliko razgovorov, pokazan interes za naše blago, konkretnih zaključnic pa manj. Ne dajemo naročilnice samo na sejmu, zbiramo jih tudi prej. Seveda tisti, ki so blago imeli naročeno že prej in takih je bilo največ, na sejmu niso dajali naročil. Vse to, kar sem sedaj napisal velja za blago široke potrošnje. Ostali proizvodi so v prodaji pogodbeno. Ob razgovorih pa snuTlahko prišli do nekaj važnih zaključkov. V Jugoslaviji konjunktura popušča, povpraševanje se ohlaja, primanjkuje denarja. V trgovini se nakupi zmanjšujejo, ker primanjkuje kreditov za obratna sredstva in trgovina svojih dolgovanj ne more plačevati. Turizem še nima denarja in kupuje previdno., pravi razmah pa tudi gostinstvo še ni doseglo. Zaradi tega se ponudba izraža močneje kot povpraševanje. Seveda pa je še cela vrsta ašortimanov, ki so deficitarni. O tem nekaj več kasneje. Najbolj občutno zmanjšanje povpraševanja se kaže v razsvetij avnem steklu. Padec konjunkture je prisoten, opaža pa se tudi povečan uvoz iz Grčije, Češke in najavljen je uvoz iz Kitajske. Ker se bližamo tudi času potrošne ne-sezone za to blago, lahko pričakujemo določene težave.
Potrošnja embalažnega stekla, vsaj tistega, ki ga proizvajamo : mi, ima ugodno dinamiko. Misli- . mo, da se bo zadržala še nekaj mesecev, jeseni pa stopila v mirnejše okvirje. Splošni višek pa se pojavlja v Jugoslaviji v proizvodnji rjavega stekla, zaradi tega bomo morali z našimi kapacitetami ponovno stopiti na zunanji trg.
Kako pa je z onixom in kelihi? Onix steklo je kot novo rojen otrok že popolnoma odrasel. Ta vrsta stekla je dobila svoje mesto na trgu, predvsem v stiskanih oblikah, pihani izdelki malo težje najdejo svoje mesto. Pokazalo se je, da moramo stabilizirati barvo, manj nadaljevati s poskusi iska-
nja novih barv ter bolj smelo kompletirati asortiman v zalogi. Uvesti moramo tudi matiranje in še izboljšati pakiranje.
Kelih, kot nov produkt narejen po tej tehnologiji, je kvalitetno neoporečen. Tudi oblikovno ni večjih pripomb. Mi smo do sedaj že zaključili več kot 300.000 komadov in z nadaljnjo intenzivno obdelavo terena pričakujemo dobre rezultate. Resnično pa smo nekoliko zakasnili s celo serijo in je nekaj potrošnje že šlo mimo nas. Evidentno je tudi, da cena ne bo ovira v prodaji, ker jo sedaj podpira dobra kvaliteta.
V	čem smo bili največ deležni kritike, pa bi lahko rekel ponovno z besedo asortiman. Zatajili smo ponovno v stiskanem steklu in ročno izdelanih kozarcev. Stiskano steklo, kot so servisi, nastavki, pladnji, vaze in tudi pepelniki so še vedno deficitaren proizvod. Tu moramo resnično hitro nekaj storiti, ker nas čaka denar. V razs veti j avnem steklu moramo še razširiti asortiman stekel za lestence in to s takimi dekorji, ki smo jih razstavili sedaj (kristalni led v raznih reliefih).
Občutnih pripomb na kvaliteto ni bilo. Še vedno pa imamo probleme v čistosti — barvi stekla, izrabljenih modelih in tudi ne dovolj očiščenih modelih. To ne daje lepe slike in zelo neugoden občutek prodajaln.
Naše kompletne luči so oblikovno napredovale, postaie so zapažen dekorativni in funkcionalni predmet. Ne ustreza pa armatura in je predmet resnih pripomb in tudi opazk (ne od proizvajalcev armatur). Mislim, da bomo morali z nekaterimi lusteraši skleniti posebne pogodbe za te izdelke, z zahtevo po kvalitetni armaturi in skupnem oblikovanju cene. Posebno važno je tudi, da v prodaji steklo nosi našo oznako. Tako bodo ti izdelki našli hitro tng.
V	paviljonu smo razstavljali skupaj s konkurenco. Predvsem moram reči,, da je resnično nove izdelke na razstavo prinesel Za-ječar (stiskano kristalno : steklo)
: in pa Prokuplje z neko vrsto opala prevlečenega z barvo: Izdelki obeh proizvajalcev so lepo izdelani, primernih oblik in tudi drugače kvalitetni. Ostali niso pokazali novosti. Ocenil bi, da da-neS' ni slabih proizvajalcev v asortimanu, ki ga delajo. Prisotna je stalna želja po napredku, ki pa je pripeljala do stalnega kvalitetnega vzpona.
Lovorike so pogorele, v njih ni več opore. Dobro delo in samo to, je za slehernega pogoj za obstanek med potrošniki. To dokazuje vsakodnevna praksa', vedno bolj pa se izraža tudi: na sejmih. Takšen je bil tudi ta.
Martin Mlinar
ve. Prav ta moment pa je tudi varal v oceni dogajanj na sejmu iz vidika števila obiskovalcev, katerih je bilo manj kot smo jih bili navajeni videti v prejšnjih letih. Kljub temu pa so dnevni gospodarski bilteni poročali o uspešnih poslih, ki so bili zaključeni v času sejma, mimo tega, da je bilo moč iz razgovorov s poslovnimi ljudmi in ogledovanja razstavnih prostorov ugotoviti, da je le prisotna previdnost v ocenah še prisotna gospodarska kriza.
Ker je nas posebej zanimala perspektiva za našo OZD smo se seveda zadrževali v glavnem v prostorih sejma, kjer razstavljajo naši poslovni partnerji in naša konkurenca. Iz zbranih zaključkov o razgovorih s kupci lahko ugotovimo, da se v prihodnosti ni bati za dobro zaposlitev vseh naših delovišč. Žal pa smo se morali zopet soočiti s konkurenco, ki nam na zelo nelojalen način greni posamezna področja naših ašortimanov. V glavnem so težave za rentabilnost v proizvodnji nekaterih plafonjer, ki so pod velikim pritiskom na cene. Izdelke te kategorije iz proizvodnje vzhodnih držav imajo nenormalno nizke cene, mimo katerih
ne bo mogoče tudi z našimi izdelki, če hočemo ostati na tržišču, ki nam je interesantno.
Če rečem še nekaj besed o novostih, katere so nas spremljale na dosedanjih hannovrskih sejmih, potem temu tokrat ni bilo tako. Opazili smo le poudarek na dekorirana stekla, tulpe starih oblik z bisernim robom in dekorje izpred nekaj desetletij, ki jih bomo v letošnjem letu vse pogosteje srečevali. Tudi opalni artikli se vračajo v asortimane, vendar ni več poudarka na satini-ranju, temveč gladke izvedbe.
To bi bili v kratkem vtisi s hannovrskega sejma, ki se je končal s precejšnjo mero previdnosti v ocenah za prihodnje. Kakor smo že zgoraj ugotovili za našo OZD ne bo posebnih problemov, truditi pa se bo treba bolj kot kdajkoli doslej, da bomo v svojem poslovanju korektni, da bodo izdelki kvalitetni in domiselno ustrezni željam naših kupcev. Tudi tokrat moramo žal zapisati, da naša kvaliteta izdelkov še ne zadovoljuje zahtevam kupcev, zato je potrebno v prihodnje problemu kvalitete posvečati več pozornosti tako izdelkom, pakiranju in odpremi.
Drago Kozole
RAZPIS
Steklarna Hrastnik razpisuje prosta delovna mesta v proizvodnji v mesecu juniju, juliju in avgustu za učence, ki obiskujejo zadnji letnik osnovne šole.
Med počitnicami bomo zaposlili večje število učencev na naslednjih delovnih mestih:
—	ODNAŠANJE STEKLA, DOSTAVA STEKLA, PAKIRANJE, POMOŽNA DELA V KONTROLI, DELA V SKLADIŠČU STEKLA in DRUGA POMOŽNA DELA.
—	Nagrade po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, to je po ocenitvi delovnega mesta, isto kot za redno zaposlene delavce.
—	Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor STEKLARNE HRASTNIK do 17. maja 1975.
Splošno kadrovski sektor
STEKLARNA HRASTNIK V HRASTNIKU
RAZPISUJE
prosta delovna mesta za učence po pogodbi v šolskem letu 1975/1976, in sicer:
1.	Večje število učencev za kovinsko stroko — poklici: STRUGAR, CIZELER, REZKAR, in KOPIRNI REZKAR
2.	Večje število učencev za elektro stroko — poklici: OBRATNI ELEKTRIČAR, ELEKTROMEHANIK
3.	Dve prosti mesti za LESOSTRUGARJA
Pod 1 in 2 bo pouk v Centru strokovnih šol v Zagorju ob SavL;
Učenci prejemajo nagrade po pravilniku o nagradah učencev. Kandidati naj se prijavijo v Splošno kadrovskem sektorju Steklarne Hrastnik.
»TEDEN KOMUNISTA« 50 LET
Letos praznujemo 50-letnico izhajanja časopisa Komunist — glasila ZKJ in ZKS. Ker ta pomemben jubilej beležimo v času revolucionarne aktivnosti Zveze komunistov za poglabljanje samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov v naši družbi, za idejno, akcijsko in organizacijsko krepitev Zveze komunistov in poglabljanje marksistične miselnosti v naši družbi, je bila ta jubilejna obletnica Komunista priložnost, da smo se tudi v naši občini pridružili praznovanju z organiziranjem »TEDNA KOMUNISTA«.
Na osnovi tega je bil formiran poseben odbor za pripravo vseh prireditev v času »TEDNA KOMUNISTA«, to je od 21. do
26.	aprila 1975. Vse prireditve v tem obdobju niso bile zgolj ma-nifestativnega pomena, temveč smo vsi komunisti proslavili to obdobje predvsem delavno, vsebinsko in ustvarjalno.
Ves teden, od 21. do 26. aprila 1975 so imele vse osnovne organizacije in aktivi ZK sestanke, kateri so bili posvečeni predvsem preverjanju rezultatov njihovega dela, zlasti pa so ocenjevali svoja prizadevanja na področju idejnopolitičnega izobraževanja in obnavljanja članstva ZK. Posebno pozornost pa so posvetili poglobljeni razpravi o obveščanju, propagandi, kvaliteti, pomanjkljivostim in dobrim platem lista Komunista, izbiranju »poverjenikov« za časopis KOMUNIST, ki bodo v bodoče izpolnjevali pomembno politično funkcijo s tem, da bodo vzdrževali tesnejše stike med osnovnimi organizacijami ZK in uredništvom časopisa, ter med osnovnimi organizacijami in komitejem občinske konference ZK. V razpravah na teh sestankih pa so komunisti proučevali možnosti za ustanavljanje tako imenovanih »kotičkov« ali knjižnic KOMUNISTA in druge marksistične literature, kjer bi bilo čtivo zbrano in dostopno vsem, ki bi ga želeli brati.
V ponedeljek, 21. 4. 1975, na uvodni dan v »TEDEN KOMUNISTA«, je bilo na slavnostni prireditvi, kateri so prisostvovali člani, ki delujejo v ZK 30 in več
let, sprejetih v organizacijo Zveze komunistov 52 novih članov. Sekretar komiteja občinske konference ZK, tov. Samo Logar, je v uvodnem govoru med drugim dejal:
»Z današnjim dnem pričenjamo v naši občini TEDEN KOMUNISTA, s katerim se vključujemo v slovensko in vsejugoslovansko akcijo v spomin na 50-letnico izhajanja glasila KOMUNIST in vsebinskega pomena pisane partijske besede.
Ta obletnica je pomemben datum v zgodovini revolucionarnega boja KPJ in ZKJ. Ne slavimo zgolj zato, da bi izkazali dolžno spoštovanje in priznanje generacijam proletarskih, socialističnih borcev, temveč predvsem zato, da
bi se ob takih priložnostih ponovno preizkusili, še bolj utrdili izbojevane pridobitve, da bi še bolj vsestransko poglobili in o-svetlili nove družbene naloge in delo, ki nas še čaka. Ta obletnica, ki se jo spominjamo v letošnjem létu in jo proslavljamo v vseh osnovnih organizacijah, je 50 let pisane partijske besede, spremljevalke naše partije.
Pred pol stoletja — januarja 1925 — je izšla prva številka KOMUNISTA, ki jo je uredil znani revolucionar, borec, novinar, komunist, Moša Pijade. Zato je ta datum eden od odločilnih trenutkov v življenju in boju naše partije.
Če za trenutek pogledamo nazaj v zgodovino, vidimo, da sta partija in tisk prešla z ramo ob rami težka obdobja. Po OBZNANI leta 1920 in ZAKONU O ZAŠČITI DRŽAVE iz leta 1921, je bila KPJ zunaj zakona in je morala preiti v ilegalo. Prepovedan je bil tudi partijski tisk, komunisti pa so bili izpostavljeni preganjanju in zapiranju. Leta 1924 so se zvrstili prepovedi delovanja še na NEODVISNO DELAVSKO STRANKO JUGOSLAVIJE, zatem NEODVISNIH SINDIKATOV in nazadnje ZVEZE DELAVSKE MLADINE JUGOSLAVIJE. Vendar se je časopis KOMUNIST pojavljal in izhajal tudi v teh razmerah in pomenil izjemno spodbudo in kljubovanje partije v boju za delavske pravice, zoper takratni reakcionar-
ni buržoazni režim. Preteklo je več kot 10 let boja in -trdih preizkušenj (še zlasti po šestojanu-arski diktaturi iz leta 1929), ko je na čelo partije prišel tov. Tito. S prevzemom vodstva partije po tov. Titu se je le-ta ideološko in organizacijsko utrdila, u-redila svoje vrste, razširila, poglobila svoje stike z množicami in se kot taka pripravila in usposobila za to, da je leta 1941 lahko popeljala delavski razred, delovne ljudi in narode ter narodnosti Jugoslavije v zmagovito o-boroženo revolucijo. V vsem tem obdobju, pa je tudi partijski tisk — kot borbena zastava revolucionarnega gibanja — delil usodo s svojo partijo in bil — kot je rekel njen predsednik Zveze komunistov — izjemno orožje v rokah delavskega razreda in njene avantgarde.«
•V nadaljevanju pa je tov. Logar dejal:
»Ko danes, na uvodni dan v »TEDEN KOMUNISTA« v naši občini, v čast 50-letnice pisane partijske besede glasila KOMUNIST, ki sovpada v okvir ostalih izjemno pomembnih jubilejev v letošnjem letu (30-letnica osvoboditve, 25Tetnica samoupravljanja in drugih), sprejemamo v Zvezo komunistov nove člane, nam komunistom predvsem pomeni tudi priložnost, da v svojih organizacijah ZK preverimo dosežene rezultate in zlasti izmerimo naša prizadevanja in aktivnost za uresničitev nadaljnjih nalog, ki jih pred nas postavlja ZK — sprejetih na X. kongresu ZKJ in VII. kongresu ZKS.
TEDEN KOMUNISTA nam zategadelj pomeni tudi priliko še bolj strniti naše vrste, da bi Zveza komunistov, kot avantgarda delavskega razreda in idejni tvorec, bila lahko še enotnejša in uspešnejša na čelu boja za sprejemanje obstoječih družbenih odnosov. Boj za spremenjene družbene odnose pa pomeni boj za socialistično in komunistično družbo, za dokončno osvoboditev dela in z njo vred za družbeno osvoboditev delavca. To pa za komunista pomeni, da ni dovolj le sanjati o lepši, bogatejši in humanejši družbi, temveč mora njegovo aktivno vlogo in akcijo, da bi bila naša družba vsak dan
resnično bolj samoupravna, bolj pravična, bolj humana, bolj kulturna in skratka bolj socialistična.«
Ob sprejemu v ZK je mladim članom spregovoril in jim čestital tudi prvoborec Jože Jerič-Miha
Novosprejetim komunistom pa je dejal:
»Prepričan sem, da v tem trenutku, ko vstopate v ZK, oziroma boste prevzeli članske izkaznice kot člani revolucionarne a-vantgardne organizacije delavskega razreda in vseh naprednih delovnih ljudi, čutite to kot trenutek slovesnosti, da pa se tudi polno zavedate, da vstopate v organizacijo, ki bo od vas — vsakega posameznika — zahtevala polno odgovornost pri vodenju doslednega boja za nenehno razvijanje naprednih, demokratičnih in samoupravnih ustavnih odnosov v družbi in zagotavljanju vseh pogojev hitrejšega družbenega napredka. Želim vam, da bo vaše delo znotraj ZK, kot tudi na vseh ostalih toriščih u-dejstvovanja, v idejno-političnem in akcijskem pogledu, kar najbolj ustvarjalno. Želim, da bo vaše družbeno delovanje izraz širše zveze z vsemi deli delovnega in življenjskega okolja, to je z delovnim človekom in njegovimi interesi. Delo in rezultati dela na vseh področjih ter revolucionarni humanizem v medčloveških odnosih, naj bo v vaših
Na slavnostnem sprejemu je novim članom ZK spregovoril o liku komunista tudi tov. Stanko Brečko
Sekretar komiteja občinske konference ZK Samo Logar pozdravlja navzoče komuniste
PISANE PARTIJSKE BESEDE
težnjah vodilo, v naporih graditve socialistične samoupravne družbe in izpolnjevanju vseh družbenih nalog nasploh.
Kot aktivni komunisti se boste srečevali z najrazličnejšimi situacijami medčloveških odnosov, prihajali boste tudi v razmere, v kateri se bo težko odločati za najboljše in najbolj prave rešitve. Ob vašem delu boste soočeni tudi s primeri, ko bodo nekateri posamezniki — tudi komunisti nosilci družbenih funkcij — klonili pod težko odgovornosti, kolebali med moralnopolitičnimi vrlinami in oportunizmom, zlaganim humanizmom, licemernostjo, grupaštvom in podobno. V takšnih priložnostih in vseskozi bo potrebno, da boste trdni, vztrajni na principih pro-
gramskih smotrov ZK, kritični in samokritični, tovariški, a vendar strogi in nepopustljivi do vseh nosilcev odklonov in družbenih deformacij, kot tistih odkritih kot prikritih.
Budnost in lastnost borbenega komunista je tudi omogočila, da so povezani in združeni jugoslovanski narodi kljub nenehnim pritiskom od zunaj in napadanjem dosežkov naše socialistične graditve od znotraj s strani reakcionarnih in drugih ideologov, nenehno in uspešno razvijali in dograjevali temelje socialistične, samoupravne zgradbe.
Prav zaradi tega je tovariš Tito v svojem pismu zahteval takega komunista, ali kot je dejal na X. kongresu ZKJ: Kakšne vrline morajo imeti komunisti? Ali prednjačijo v boju za samoupravljanje v ' resnici in političnemu duhu, ne le na besedah? Ali razumejo okoliščine, bistvo in resnične tokove revolucionarnih gibanj, ali negujejo osebne lastnosti in podobno in končno — ali so v resnici in v kolikšni meri pripravljeni delovati ustvarjalno in mobilizatorsko in se kot revolucionarji bojevati za napredek?«
Poudaril je tudi dejstvo, da je v naši občini danes že 721 članov ZK in da smo po strukturi včlanjenih v ZK že presegli delavsko večino.
V nadaljevanju svojega govora je pozdravil vse navzoče komuniste, ki v letošnjem letu praznujejo 30 in več let v članstvu ZK, med njimi tudi take od leta 1938 dalje.
Poudaril je enovito ogorčenje vseh nas zoper poskuse nekaterih, ki zlasti v zadnjem času na najbolj umazan način želijo razvrednotiti delež narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v času II. svetovne vojne in osvobajanju naše dežele. Dejal je: »S takšnimi, z zgodovino skreganimi absurdi, ne pačijo samo zgodovinskih resnic, temveč žalijo vsake-
ga posameznega udeleženca NOV in predvsem 1,700.000 žrtev, ki so v času štiriletne vojne izgubili
Na JAVNI TRIBUNI organizirani v Hrastniku za komuniste vseh zasavskih občin je govoril Marjan Orožen, član CK ZKS
svoja življenja. Toda nas take laži ne vznemirjajo, nas le žalijo, ker ste vi, neposredni udeleženci — borci — žive priče nasprotne resnice.«
Potem sta novosprejetim komunistom spregovorila tovariš Brečko in tovariš Jerič, kjer sta predvsem nakazala in orisala lik komunista z željo, da bi nóvo-sprejeti komunisti le-tega res predstavljali v vseh sredinah delovanja.
Mladi, novosprejeti komunisti pa so svojim starejšim tovarišem— komunistom s 30 in večletnim stažem v ZK, izročili spominska priznanja. V torek, 22. 4. 1975 je bila v Zagorju organizirana JAVNA TRIBUNA, na kateri so poleg komunistov vseh treh zasavskih občin sodelovali tudi tov. Petrovič Drago, predsednik komiteja za energetiko IS Slovenije, Jože Leskovar, Rudi Babič ter delegacije iz Raške in Aleksinca v Srbiji. Na Javni tribuni so spregovorili predvsem o dejavnosti komunistov v premogovnikih, o ekonomskih problemih in perspektivnosti premogovnikov.
V četrtek pa je bila JAVNA TRIBUNA organizirana v Hrastniku, na kateri so poleg revirskih komunistov sodelovali tudi tovariš Marjan Orožen, član CK ZKS, tovariš Prosenc Miloš, sekretar revirskega komiteja ZKS in tovariš Berglez Franček, predstavnik uredništva glasila slovenske izdaje Komunista. Tovariš Marjan Orožen je zbranim komunistom spregovoril o nekaterih vidikih ZK v sedanjem trenutku, s posebnim poudarkom na nalogah komunistov s področja varnostne problematike in družbene samozaščite ter o nekaterih aktualnih dogajanjih na prizorišču mednarodnega delavskega gibanja. V nadaljevanju Javne tribune pa so bila postavljena tudi nekatera vprašanja s strani revirskih komunistov.
Na zaključni dan TEDNA KOMUNISTA v naši občini pa je bila osrednja proslava združena v okviru jubileja 30-letnice osvoboditve, praznika OF, 25-letnice samoupravljanja in drugih pomembnih jubilejev. Tovariš Logar je pozdravil vse navzoče, po-
sebno pa še tovarišico Lidijo Šentjurc, članico sveta federacije — našo rojakinjo in častnega občana občine Hrastnik, tovarišico Lukman Rozi-Barbko in predstavnike družbenopolitičnih organizacij revirskih občin.
Slavnostni govor je imela tovarišica Lidija Šentjurc. Spregovorila je o vseh, v sedanjem momentu bistveno važnih dogodkov, tako v domovini kot v svetu. Predvsem pa je nakazala nujno aktivnost vseh komunistov v boju za uresničevanje določil ustave, v boju za poglabljanje družbenoekonomskih odnosov.
Na osnovi programa, ki ga je izdelal odbor za pripravo TEDNA KOMUNISTA v naši občini, je bila poleg drugega organizirana tudi akcija, v kateri so se vsi učenci zadnjih razredov osnovne šole NH Rajka udeležili pisanja nalog na temo: »50 let pisane partijske besede« oziroma »Kaj pomeni glasilo Komunist in Zveza komunistov nasploh, mlademu človeku«.
Posebne komisije na obeh osnovnih šolah so pregledale skupno 155 nalog, izmed katerih so izbrali ter nagradili v vsakem razredu po pet nalog, to je 15 najboljših prispevkov. Komisija
Slavnostni govor je imela tov. Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, naša rojakinja in častna občanka Hrastnika
pri komiteju občinske konference ZKS, ki je istočasno predstavljala tudi žirijo za izbor treh najboljših nalog, pa je izmed 15 nagrajenih def izbrala še tri prispevke in jih na tej prireditvi nagradila s knjižnimi nagradami. Prejeli so jih: Anžlovar Marinka, učenka 8. a razreda PE B. Pusta Dol, Trstenjak Boris, učenec 8. d razreda PE F. Kozarja Hrastnik in Ocvirk Stanka, učenka 8. d razreda PE F. Kozarja Hrastnik.
Sekretar OK SZDL PIrastnik, tovariš Marko Orožen, pa je v drugem delu proslave spregovoril o pomembnosti ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je strnila politično razcepljeni slovenski narod in ga pod vodstvom Komunistične partije Slovenije, ki jo je zasnovala, ves čas vodila in ji bila hrbtenica, popeljala v o-svobodilni boj proti fašističnemu nasilju, v boj za nove revolucionarne družbene odnose, v boj za krepitev materialne mo-(Nadaljevanje na 6. strani)
Mladi novosprejeti komunisti so obdarili svoje starejše komuniste z 30 in večletnim stažem s knjižnimi nagradami
Srečko Jaklič član našega kolektiva je bil tudi sprejet v ZK
»TEDEN KOMUNISTA« 50 LET PISANE
PARTIJSKE BESEDE
(Nadaljevanje s 5. strani) či naše družbe, za hitrejši razvoj humanih demokratičnih odnosov, za duhovno rast in popolno osvoboditev človeka, ki s krepitvijo družbenoekonomskega položaja delavskega razreda preraste v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, katere temeljni cilj je razvajanje in uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Po njegovem govoru pa je tovarišica Lidija Šent-jurc podelila priznanja OF, ki so jih prejeli aktivisti, ki so svoje življenjsko energijo, sposobnost in aktivnost namenili krepitvi naše družbe, ki so za svobodo in neodvisnost trpeli, krvaveli in se z orožjem v rokah bojevali za boljši jutri.
rišču »Auschwitz« in družbenopolitično delo po osvoboditvi.
7.	Tov. FLISEK JULIJANA, roj. 19. 2. 1926, za aktivno delovanje v mladinski organizaciji in odporniškem gibanju ter za sodelovanje v NOB od marca 1943. leta.. Je vojaški vojni invalid.
8.	Tov. HAFNER STANKO, roj.
31.	3. 1915, za aktivno delovanje v odporniškem gibanju vse od leta 1941, izrednemu zadržanju v zaporih in hrabrosti, ki jo je izkazal kot udeleženec NOB, v katero je stopil maja 1944 in za katerega glavo so Nemci razpisali posebno nagrado.
9.	Tov. HRIBAR ALOJZ, roj. 31. 5. 1924, za aktivno delo v odboru ljudske fronte in mladinski organizaciji vse od leta 1940 do
Na zaključnem dnevu TEDNA KOMUNISTA so bili med drugimi gosti tudi Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, in predstavniki družbenopolitičnih organizacij revirskih občin
Priznanja OF slovenskega naroda so prejeli:
1.	Tov. ACKUN ELIZABETA, roj. 13. 11. 1909, za aktivno družbenopolitično delo pred II. svetovno vojno in aktivno sodelovanje v NOB.
2.	Tov. BABIC ERNEST, roj.
1.	1. 1902, soustanovitelj odbora OF, aktivni udeleženec NOV in povojni družbenopolitični delavec. Imenovani je tudi nosilec »Partizanske spomenice 1941«.
3.	Tov. BABIC JUSTA, roj. 15.
10.	1904, za^ sodelovanje v naprednem delavskem gibanju v stari Jugoslaviji, sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju in aktivni udeležbi v NOB, v katero je vstopila januarja 1944 s celotno družino.
4.	Tov. BREČKO ŠTEFKA, roj.
6.	12. 1916, kot aktivistki naprednega delavskega gibanja v stari Jugoslaviji, sodelavki odbora OF, zapornici zloglasnih taborišč in zaporov ter aktivni udeleženki NOB od 1944.
5.	Tov. DEŽELAK SLAVKO, roj. 8. 2. 1920, za aktivno delovanje v NOB, kjer je bil od novembra 1943 vodja partizanske tehnike »Hochkraut« in za povojno aktivnost v ‘ družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v organizaciji ZZB NOV.
6.	Tov. DRAKSLER BERTA, roj. 3. 7. 191Z, za sodelovanje v NOB, izredno zadržanje v tabo-
marca 1942, ko je bil aretiran in odpeljan v internacijo ter za delovanje v družbenopolitičnih organizacijah in organih samoupravljanja.
10.	Tov. HRIBARNIK MARTIN, roj. 9. 10. 1906, za aktivno delo odboru OF vse od ustanovitve do vstopa v NOB maja 1944 in aktivno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah.
11.	Tov. JELEN LJUDMILA, roj. 15. 9. 1921, kot ilegalki in aktivistki za revirje in okraj Celje ter aktivni udeleženki NOB od aprila 1944.
12.	Tov. JERIC MARIJA, roj.
14.	4. 1908, za aktivno in organizirano delo v NOB vse do leta 1943, ko je bila z družino izgnana in za sodelovanje v pomembnih družbenopolitičnih akcijah v povojnem obdobju.
13.	Tov. KLENOVŠEK ini SREČKO, roj. 16. 11. 1928, za družbenopolitično aktivnost pri utrjevanju političnega, ekonomskega in samoupravnega sistema.
14.	Tov. KORDON ANTONIJA, roj. 11. 6. 1892, za izredno požrtvovalnost in aktivnost v koncentracijskem taborišču »Auschwitz«, kjer so ji sojetnice dale nad-imek »mama« in za delovanje v Zvezi vojaških vojnih invalidov.
15.	Tov. KUHAR VILI, roj. 24.
9.	1922, udeleženec NOB in vesten družbenopolitični delavec na terenu in v delovni organizaciji.
16.	Tov. MATEK JOŽE, roj. 10.
6.	1907, predvojni borec za delavske pravice, član prvega odbora OF na Dolu in Hrastniku, sodelavec in aktivist NOV in interniranec, na katerem telesu je okupator v koncentracijskem taborišču Mathausen izvajal tako imenovane »Vivo eksperimente«.
17.	Tov. MEDVED KARL, roj. 19. 10. 1929, aktiven družbenopolitični in kulturni delavec v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti in občine.
18.	Tov. PETELINC ANICA, roj. 19. 7. 1916, predvojna sodelavka naprednih delavcev komunistov, sodelavka NOB in interniranim v koncentracijsko taborišče »Auschwitz«, kjer je doživljala strahote gestapa in SS.
19.	Tov. REZDEVŠEK IVAN, roj. 15. 5. 1925, za aktivno udeležbo v NOB in družbenopolitično aktivnost zlasti v odboru ZZB NOV. Je rezervni vojaški starešina, po činu major.
20.	Tov. ROMIH FRANC, roj.
8.	10. 1926, za sodelovanje in aktivnost v NOV in za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih.
' 21. Tov. STRMLJAN LJUDMILA, roj. 31. 5. 1923, medvojna politična aktivistka za Litijo in aktivna udeleženka NOB.
22.	Tov. ŠPEGLIC MARIJA, roj. 24. 2. 1923, za organizirano sodelovanje v NOB in družbenopolitično delo po vojni.
23.	Tov. ŠUNTA IVANA, roj.
15.	8. 1900, sodelavka s prvimi partizani in interniranim v koncentracijskem taborišču Auschwitz.
24.	Tov. TROTOVŠEK MATIJA, roj. 22. 2. 1927, ža aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah zlasti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva na območju krajevne skupnosti ter občine in za delo v organih samoupravljanja.
25.	Tov. V ABIC SREČKO, roj. 30. 6. 1920, sodelavec NOB, interniranec in povojni družbenopolitični delavec.
26.	Tov. ZAGOŽAN IVAN, roj.
7.	6. 1929, sodelavec NOB, interniranec in družbenopolitični delavec.
27.	PLANINSKO DRUŠTVO DOL PRI HRASTNIKU, ob 25-letnici, za aktivnost na področju razvoja planinstva, množičnega vključevanja občanov in delu z mladino.
28.	GODBA NA PIHALA SVOBODE II HRASTNIK, ob 45-letnici, za aktivnost na področju širjenja kulture delovnih ljudi.
TEDEN KOMUNISTA v občini Hrastnik je potekal res v vsestranski aktivnosti, zlasti komunistov, dejstvo pa je, da ta aktivnost ni samo manifestativna, temveč je to predvsem vsebinski premik na področju dela in delovanja komunistov pri uveljavljanju določil ustave, pri utrjevanju in krepitvi samoupravnega socialističnega sistema. — viza
TEDEN PISANE BESEDE »KOMUNISTA« V HRASTNIKU
V	okviru tedna pisane besede Komunista in ob 50-letnici časopisa Komunist v Hrastniku je Hrastnik obiskal tudi tov. Marjan Orožen, član CK ZKS, ki je v polni dvorani delavskega doma v Hrastniku spregovoril članom Zveze komunistov Zasavja o najbolj aktualnih problemih današnjega časa.
V	uvodnih besedah je sekretar občinskega komiteja ZKS za Hrastnik tov. Samo Logar pozdravil med navzočimi še sekretarja revirskega komiteja ZKS Trbovlje tov. Miloša Prosena, tov. Franeta Mirtiča, člana uredniškega odbora Komunista za Slovenijo, in sekretarje posameznih občinskih komitejev iz Zasavja.
Tov. Marjan Orožen, član CK ZKS, je v svojem izvajanju prav na široko informiral člane Zveze komunistov o najbolj aktualnih problemih v gospodarstvu. Navajal je, da je za člane Zveze komunistov najvažnejša naloga v sedanjem času borba za uresničitev Ustave, ureditev v gospodarstvu, predvsem naloge na področju stabilizacije gospodarstva, ena glavnih nalog v tej zvezi pa je, vodstveni kader v posameznih gospodarskih organizacijah navajati na red, v pogledu trošenja sredstev in investicijske izgradnje. Zelo obširno je govoril o nedisciplini pri investicijskih izgradnjah, zaradi katerega pride do prevelike porabe in do prevelikih nepokritih investicij. Nadaljeval je, da je naloga komu-
nistov v podjetjih, da se dosledno borijo za ekonomično proizvodnjo in dosledno izvajanje politike zaposlovanja v okviru svojih podjetij.
V	drugem delu svojega izvajanja je orisal vlogo Jugoslavije v sedanjem mednarodnem delavskem gibanju predvsem z gledišča kongresov komunistov na Madžarskem in v Italiji.
V	zadnjem delu je izredno obširno nakazal probleme državne varnosti, vlogo delavskega razreda in članov Zveze komunistov v tem pogledu. Tov. Marjan Orožen je na koncu odgovarjal posameznim navzočim članom Zveze komunistov na zastavljena vprašanja.
Na zaključku je v svoji razpravi sekretar revirskega komiteja ZKS tov. Miloš Prosen prikazal vlogo članov Zveze komunistov pri reševanju nekaterih problemov v samem revirju. Zelo pohvalno je, da se organizacija Zveze komunistov v revirju v zadnjem obdobju stalno veča, tako je bilo v letu 1974 sprejetih v članstvo Zveze komunistov v Hrastniku 74, v Trbovljah 95 in Zagorju 105 novih članov. V letu 1975 pa je bilo že sprejetih v članstvo Zveze komunistov v Hrastniku 52, v Trbovljah 57 in v Zagorju 49 novih članov.
Navajal je, da je glavna politična orientacija revirskih komunistov v sedanjem obdobju borba za dosledno uresničevanje vseh ustavnih določil!	Rigo
KAKO SMO V LETU 1974 GOSPODARILI V OBLIM
Organizacije združenega dela v občini Hrastnik so v letu 1974 dosegle 724.758 tisoč dinarjev celotnega dohodka, kar je v primerjavi z letom 1973 za 59 % več. Tako povečanje celotnega dohodka se nanaša le na podjetja, ki imajo žiro račune pri podružnici službe družbenega knjigovodstva v Trbovljah (podjetniški princip) medtem ko je celotni dohodek, ki so ga dosegle organizacije združenega dela na območju občine večji, predvsem za celotni dohodek TOZD Rudnika Hrastnik, kmetijske zadruge in Jutranjke na Dolu pri Hrastniku. Celotni dohodek navedenih TOZD predstavlja skoraj četrtino celotnega dohodka podjetij, ki so dolžna predložiti zaključne račune SDK Trbovlje.
Pri formiranju celotnega dohodka ima odločilni pomen realizacija proizvodov' in proizvodnih storitev, saj delež le te v skupnem celotnem dohodku znaša več kot 80%. Iz navedenega izhaja, da je občina Hrastnik izrazito industrijska.
Celotni dohodek je najbolj povečala v primerjavi z letom 1973 kakor v tudi v strukturi celotnega dohodka kemična tovarna, njej sledi gradbeno podjetje, Sijaj, komunalno podjetje in še nekatere druge organizacije združenega dela. Manj celotnega dohodka kako v primerjalnem obdobju ni doseglo nobeno podjetje.
V merilu občine kot celote so imele na povečanje celotnega dohodka odločilni vpliv cene. V kolikor korigiramo doseženo fakturirano realizacijo s povprečnim indeksom cen (v merilu SRS so se cene po oceni povečale za 32%), bi se le ta v merilu občine povečala za 169.802 tisoč dinarjev, na račun povečanega količinskega obsega proizvodnje pa le za 40.871 tisoč dinarjev. (V merilu SRS je indeks fizičnega obsega proizvodnje večji za 12 %.) Preostali del povečanja fakturirane realizacije pa predstavlja nepojasnjeno razliko, kar predstavlja 85.550 tisoč dinarjev ali 17 %. Navedene ugotovitve se nanašajo na občino kot celoto, pri posameznih OZD pa so bile značilnosti oziroma faktorji, ki so vplivali na fakturirano realizacijo oziroma celotni dohodek različni.
Celotni dohodek steklarne je znašal v letu 1974 nad 217 milijonov dinarjev, kar je v primerjavi z letom prej za 33 % več. Podjetje je imelo v letu 1974 planirano proizvodnjo v višini 25,863.965 kg steklenih izdelkov/ doseglo pa je le 21,673.728 kg, kar predstavlja doseganje plana le v višini 83,80%. Poleg navedenega je podjetje v oktobru 1974 zvišalo cene proizvodom, povečalo je tudi izvoz za 30 %. Iz tega so razvidni bistveni elementi, ki so oblikovali doseženi celotni dohodek. Doseganje pozitivnega finančnega rezultata in celo povečanje celotnega dohodka je izključno posledica višjih cen ter razmer na zunanjem tržišču, kajti podjetje je v 1974. letu doseglo 73.416 tisoč din realizacije na zunanjem tržišču, kar predstavlja 34 % celotnega dohodka.
Kemična tovarna je v letu 1974 dosegla 222 milijonov dinarjev
celotnega dohodka, kar je nasproti letu 1973 za 88 %, več, v primerjavi s planirano proizvodnjo se je dosežena proizvodnja povečala za 3,4 %, a v primerjavi z 1973. letom se je količinski obseg proizvodnje povečal za 4,3 %. Z izvozom je tovarna dosegla 1,879.977 dolarjev realizacije, kar je v primerjavi z letom 1973 za 184,4 % več/toda v-primerjavi z letom 1972: pa za 495,2 % več.
Splošno gradbeno podjetje je doseglo 113 milijonov din celotnega dohodka, kar je nasproti primerjalnemu obdobju za 127 % več. Celotni dohodek oziroma njegovo povečanje temelji predvsem na povečanem obsegu poslovanja gradbenih del. Ker podjetje ni razpolagalo z zadostnimi kapacitetami, je za izvajanje del sklepalo pogodbe š podizvajalci, in to s Savo Jesenice, Ljubljano, Radečami, s privatnimi skupinami iz Makedonije, tako da se na podizvajalce del nanaša okoli 2 milijona din dosežene realizacije oziroma celotnega dohodka leta 1974.
Rudnik Hrastnik, ki je dosegel nad 140 milijonov din celotnega dohodka, je v primerjalnem obdobju povečal vrednost proizvodnje za 19 %. Količinski obseg proizvodnje se je nasproti primerjalnemu letu zmanjšal za 12,5 %, prav tako ni bil dosežen predvideni plan proizvodnje, ki je bil po delovnem načrtu I manjši za za 14,8 %, po delovnem načrtu II pa za 1,5 %. Lastna cena proizvodnje premoga rudnika Hrastnik je bila bistveno nad prodajno ceno iz leta 1974 v primerjavi s 1973. letom se je ta dvignila za okoli 54 %. Dosežena prodajna cena premogu kljub povečanju (v merilu zveze so se cene premogu v letu 1974 nasproti 1973 povečale za 44%) ni zadoščala za pokritje lastne cene. Zaradi navedenega rudnik izkazuje izgubo, ki je bila pokrita iz preneše-nih sredstev po samoupravnem sporazumu premogovnikov Slovenije.
Še bolj kot se je povečal celotni dohodek, so se tudi tokrat povečala porabljena sredstva. Le-ta so narastla v primerjavi z letom 1973 po podjetniškem principu za 68%, celotni dohodek v enaki primerjavi pa za 7 indeksnih enot manj, še večja pa je razlika po teritorialnem principu, ko so se porabljena sredstva povečala za 62 %, celotni dohodek pa za 9 indeksnih enot manj. To pomeni, da se je neugodno razmerje med rastjo celotnega dohodka in porabljenih sredstev glede na 1973. leto še povečalo. Po podjetniškem principu se^ je ekonomičnost glede na takšno razmerje zmanjšala za 5 %, po teritorialnem principu pa celo za 26 %. Iz navedenega je dalje razvidno, da cene še vedno niso usklajene, da cene surovinam še vedno hitreje naraščajo kot cene končnih izdelkov.
V primerjavi z doseženim celotnim dohodkom so se porabljena sredstva pri posameznih OZD gibala različno, razen pri TKI in splošnem trgovskem podjetju, ko so se povečale znatno bolj od celotnega dohodka, le manjša podjetja kot brivnice, stanovanjsko podjetje in veterinarska
postaja so porabljena sredstva sicer povečala, vendar manj kot celotni dohodek.
Tako v strukturi kakor tudi glede na 1973. leto so se med vkalkuliranimi stroški najbolj povečali stroški porabljenega materiala in proizvodnih storitev drugih ter neproizvodne storitve. Porabljeni material in proizvodne storitve drugih so se v strukturi skupaj porabljenih sredstev zvišali od 65,3 % v 1973. letu na 72,4 % v 1974. letu. Nadsorazmer-no se je povečala tudi vrednost substance in sicer za 300 % oziroma v strukturi porabljenih sredstev za 2,5 %, kar pa se nanaša v glavnem na Steklarno Hrastnik. Pri stroških, na katere OZD lahko vplivajo-same, pa kažejo v primerjavi s predhodnim obdobjem le minimalno povečanje (izredni izdatki, izdatki za reklamo in propagando).
V strukturi skupaj porabljenih sredstev se je delež stroškov za amortizacijo znižal, na kar je vplivala predvsem steklarna, ki je povečala le amortizacijo po predpisanih stopnjah, medtem ko amortizacije nad predpisanimi minimalnimi stopnjami v letu 1974 ni obračunala.
Stopnja povečanja razdeljenega dohodka se je glede na nad-sorazmerno povečanje porabljenih sredstev gibala na precej nižji ravni, kot celotni dohodek. Dohodek za razdelitev se je po podjetniškem principu povečal za 42%, medtem ko se je po teritorialnem principu povečal za 34 % nasproti primerjalnemu obdobju.
Znatno zvišanje deleža doseženega dohodka v dohodku je dosegla kemična tovarna in to do 10,5% v letu 1973 in na 18,3 % v letu 1974. Nasprotno pa se ugotavlja, da se je delež dohodka steklarne znižal od 33,5 % na
28,9	%. Značilno za steklarno je, da že nekaj časa realni dohodek pada oziroma stagnira. Podobno je tudi z rudnikom v Hrastniku. Tudi rudnik je delež dohodka za razdelitev v teritorialnem dohodku znižal in to za 4,9 %. Vzrok tega je bil omenjen že pri celotnem dohodku in faktorjih, ki so vplivali na oblikovanje tega.
Vse OZD v občini so nasproti letu 1973 dosegle več neto dohodka, to je dohodka za sklade in neto .osebne dohodke. Največje povečanje nasproti primerjalnemu obdobju je dosegla kemična tovarna, kjer je tako oblikovani dohodek povečala za 124%, pri trgovskem podjetju za 113%, pri drugih OZD pa manj, najmanj pa pri Sijaju, ko se je ta povečal le za 3 %.
Med pogodbenimi obveznostmi so bistvenega pomena obresti na kredite in zavarovahie premije, le-te pa so v glavnem stroški na katere lahko OZD same vplivajo (predvsem pri obrestih na kredite). V strukturi dohodka so posamezne OZD delež le teh ali znižale nekatere pa so ta delež zvišale. Med takšne OZD, ki so delež pogodbenih obveznosti v razdeljenem dohodku znižale spadajo steklarna, kemična tovarna, gostinsko podjetje in komunalno obrtno podjetje, sicer pa so druge OZD delež pogodbenih obveznosti zvišale.
Drugačne tendence so ugotovljene pri zakonskih obveznostih, kajti delež le teh se je pri vseh OZD zvišal. Zakonske obveznosti so po sedaj veljavnih predpisih razdeljene v zakonske obveznosti po občinskih predpisih, predpisih republike in zveznih predpisih ter druge zakonske obveznosti. Med zakonskimi obveznostmi so naslednji prispevki:
—• prispevek za obnovo Bosanske krajine,
—	prispevek za stanovanjsko izgradnjo,
—	dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje,
—	za nesreče pri delu,
—	beneficiran staž,
—	prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu,
—	posebni prispevek za zdravstveno zavarovanje za kritje primanjkljaja,
—	prispevek za zaposlovanje,
—	prispevek za financiranje republiške izobraževalne skupnosti,
—	prispevek za raziskovalno skupnost,
—	prispevek za tekočo valorizacijo pokojnin.
Med zakonskimi obveznostmi se je število prispevkov letos povečalo za prispevek za raziskovalno skupnost Slovenije in prispevek za tekočo revalorizacijo pokojnin.
Pri dveh OZD se je delež bruto osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov - zvišal, pri vseh ostalih pa znižal. Izločitve za bruto sklade so OZD v razdeljenem dohodku zvišale največ kemična tovarna in sicer od 14,9 odstotka lani na 44,9 % letos, kar je tudi v merilu občine največ, rahlo so zvišale delež za sklade tudi gostinsko podjetje in komunalno podjetje.
Med sredstvi za sklade so zajeta sredstva namenjena poslovnemu skladu (za druge namene), sredstva namenjena rezervnemu skladu in sredstva sklada skupne porabe. Manj sredstev za neto sklade kot v primerjalnem letu so dosegle steklarna, trgovsko podjetje, Sijaj in stanovanjsko podjetje, več pa kemična tovarna, gradbeno podjetje, gostinsko podjetje in komunalno podjetje.
V'merilu občine so OZD dosegle za 41 % več družbenega proizvoda kot v letu 1973. Del družbenega proizvoda, ki pripada OZD se je nasproti 1973. letu povečal le za 39 %, medtem ko se jč tisti delež, ki gre ostalim udeležencem v delitvi, povečal nasproti primerjalnemu obdobju za 46 % oziroma v strukturi le tega od 30,1 % v letu 1973 na 31,2 % v letu 1974; Strukturni delež družbenega proizvoda, ki pripada OZD se j è znižal od 69,9 %, na 68,8 %, torej se je delitev družbenega proizvoda spremenila v korist drugih udeležencev. V o-kviru zakonskih obveznosti, ki so se v primerjalnem obdobju najbolj povečale, najbolj so se zvišale tudi v strukturi družbenega proizvoda, je vključen tudi stanovanjski prispevek. Stanovanjski prispevek, ki znaša 6 % od bruto osebnih dohodkov je v celoti namenjen drugim udeležencem. Sicer pa je že pri delitvi dohodka ugotovljeno da so se (Nadaljevanje na 8. strani)
Rudarji so izgubili
tri delovne tovariše
V hrastniški dolini smo zopet žalovali. Tokrat za tremi rudarji, ki so izgubili življenje v hudi rudarski nesreči, ki se je dogodila 16. aprila letos ob 12.50 pri Zasavskih premogovnikih, v jami Hrastnik, TOZD Rudnik premega Hrastnik.
Nesrečo je povzročil vdor vode in mulja na široko čelo na 16. etaži pod V. obzorjem v A-kopi. Voda in mulj sta vdrla na slepem delu širokega čela, ki je bilo sicer podgrajeno s hidravličnim samohodnim podporjem Hydromarrel. Na tem mestu doslej ni bilo vdorov vode ali mulja!
Življenje so izgubili zaradi vdora vode in mulja na tem čelu tovariši Anton Repše, star 42 let, kopaški pomočnik, doma iz Šentjanža, Leopold Krmelj, star 45 let, kopač, doma iz Šentjanža in Zdravko Cvetkovič, star 53 let, kopač iz Hrastnika. Na tem čelu je sicer delalo skupno 13 ru-
pomoč. Kmalu po nesreči so odkopali tudi ponesrečena Repšeta in Krmelja, v večernih urah istega dne pa še Cvetkoviča. Kljub prizadevanju njihovih sodelavcev so žal vsi trije ponesrečenci, ki jih je .gmota zdrobljenega premoga in razmočene gline zasula, bili mrtvi in jim ni bilo pomoči.
Predstavnik Republiškega rudarskega inšpektorata je ob sodelovanju strokovnjakov ZPT, TOZD Rudnik premoga Hrastnik in predstavnikov nekaterih drugih organov, takoj pričeli raziskovati, vzroke nesreče. Da bi zagotovili čim večjo varnost pri nadaljnjem pridobivanju premoga na hrastniškem območju, je inšpektorat začasno prepovedal nadaljnje pridobivanje premoga iz nadkopnega dela širokih čel, hkrati pa je predlagal, da naj delovna organizacija in TOZD povabita k sodelovanju pri iskanju najustreznejših rešitev pri bodočem pridobivanju premoga
Veliko število Hrastničanov se je zadnjič poslovilo od ponesrečenega rudarja Zdravka Cvetkoviča na dolskem pokopališču
darjev, vendar se jih je 8 pravočasno umaknilo, dva pa sta bila poškodovana, in sicer Jože Rak lažje, Janez Marinšek pa težje.
Kot vedno so tudi tokrat rudarji takoj pričeli z reševanjem ponesrečenih in zasutih rudarjev. Obema preživelima ponesrečencema so takoj nudili zdravniško
priznane strokovnjake, da bi s tem zagotovili čim večjo varnost zaposlenih pred vdori vode in mulja v jamah Hrastnik in Ojstro.
Naslednji dan, to je 17. aprila, je bila ob 13.30 v delavskem domu v Hrastniku žalna seja delavskega sveta TOZD Rudnik
Stanovski tovariši so se poslednjič poklonili spominu ponesrečenega
sodelavca
Od ponesrečenega rudarja Zdravka Cvetkoviča se je poslovil predstavnik sindikata
premoga Hrastnik. Poleg članov tega sveta so seji prisostvovali še predstavniki vseh ostalih TOZD in skupnih služb ZPT, predstavniki TOZD Rudnik premoga Hrastnik ter predstavniki družbenopolitičnih skupnosti. Počastili so spomin vseh treh smrtno ponesrečenih rudarjev.
Pokojna tovariša Antona Repšeta in Leopolda Krmelja so pokopali 18. aprila popoldan na pokopališču v Šentjanžu ob navzočnosti številnih občanov, sodelavcev, uniformiranih rudarjev, rudarske godbe in moškega zbora Svobode I iz Hrastnika. Pokojnega Zdravka Cvetkoviča pa
so pokopali v soboto popoldan na pokopališču na Dolu pri Hrastniku, prav tako ob navzočnosti številnih sodelavcev, uniformiranih rudarjev, zastopnikov vseh TOZD in skupnih služb ZTP, rudarske godbe in hrastni-ških pevcev. Govornika sta se na obeh pogrebih toplo zahvalila v imenu celotne delovne skupnosti vsem trem ponesrečenim rudarjem za njihovo nesebično, zvesto in izredno uspešno delo v vseh pogledih. Še dolgo jih bodo pogrešali pri svojem delu.
Slava in čast spominu smrtno ponesrečenih tovarišev -— rudarjev!
Kako smo v letu 1974 gospodarili v občini
(Nadaljevanje s 7. strani) zakonske obveznosti povečale v letu 1974 za dva prispevka, poleg navedenega pa so med zakonskimi obveznostmi v letu 1974 na novo tudi nekatere samoupravno dogovorjene obveznosti.
V	letu 1974 na območju občine Hrastnik ni nobena OŽD poslovala z izgubo, razen TOZD menza steklarne, katere izguba je bila pokrita s strani matičnega podjetja. Prav tako tudi rudnik Hrastnik, ki mu je bila izguba v višini 1,237 tišoč dinarjev pokrita iz skupnih sredstev po samoupravnem sporazumu rudnikov v SR Sloveniji.
V	merilu občine so se izplačani mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega povečali za 23 %. Ker so se v enakem obdobju povečali življenjski stroški v merilu SRS za 24 %, so bili realni o-sebni dohodki celo za 1 indeksni poen manjši.
Po posameznih OZD so se o-sebni dohodki povečali različno. Največje povečanje nasproti primerjalnemu obdobju je dosegla kemična tovarna. Njej sledi trgovsko podjetje in Sijaj, ostale OZD pa so osebne dohodke manj povečale, medtem ko je steklarna, kot največje podjetje v občini povečala neto osebrie dohodke manj v sorazmerju z ostalimi, kar je bistveno v.piivalo na ob-
činski povpreček. Bruto osebne dohodke so več ali manj povečale vse OZD, izjema je le stanovanjsko podjetje, ki kaže v primerjavi z letom 1973 zmanjšanje za 2 %. V občinskem merilu so se bruto osebni dohodki povečali za 19 %. Delež bruto osebnih dohodkov iz delitve v dohodku za OZD se je v merilu občine znižal za 9 %, kar gre predvsem na račun le nekaterih OZD. Med njimi v prvi vrsti kemična tovarna, pri kateri se je delež bruto osebnih dohodkov v dohodku za OZD znižal od 67,6 % v letu 1973 na 37,4 % v letu 1974. Delež bruto osebnih dohodkov v dohodku za OZD so znižale še, trgovsko podjetje, Jelka, Sijaj in KOP, vse ostale OZD pa so navedeni delež zvišale, vendar le minimalno.
J DOPISUJTE I j V NAŠ LIST
Čitajte
STEKLARJA
Tov. Viktor Rački in Alojz Šan-tej, dva izmed več članov našega kolektiva, ki sta sprejela srebrni znak Zveze sindikatov za svoje dolgoletno delo v sindikatu
kov srebrnega znaka sindikatov Slovenije, katerega je ob praznovanju 30-letnice podelil občinski sindikalni svet na predlog osnovnih organizacij sindikata.
»Tovarišice in tovariši, naj vam bo izrečeno priznanje v ponos, zahvalo in vzpodbuda še za nadaljnje aktivno delo pri razvoju naše socialistične samoupravne družbene skupnosti in utrjevanje sindikatov. V imenu občinskega sindikalnega sveta in v svojem imenu čestitam vam in vsem delovnim ljudem k prazniku dela — 1. maju, z željo, da ga preživite v čim prijetnejšem razpoloženju in tovariškem vzdušju«, je končal tov. Kovač.
In res, prisotni si niso dali dvakrat reči. Vreme se je izboljšalo, tako da je postalo kar prijetno. Vsevprek vidimo nasmejane o-braze. Res, nekaterim se že kar nekam tresejo kolena, pa kaj zato, danes praznujemo svoj praznik.
Ura se je že precej nagnila čez opoldne. Planina se počasi prazni. Prijetno utrujeni zapuščamo Gore in se obračamo proti domu. Da, pot do doma je še dolga. Mi pa smo pripravljeni še naprej praznovati, praznovati svoj in naš praznik, praznik dela vseh ljudi, vseh polti, vseh ras in na vseh koncih sveta.
Jutri bo spet nov dan. Čakajo nas naša delovna mesta. Borbe za napredek naše samoupravne družbene skupnosti še ni konec. Lepši jutri zahteva vsakodnevne napore. Praznik dela pa tudi svoje. Mar ne?!
»Prejo«
Večeri se. Kako lep in sončen dan je ostal za nami. Zeleni obronki prijetno vabijo k sprehodu, počitku, kramljanju, 1 ju-
nto in prepustimo se spominom in spoznavanjem. Zakaj spoznavanjem? Mnogo bo namreč takšnih, ki bodo letos prvič spoznali, kaj je Prvi maj.
Četrtek, 1. maja 1975 Zbrali smo se v Gorah, da skupno proslavimo Praznik dela, vsi občani Hrastnika. Tudi letošnje praznovanje kot že vrsto let nazaj, je organiziral občinski sindikalni svet. Potem, ko smo preteklo leto praznovali na Kalu, smo letos zopet gostje v Gorah.
Škoda, po daljšem obdobju lepega vremena — dež. Pa ravno danes, ko praznujemo svoj praznik. Toda kaj nam mar. To nas vendar ne bo ustavilo. Naša današnja maršruta je bila jasno določena že mnogo prej — smer Gore.
Že ob prihodu na to priljubljeno izletniško točko je čutiti prijetno slavnostno razpoloženje. Ob zvokih koračnic, katere poskočno izvaja godba na pihala Svoboda II, postane korak kar nekam poskočen. V srcu čutimo prijetno razburjenost. Pa kaj jo
borci NOV ter vsi napredni ljudje so vedeli, da njihov boj ni zaman in da mora biti praznovanje Prvega maja nekoč lepše in prijetnejše, predvsem pa slavnostno in v miru. In tako tudi je.
Letošnja proslava v Gorah je bila zelo dobro organizirana in izpeljana. V kulturnem programu so sodelovali: moški pevski zbor in godba na pihala Svoboda II ter recitatorji osnovne šole Heroja Rajka. Slavnostni govor je imel tov. ing. Franjo Krsnik — predsednik občinskega sindikalnega sveta.
Po uvodnih pozdravnih besedah je v svojem izvajanju oživel spomine na našo revolucijo in herojsko borbo borcev NOV pod vodstvom tovariša Tita. 9. maj 1945 je ostal zapisan v zgodovini kot dan osvoboditve. Toda ta dan pomeni tudi določen mejnik v izgradnji naše do tal porušene domovine. 30 let dela in razvoja naše socialistične družbe ni tudi konec težav in nalog. Pred nami so jasni cilji, mir v svetu ter miroljubna koeksistenca sta bila in bosta še nadalje naš edini cilj
Predsednik občinskega sindikalnega sveta inž. Franjo Krsnik je pozdravil navzočo množico na prvomajski proslavi v Gorah
V kulturnem delu programa 1. maja v Gorah so sodelovali tudi godba in pevci DPD Svoboda II Hrastnik
bežni, praznovanju. Da, tudi praznovanju. Jutri bomo praznovali. Praznovali bomo dan vseh delovnih ljudi. Praznovali bomo 1. maj praznik dela. Praznovali ga bodo delovni ljudje vseh ras in polti, na vseh koncih sveta. Praznovali ga bomo v spomin na leto 1886 in na dan v Chicagu. Letošnji
1.	maj nam bo še posebej ostal zapisan v zgodovini vietnamskega ljudstva. Po 30-letnem boju bo to prvi »1. maj« v svobodi.
Tudi za nas je letošnji prvi maj nekaj posebnega. Praznujemo ga v okviru praznovanja 30-letnice osvoboditve izpod fašističnega jarma. Praznujemo ga v okviru 25-letnice delavskega samoupravljanja, kateremu se pridružuje še 30. obletnica delovanja sindikatov v svobodni socialistični domovini.
Zato pohitimo na bližnje obronke, kjer bodo v večernem mraku zagoreli kresovi kot simbol zmage delavskega razreda, kot uvod v jutrišnje praznovanje. Pohiti-
ne bi. Praznovanje Prvega maja je samo enkrat letno. Toda še pred 30 leti, kar malo za zgodovino, vendar mnogo za razvoj naše domovine, ni bilo tako. Takrat je bilo praznovanje Prvega maja nekaj povsem drugega. No,
pri vodenju zunanje politike. Dvig storilnosti ter odprava nelikvidnosti pa je naša glavna preokupacija. Vedno bomo pripravljeni braniti svojo svobodo in svoj razvoj. Smo odločni nasprotniki imperialističnih teženj. Zato tudi podpiramo politiko držav v razvoju. Kot eden glavnih nosilcev politike neuvrščenih si bomo še naprej prizadevali za mir v svetu in za razvoj vseh miroljubnih sil.
30 let razvoja naše socialistične družbe je zahtevalo ogromno dela. V to delo so bile vključene vse družbenopolitične organizacije kot tudi sleherni član naše družbe. Pri razvoju delavskega samoupravljanja- so imeli odločilno besedo sindikati, ki letos praznujejo svojo 30. obletnico dela in ustvarjalnosti v svobodi.
»Zato, da smo dosegli stopnjo razvoja, na kateri smo danes, je bilo potrebno veliko požrtvovalnosti, prizadevnosti, samoodpo-vedi, iniciative in odločnosti. V tem so prednjačili marsikateri aktivisti enotnih sindikatov,« je dejal tov. Franci Kovač, sekretar občinskega sindikalnega sveta, preden je prečita! listo dobitnh
Kljub slabemu vremenu se je 1. maja zbralo veliko Hrastničanov in Dolanov na proslavi iia Gorah
Praznovali smo 1. maj
Obisk velesejma v Hannovru
Sejem sem obiskal skupaj z ing. Kirnom, zato so tudi zapažanja in zaključki v glavnem rezultat skupnega pregleda in razgovorov.
I.	PREGLED SEJMA
Kakšnih posebnih novosti na področju razsvetljave na sejmu ni bilo, težko bi tudi govorili o neki močho poudarjeni smeri. Očitno zanimive pa so nekatere stvari:
1.	V precejšnjem številu so zastopane klasične oblike tulpic — seveda v glavnem z ustreznimi dekorji: to sb odlepke, preko katerih se tulpica brizga (običajno z belo mat barvo), pri žganju pa te odlepke zgorijo in ostanejo prozorni dekorji. Ponovno je tudi poudarjena možnost večkratne
podobe_ enega stekla, ki jo dosežemo z dekoriranjem. Sicer pa je brez dvoma poudarek na deko-riranosti stekel, s čimer steklo nekako obogatimo, oziroma mu odvzamemo tisti prozorni sijaj. Omeniti je treba tudi čvrsto pihana stekla npr. furmanske luči, viseča svetila itd.
2. Zelo zanimiv primer ročne proizvodnje razsvetljavnih teles je gotovo prikazala nemška steklarna Peil & Putzler. Gre za izbran program -svetil, ki so oblikovno in tehnološko tako zasnovana, da so zanimiva in draga, ker ni možna strojna izdelava. Zanimivo je tudi, da kot -steklarna na Sejmu ne predstavlja samo steklo, ampak končne izdelke — svetila, ki tudi no-sijo njeno ime. Sicer pa je izjem-
tiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimmmiiMiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimimi'.
! PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE SINDIKATOV 1
1 SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE SO | = NA SLAVNOSTNEM PRAZNOVANJU 1. MAJA V GORAH | 1	PREJELI:	§
1.	Tov. AVBELJ MIRKO za aktivno delo v sindikatu in §
E	samoupravnih organih KOP.	§
2.	Tov. BORŠTNER FRIDA za dolgoletno aktivno delo |
E v osnovni organizaciji sindikata.	|
3.	Tov,- ČEČ JOŽE za aktivno delo v sindikatu ter pri- |
E zadevnost in požrtvovalnost, ki jo je izkazal kot reševalec | E	Rudnika Hrastnik.	|
4.	Tov. DREMEL KARLI za aktivno delo v družbeno- |
E političnih organizacijah in na področju kulturnega udejstvo- = E	vanja.	=
5.	Tov. GRČAR KARLI za aktivno delo v sindikatih in E
E	občinski skupščini.	§
6.	Tov. dr. HAMERŠEK BOJAN za aktivno delo v sindi- |
=	katu in njegovih organih.	|
7.	Tov. HABERL ADOLF za dolgoletno družbenopoli- E
=	tično delo in aktivnost v samoupravnih organih.	E
8.	Tov. KRPIC LUDVIK za aktivno delo v utrjevanju E
i	sindikalne organizacije.	|
9.	Tov. KOVAČ ANTON za dolgoletno delo v -sindikalni E I organizaciji in aktivno sodelovanje v samoupravnih organih. E
10.	Tov. KOŠIR IVAN za dolgoletno in vestno delo v =
=	osnovni organizaciji sindikata Rudnik Dol.	E
§	11. Tov. KORITNIK FRANC za dolgoletno delo v organi- E
I zaciji sindikata v okviru delovne organizacije in občine.
12.	Tov. KRŠLIN FRANC za vestno in odgovorno delo =
Š	v sindikalni organizaciji Komunalno-obrtnega	podjetja	i
i Hrastnik.	“	E
13.	Tov. OBERČKAL FILIP za aktivno delo na področju =
E razvoja športa in rekreacije v okviru osnovne organizacije I I in občinskih organov sindikata.	~	§
14.	Tov. OBERAUNER JOŽE za dolgoletno aktivno delo E
E pri razvoju športnih dejavnosti in soustanavljanju sindikal- | E	nega namiznoteniškega kluba KEMIČAR.	|
E	15. Tov. PLAZNIK ALOJZ za aktivno delo v sindikalni S
E	organizaciji in občinski skupščini.	i
16.	Tov. PODKORITNIK MARKO za vestno in priza- §
E	devno delo pri uveljavljanju delavskih interesov in	aktivistu	E
E	sindikata v okviru delovne organizacije in občine.	!
17.	Tov. POGLAJEN FRANC za prizadevno delo v os- =
E	novni organizaciji sindikata.	|
18.	Tov. RAČKI VIKTOR za dolgoletno družbenopolitič- i
E	no delo in aktivnost v sindikatu ter samoupravnih	organih.	i
=	19. Tov. ŠANTEJ ALOJZ za dolgoletno aktivno delo v i
=	sindikatih, zlasti v povojnem obdobju in delo v samouprav-	=
I	nih organih.	E
20.	Tov. ŠERGAN KAREL za aktivno in dogovorno delo i
I	pri razvoju in uveljavljanju interesov sindikalne	organiza-	=
I cije Rudnika Dol.
21.	Tov. VOLFAND MARIJA za izredno uspešno delo v =
I	osnovni organizaciji sindikata prosvetnih delavcev	in aktiv-	=
E	nost v humanitarnih in kulturnih organizacijah.	=
22.	Tov. ZAGOŽAN IVAN za dolgoletno aktivno delo v i
I	osnovni organizaciji sindikata trgovskih delavcev.	|
23.	Tov. ŽIBRET FRANC za aktivno in uspešno delo na i
I	področju sindikata in humanitarnih organizacij.	|
Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo!
lllllllllll!llllllllilllIIIIIIIIIIIMmiI!!l!IIIIIIII!I!!l!I!!!!!:!!:!lllIllIllIIlIIIIIIIII|II||l||l|||I|jjiil||l||||l||l|I|||||||||||||||
no zanimiv program opalne razsvetljave, ki jasno kaže, da opal ni samo za krogle, ampak so možnosti veliko večje.
II.	ANALIZA
Razgovori z našimi kupci , so ustvarili naslednjo sliko situacije nemškega trga: konjunktura za naša razsvetljavna stekla ni več tista, kot je bila včasih. Razlogov za to je več in so objektivne in subjektivne narave. Objektivni razlogi so predvsem naslednji:
1.	Situacija v ZR Nemčiji je taka, da ne potrebujejo več toliko stekel kot svoj čas (ne gradi se toliko), izvzemši seveda široko potrošnjo.
2.	Vzhodna konkurenca nam očitno odnaša lep del posla in to s cenami, ki niso realne, pa tudi z novostmi v samih razsvetljavnih steklih.
3.	V naši tovarni je proizvodnja postala razmeroma draga, torej se je tudi tu menjala situacija, saj ne moremo stremeti za izvozom za vsako ceno, ampak iščemo določeno računico. To pa našim kupcem ne odgovarja, saj iščejo maksimalne zaslužke.
Nekateri subjektivni razlogi pa so:
1.	Na trgu nismo prisotni tako, kot na primer vzhodna konkurenca, to pa pomeni, da tudi zaostajamo z novostmi, ki so važen moment poslovanja v sedanji situaciji.
2.	Izdelava vzorcev (in s tem v zvezi modelov) pri nas časovno ni v redu, prav tako pa potem zaostaja dobava rednih naročil, kar je spet izrednega pomena za naše kupce.
3.	Preveč smo navezani na obstoječi trg in ne storimo nič kon-
kretnega glede direktne prodaje v velike trgovske hiše (Quelle, Neckermann itd.).
III. ZAKLJUČKI
Za dobro poslovanje na nemškem trgu sta pomembni dve smeri:
1.	Poslovati kar najboljše ž obstoječimi kupci.
2.	Raziskati možnost in se odločiti za neposredno prodajo naših proizvodov v trgovske hiše.
Pod točko 1 moramo iskati take programe, ki so zanimivi za nas in za kupce; predvsem je tu mišljena odločitev za večje oziroma manjše serije glede na računico itd.
Našim kupcem moramo tudi nuditi novosti, oziroma jim izvajati njihove predloge in naročila, in sicer v rokih, ki bodo dogovorjeni. Dogovarjati pa se morajo s kupci tisti naši ljudje, ki bodo potem za dela tudi odgovorni, npr. proizvodnja TOZD I, osnutki—oblikovanje itd. Neobhodno moramo tudi najti možnosti eks-perimentirànja, ne samo v lesenih modelih, ampak tudi v železnih modelih (čvrsto pihano) in potem kupcem pokazati že izdelane predloge.
Pod točko 2 moramo ugotoviti možnosti za neposredno prodajo naših izdelkov, predvsem v obliki gotovih svetil (v poštev pride skupen nastop s Sijajem) v nemške trgovine.
To je kljub težavam v zvezi z organiziranjem take prodaje pot, ki^na eni strani vodi iz začaranega kroga zdajšnje konkurence, na drugi strani pa daje našim izdelkom možnost plasmana po primernih cenah.
Alojz Marčen
TEKMOVANJE V VESELI ŠOLI
V petek 28. marca 1975 je bilo še Robert, 4 a Vidmar Bojanka in na OŠ Heroja Rajka razredno Blaženka, 4b Ločičnik jani, 4c tekmovanje v znanju iz Vesele Podlogar Mateja, 4 d Lisec šole. Letošnje tekmovanje je bilo Zvone, 5 a Zupan ^ Veri, 5 b še posebno obsežno, saj je v celi Rankovič Dejan, 5 c Kropeč Igor, Sloveniji tekmovalo 55.026 pio- 5 d Savič Branko, 6 a Rome Ma-nirjev in pionirk iz 407 šol. Tudi tjaž, 6 c Kepa Ervin, 6 d Sušin pionirke in pionirji naše šole so Boris, 7 a Logar Biserka, 7b Za-ta dan grizli svinčnike in skušali vrašek Beti, 7 c Babič Andreja, doseči čimveč točk. Tekmovanje 7 d Potočan Igor, 8 a _ Kramžar za naslove razrednih prvakov je Bojana, 8b Mejač Gabi, 8 c Rig-prva stopnja tekmovanja v zna- ler Uroš in 8 d Urbajs Matjaž, nju iz vesele šole. Najboljši po- Vsi prvaki so dobili diplome^Ve-tem tekmujejo za naslov šolske- sele šole, vsi udeleženci pa lične ga prvaka. Naslove razrednih pr- nalepke, vakov so dosegli naslednji učenci:	Odbor pionirskega odreda
3	a Reljič Liljana, 3b Zupan	narodnega heroja Rajka,
Rudi, 3 c Mlinarič Marko, 3 d Ka-	Hrastnik
RAZPIS
Svet Krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA — ADMINISTRATORJA
za pisarno KS na Dolu pri Hrastniku
Za delovno mesto se zahteva srednja šola ekonomske smeri ali administrativna šola. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati z vsaj 5 let prakse v finančni ali administrativni stroki. Delovni čas in osebni dohodek po obstoječem pravilniku.
Rok prijave je do 30. 5. 1975 pismeno na naslov Krajevna skupnost Dol pri Hrastniku.
Svet KS Dol pri Hrastniku
50 let pisane partijske besede
V okviru praznovanja 50. obletnice izhajanja lista KOMUNIST, je bila v Hrastniku vrsta akcij, prireditev in manifestacij organiziranih predvsem v TEDNU KOMUNISTA.
Tako je bila realizirana tudi akcija, v kateri so vsi učenci zadnjih razredov osnovne šole narodnega heroja Rajka sodelovali s pisanjem nalog na temo:
»50 let pisane partijske besede«.
»Kaj pomeni glasilo KOMUNIST in Zveza komunistov nasploh, mlademu človeku«. .
Namen te akcije je bil predvsem ta, da bi mlade ljudi, ki se bodo jutri odločali za nadaljnji študij na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, ali pa se neposredno vključevali v proiz-. vodnjo — močneje vzpodbudili h globljemu razmišljanju o avantgardni organizaciji delavskega razreda ZK, o njeni vsebini in programskih zasnovah ter o njihovem svetovnonazorskem pogledu.
Na podlagi propozicij, ki jih je sprejela komisija za organizacijo in izvedbo programa TEDNA KOMUNIST pri komiteju občinske konference ZKS Hrastnik, je bil namen te akcije popolnoma dosežen tako glede množičnosti sodelujočih, predvsem pa v vsebinskem pomenu. Nalogo je oddalo 120 učencev Pedagoške enote Franca Kozarja v Hrastniku in 35 učencev Pedagoške enote Borisa Pusta na Dolu, torej skupno 155 nalog. Komisiji obeh pedagoških enot sta pregledali vseh 155 nalog in izbrali ter nagradili v vsakem razredu s po tremi knjižnimi nagradami, to je 15. najboljšim prispevkom.
Komisija pri komiteju občinske konference ZKS pa je izmed 15 nagrajenih del izbrala še tri prispevke, katerih avtorji so bili na zaključni slovesnosti TEDNA KOMUNIST nagrajeni s knjižnimi nagradami, ki so'jih prejeli:
1.	ANŽLOVAR MARINKA, učenka 8. a razreda PE B. Pusta Dol;
2.	OCVIRK STANKA, učenka
8.	d razreda PE F. Kozarja Hrastnik;
3.	TRSTENJAK BORIS, učenec
8.	d razreda PE F. Kozarja Hrastnik.
Vse tri prispevke v celoti tudi objavljamo.
OB 50-LETNICI KOMUNISTA
Letos, ko proslavljamo 50. obletnico časopisa Komunist, premišljujemo, kdo je sploh to komunist. _
To je človek, ki veliko razmišlja in dela; temelje vsem pa sta dala velikana svetovne zgodovine Marx in Engels že pred desetletji. Takrat so se ljudem zdele te ideje nesmiselne, šele v današnjem svetu prav razumemo njihovo veličino.
Vloga KPJ se je jasno pokazala v naši državi med NOB. Prav gotovo bi pri nas izgledalo precej drugače, če bi bilo tako, kot so si zamislili nekateri nekomunisti. V drugi svetovni vojni so bili to domači izdajalci, ki so začeli di--žavljansko vojno. Veliko filmov prikazuje njihova mučenja, s kakšnim sovraštvom so gledali na komuniste, ljudi z revolucionarnimi idejami.
Tudi po drugi svetovni vojni je KPJ prikazala jasne cilje, kakršne naj bi imel vsak komunist. Stalinove ideje niso bile za naše razmere. Vsi so takrat verjetno pričakovali, kako se bomo oprli na Sovjetsko zvezo. Toda KPJ s tov. Titom na čelu sta zavrnila Stalinovo diktaturo in stopila novi usodi nasproti. Pot je bila sicer'trnova, toda izplačalo se je. To nam dokazuje vse, kar vidimo okrog sebe, nove ceste, bolnice, šole, nove tovarne, ki so v rokah delavcev, delavsko samoupravljanje itd. Nismo hoteli biti v bloku, ki bo reševal spore med državami z orožjem ali celo z atomsko bombo, to nesmiselno stvar, ki bi jo lahko uporabljali v koristne namene. In sedaj, ko smo si opomogli od obeh diktatur, Stalinove, predvsem pa Hitlerjeve, pomagamo državam, ki so v razvoju. To se mi zdi v vsej naši partiji najlepše. Ko si opomoreš sam, pomagaj še tistemu, ki je na tleh. To je geslo, ki so ga uporabili naši partizani, - ko so prenašali ranjence, svoje tovariše, to je geslo, ki ga lahko upoštevamo tudi v miru.
Čeprav tudi sami spadamo med manj razvitejše države, pomagamo tistim, ki so -manj razviti od nas. To se zdi nekaterim ljudem tudi v naši državi nesmiselno. Meni pa se zdi, da se je šele takrat pokazal komunist v pravi luči, kajti tudi mi smo bili nekoč revna država, država, ki ji je bilo treba pomagati. Danes smo lahko veseli, da ni več tako.
Načela komunistov pa so še mnogo večja. Želeli bi, da bi bili vsi nagrajeni po delu, vsi bi bili enaki, toda zaenkrat to še ni mogoče. Lahko pa bo kdaj, ko se bodo vsi ljudje zavedali, da ni samo tisto delo priznano, ko nekdo stoji za teboj in hoče, da nekaj narediš, ko ne boš delai samo zato, da boš plačan, ampak bomo vsi delali iz zavesti.
Ko ne bo družbenih razlik. To bo pravi komunizem kot sta si ga zamislila Marx in Engels.
Hrastnik, aprila 1975.
Marinka Anžlovar
učenka 8. a razreda
Pedagoška enota Borisa Pusta
Dol pri Hrastniku
50 LET PISANE PARTIJSKE BESEDE
Postal bi rad komunist.
Večkrat se vprašam, kdo je komunist.
Mislim, da je komunist človek, ki se zaveda svojih dolžnosti do družbe, do sebe in do organizacije ZK.
Menim, da bi vsak, ki je zaveden državljan, moral postati komunist. Tudi jaz bi rad postal komunist. Vem, da je delo komunista težko, da nisi samo takrat komunist, če hodiš na partijske sestanke in sediš ter poslušaš. Vse probleme, ki nastanejo je treba tudi reševati. Partijska beseda ne sme biti samo prazno izgovorjena, biti mora zavestna, bojevita in poštena.
Komunisti s tovarišem Titom v svetu s svojo neodvisno politiko uživajo velik ugled.
Mladi se moramo zavedati tega in nadaljevati politiko, zato bi se jim rad pridružil, ker se
zavedam, da morajo starejši komunisti dobiti svoje naslednike. Še naprej moramo graditi komunizem, katerega temelje so postavili Marx, Engels, Lenin, Tito.
Zato bi tudi jaz rad postal komunist .
Hrastnik, 15. april 1975
Boris Trstenjak
8.	d razred osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik
50 LET PISANE PARTIJSKE BESEDE
(Razgovor s članom ZK)
Moji starši niso člani ZKJ (Zveze komunistov Jugoslavije), zato sem se odpravila k sosedu ter ga zaprosila, naj mi pripoveduje
je bilo malo težje. Na sestanku sem le poslušal, kasneje pa sem se tudi sam udeležil razprave. Vesel sem bil, ko sem videl, da da moje mnenje lahko povem, da to mnenje upoštevajo in o njem razpravljajo. Na naših sestankih se odkrito pomenimo in vsakemu članu povemo, ali dela prav ali ne in kakšne so njegove naloge. V svoji delovni organizaciji mora biti vsak komunist dober delavec in mora seznanjati sodelavce s stališči in sklepi ZKJ.«
V rokah je držal zadnjo številko Komunista in mi rekel: »Glej, kaj tu piše!«
Pogledala sem in videla naslov Partijska beseda mora biti predvsem poštena in bojevita.
Sklonil se je nad časopis, jaz pa sem se mu zahvalila za pripoved in odšla.
Stanka Ocvirk, učenka 8. d razreda PE Franca Kozarja Hrastnik, prejema knjižno nagrado za svoj prispevek
o dejavnosti komunistov in o tem, kdaj se je on vključil v ZK in zakaj. Začel mi je pripovedovati.
»Član ZKJ sem deset let. Želel sem se vključiti v to organizacijo ter uresničiti vsaj del nalog, ki so jih zadali komunisti. Sprva
Hrastnik, aprila 1975.
Stanka Ocvirk 8. d razred osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik
:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
V nabito polni dvorani delavskega doma so komunisti treh zasavskih občin poslušali izvajanje Marjana Orožna
RAČUNALNIŠTVO V SLOVENIJI IN VLOGA REPUBLIŠKEGA RAČUNSKEGA CENTRA
Po statističnih podatkih iz leta 1972 je v Jugoslaviji instaliranih približno 300 računalnikov (pri tem seveda niso šteti razni meha-nografski stroji in namizni kalkulatorji). Okoli 30 % računalnikov je’v republiki Sloveniji, kar kaže, da »gostota« računalnikov pri nas ne zaostaja za zahodnoevropsko ravnijo.
Razvoj uporabe računalnikov je šel pri nas isto pot kot v ostalih srednje razvitih državah. Zanj je značilna nabava računalnikov srednje velikosti pri večjem številu različnih tvrdk. Zaostajala pa je vzgoja kadrov, tako da že nekaj let ugotavljamo akutno pomanjkanje izšolanih delavcev na področju računalništva. Po različnih ocenah danes v Sloveniji primanjkuje okrog 1.500 do 2.000 izšolanih organizatorjev in programerjev. Tako pomanjkanje dovolj kvalitetnih kadrov se odraža v relativno nizkem izkoristku velikega števila računalniških instalacij.
Zaradi splošnega nepoznavanja problematike avtomatske obdelave podatkov so v mnogih organizacijah mislili, da je problem posodobljanja poslovanja v pretežni meri rešen že z nabavo same opreme, zanemarili pa so organizacij sko-kadrovska vprašanja kot predpogoj za uspešno uveljavljanje nove tehnologije upravljanja.
Će poskusimo klasificirati aplikacije računalnika, lahko ugotovimo tri tipe:
1.	Uporaba računalnika kot sredstva za masovno. obdelavo podatkov na komercialno-admini-strativnem področju. Tu računalnik predvsem razbremenjuje administracijo rutinskih obdelav velikih količin podatkov (npr. saldakontiranje, fakturiranje, bilance itd.).
2.	Uporaba računalnika kot orodja za pretehtane poslovne odločitve organov upravljanja. V to grupo obdelav sodijo npr. operacijske raziskave, linearno programiranje, simulacija, kot tudi razvoj kompleksnih integriranih sistemov vodenja. Na tem nivoju počasi izginja razlika med t. i. »poslovnimi« in »znanstvenimi« obdelavami,
3.	Uporaba računalnika kot pripomočka za tehnične in znanstvene preračune kot so npr. statistični preračuni, preračune električnih omrežij in podobno. (Tu ne obravnavamo procesnih računalnikov, ki tvorijo tudi po opremi posebno grupo, namenjeno za vodenje tehničnih in tehnoloških procesov, ter jih štejemo za del tehnične opreme proizvodnje same).
Obdelave dnige in tretje kategorije zahtevajo visoko kvalificirane strokovnjake in istočasno sposobno opremo, obojega pa žal v večini računskih centrov ni na razpolago.
Na podlagi navedenih ugotovitev o stanju na področju računalništva pri nas, se je že pred leti rodila ideja o ustanovitvi večjega računskega centra, ki naj združuje sposobno opremo in ustrezno število visokokvalifici-
ranih ljudi in pokrije očitno pomanjkanje velikega računalnika v Sloveniji. Po drugi strani naj bi tudi majhnim uporabnikom, za katere nikakor ni ekonomsko upravičena nabava lastnega računalnika, nudil dovolj sposoben sistem. Ta ideja, ki jo je bilo moč realizirati le z obsežnim združenjem sredstev, je bila realizirana v Republiškem računskem centru maja 1972, ko je bil instaliran velik računalnik CYBER 70.
Po nepolnih treh letih delovanja, ko uporablja računalnik v Republiškem računskem čentru že 12 partnerjev, obratuje danes računalnik že dalj časa v treh izmenah, po 1. 5. 1975 pa je predvideno neprekinjeno delo tudi ob sobotah in nedeljah. Izkoriščenost računalnika je dosegla visoko stopnjo in sta bili potrebni že dve večji dopolnitvi sistema, da smo lahko zagotovili uporabnikom še sprejemljive obračalne čase. Obe dopolnitvi sta povečali
ženski rokometni klub se nahaja trenutno v svojem sedemletnem obstoju v največjih težavah. Ker so problemi takšnega izvora, za katere niso neposredni in izključno krivci v klubu samem, je prav, da o tem obvestimo nekoliko tudi širšo javnost.
Ženski šport kot tak je specifičen. Aktivna doba igralk je sorazmerno kratka in negotova. O tem ni dvoma in tudi ne rešitve. V krajih, kakršen je Hrastnik, pa je ta problem še toliko bolj viden in pereč. Zakaj? V samem kraju ni niti ene srednje šole, katera je vsaj po dosedanjih pokazateljih edini vir ženskega kadra. Zato je normalno, da se mora ženski rokometni klub s svojo kadrovsko politiko obrniti predvsem na osemletno šolo. Tu pa se že pojavljajo prvi problemi. Kajti redki so starši, ki svojim dekletom dovoljujejo ukvarjanje z aktivnim športom. O tem ali imajo prav ali ne, ne bi hoteli razpravljati na tem mestu. Skratka, zaključek je tak, da je problem kadrov bil predvsem v zadnjih dveh letih eden glavnih preokupacij v klubu. Ni pa bil edini. Po odhodu trenerja Dornika ter nekaterih glavnih funkcionarjev se je klub znašel praktično pred razsulom. No z izredno voljo nekaterih članov UO je klub le nadaljeval z delom ter dosegel še nekatere vidne rezultate. Tu imamo v mislih predvsem uvrstitev v osmino finala pokala Mladosti. V tem času je ekipo vodil trener Mravljak. Ko je že vse kazalo, da bo klub le prebrodil krizo, pa so se pojavili novi problemi, kateri so ekipo pripeljali na rob lestvice republiške lige. Zakaj?
že preteklo leto so prenehale z igranjem nekatere ključne igralke, kar je zahtevalo naglo pomladitev ekipe. Več ali manj je ekipa tudi to prenesla. Težave so se pričele pravzaprav letos pred pričetkom sezone. Zaradi objek-
zmogljivosti začetne konfiguracije za približno 50 %.
Pri tem se je ponovno pokazala ekonomska upravičenost velikega stroja in združenje sredstev, saj so se pri 35 % večjih kapacitetah na delež v 1. 1975 uporabnikovi stroški povečali le za 19,6 %. V letu 1976 planiramo z drugim računalnikom nadaljnje znatno povečanje kapacitet za približno 160% pri samo 60 % večjih stroških.
Perspektiva razvoja v nasled njih letih kaže — po izkušnjah v svetu — na postopno uvajanje računalniških mrež v smislu povezovanja posameznih večjih in manjših računalnikov. Prve - zametke v to smer predstavlja 25 terminalov, priključenih na sedanji. računalnik v Republiškem računskem centru, pri čemer se kot terminali že pojavljajo tudi manjši do srednji računalniki (PDP 11, HP 2000, IBM 1130). Naslednji korak na tej poti pa bo pomenila instalacija drugega več-
tivnih vzrokov so prenehale z igranjem Mlinaričeva in Kranjčeva. V tej situaciji je klub brez pravega vzroka zapustila Jelči-čeva ter pristopila k ekipi Usnjarja iz Šmartnega. No tukaj so se pričele prave težave, katere imajo za klub lahko daljnosežne posledice. Jelčičeva se je naglo premislila ter se vrnila v matični klub. Ker je UO ugotovil, da je bila njena registracija za ekipo Usnjarja nepravilna, se je pritožil in uspel. Tako je vsaj kazalo. Medobčinski rokometni odbor v Trbovljah je svojo napako pri registraciji priznal ter Jel-čičevo ponovno registriral za ŽRK Steklar. To ponovno registracijo je priznala tudi tekmovalna komisija ligaškega odbora, kar je objavila v svojem zapisniku z dne 25. 3. 1975. Tu pa še ni bilo konec zmešnjav. Vodstvo Usnjarja, čeprav je Jelčičeva vrnila izkaznico, ni izdalo izpisnice in je menilo, da je stvar s tem zaključena. Odločili so se za skrajno nešporten in nekorekten korak, kakršen ne sodi v šport. Po porazu v Hrastniku so se pritožili na registracijo Jelčičeve, nakar jim je po skoraj štirih tednih uspelo; do sedaj še na neob-jasnjen način je organ II. stopnje tekmovalne komisije RZ Slovenije razveljavil odločitev medobčinskega rokometnega odbora v Trbovljah ter Jelčičevo spoznal za članico RK Usnjar. Še več, vse tekme »Steklarja« je verificiral z rezultatom 10 : 0 v korist nasprotnika, v kolikor ni bil dosežen boljši rezultat. Na ta način je ekipa Steklarja izgubila še dve točki ter se znašla na repu lestvice. Istočasno pa je tekmovalna komisija ligaškega odbora napravila še eno napako. Gre namreč za tekmovanje v pokalu mladosti. Čeprav je Jelčičeva nastopila v tekmi z Brežicami (rezultat 15:13 za Steklar-' ja), te tekme ni razveljavila ter dovolila Steklarju nadaljnje tek-
jega sistema, ki je predvidena v letu 1976.
Tako analize kot dosedanje izkušnje dokazujejo potrebo in smotrnost koncentracije in koordinacije nabavljanja ter izkoriščanja tako strojnih kot tudi človeških zmogljivosti. Čutimo potrebo po usmerjenem in koordiniranem razvoju v okviru republike in mislimo, da bi bilo treba skleniti ustrezne sporazume med izvršnim svetom, gospodarsko zbornico, univerzo in drugimi interesenti, ter se povezati v interesne skupnosti za računalništvo in informatiko. Le na taki podlagi bomo lahko uspešno uresničevali projekte dolgoročnega razvoja računalništva pri nas, v katere bi zajeli med drugim tudi poenotenje organizacije avtomatske obdelave podatkov, standardizacijo, izmenjavo programov, usklajeno zajemanje podatkov, skupna vlaganja in — kar je najvažnejše — skupno reševanje kadrovskih problemov.
movanje. Kaj sedaj? UO ŽRK Steklar misli, da je na pristranski in nešportni način oškodovan ter da mu borba za obstanek v ligi ni omogočena s stališča športnih in etičnih odnosov. Na ta način je močno omajan športni duh in tekmovanje kot tako ni več regularno. Zato je UO kluba sklenil iskati zaščito zakonitosti pri predsedniku RZ Slovenije.	N
Na koncu naj omenimo, da verjetno še ni vse izgubljeno. Ekipo je prevzel nov trener. Treningi so, čeprav v večernih urah, dobro obiskani. Dela se dobro in načrtno. Z vrnitvijo
Bratuševe, ki je pripravljena pomagati v težkih trenutkih, je ekipa dobila prepotrebno psihično stabilnost. Trener Kotnik je vpeljal v ekipo prepotrebne prijateljske odnose, tako da je u-pravičeno pričakovati, da bo ekipa v preostalih srečanjih na domačem igrišču proti ekipam Borca, Dobravelj, Save in Beltinke osvojila potrebno število točk ter si zagotovila še nadaljnje sodelovanje v republiški ligi. Istočasno je ekipa tudi kadrovsko pridobila nekatere mlajše igralke, med njimi predvsem sestri Draksler dajo upati, da ženski rokomet v Hrastniku še ni rekel zadnje besede. Razveseljivo bi bilo, da bi to spoznali tudi ostali, predvsem tisti najzvestejši prijatelji kluba, ter s svojim aktivnim in Sprotnim vzpodbujanjem na tekmah pomagali ekipi v trenutkih, ko le-ta takšno pomoč najbolj potrebuje.
Premec Jože
ŽRK »STEKLAR« V TEŽAVAH
Športna tekmovanja
OB 30-LETNICI TELESNE KULTURE V SVOBODNI SAMOUPRAVNI SOCIALISTIČNI DRUŽBI
Leto 1975 je leto številnih in pomembnih jubilejev: 30. obletnice osvoboditve, 25. obletnice samoupravljanja, 30. obletnice ustanovitve enotnih sindikatov itd. V okviru teh praznovanj je leto 1975 s sklepom skupščine TKS SRS z dne 23. 11. 1974 in s sklepom ustanovne skupščine SITKS občine Hrastnik z dne 18. 12. 1974 proglašeno kot 30-let-nica telesne kulture v svobodni samoupravni družbi, mesec maj pa kot MESEC TELESNE KULTURE.
Z namenom, da čimbolj aktivno proslavimo omenjene jubileje, smo dolžni izvesti nekatere akcije, med katerimi je na prvem mestu čim številnejša udeležba na osrednji telesno-kulturni_ manifestaciji »Po poteh tovarištva in spominov« 10. 5. 1975 v Ljubljani, prav tako pa se moramo vključiti v ostale republiške akcije na nivoju naše občine, katerih osnovno vodilo združuje geslo »Vsi Slovenci hodijo, tečejo, plavajo, smučajo in kolesarijo«.
S tem dopisom seznanjamo vse osnovne telesno-kulturne organizacije, vse osnovne organizacije sindikata, vse občane v krajevnih skupnostih, vse aktive ZSMS in vse družbenopolitične organizacije v občini Hrastnik z okvirnim programom akcij in prireditev, ki jih prirejamo v počastitev letošnjih jubilejev.
Osnovni namen vseh akcij je zajeti čim večje število udeležencev, pri čemer niso v ospredju rezultati tekmovanj, ampak je poudarek na pomembnosti telesne kulture za posameznika in družbo, v kateri živimo. Zato bo lahko le aktiven udeleženec akcij in prireditev sodeloval tudi kasneje pri vsebinski preobrazbi telesne kulture, katere temelje smo postavili z novo ustavo in z interesnimi skupnostmi v preteklem letu. Tako namen teh akcij ni le v praznovanju omenjenih jubilejev, ampak je nekakšna uvodna manifestacija, s katero naj bi prerezali otvoritveni trak in spustili vse dejavnike telesne kulture na novo pot, začrtano z ustavo, ki v enem svojih členov pravi, da ima vsak občan neodtujljivo pravico in dolžnost, da se aktivno udejstvuje v vseh oblikah telesne kulture.
Prav s temi akcijami je občanom v Hrastniku dana možnost, da v njih aktivno sodelujejo in z udeležbo ponovno poudarijo in opozore, da telesna kultura ne more in ne sme biti samo privilegij peščice aktivnih športnikov.
Aktivne telesne vzgoje smo potrebni prav vsi ne glede na starost, spol in socialni položaj, saj prav s svojim zdravjem, sposobnostmi in vedenjem ustvarjamo pogoje za življenje in razvoj sredine, v kateri živimo.
Glede na namen, ki smo ga opisali in utemeljili v tem uvodu k programu aktivnosti, vas prosimo in obvezujemo, da storite vse, da bodo akcije uspele in da bomo z njimi dosegli osnovni namen — odpreti vrata množičnemu sodelovanju in udejstvovanju v telesni kulturi in njeni vsebinski preobrazbi.
PROGRAM AKTIVNOSTI IN PRIREDITEV V MESECU TELESNE KULTURE
I.	Tradicionalna tekmovanja sindikalnih reprezentanc
—	ROKOMET sobota, 26. 4. 1975 ob 15.00 na stadionu na Logu (turnir);
—	KEGLJANJE sobota, 26. 4. 1975 ob 15.00 kegljišče na Logu;
—	STRELJANJE nedelja, 27. 4. 1975 ob 9.00 na strelišču SD Steklar (Dirmajerjev hrib);
—	moške ekipe z vojaško puško (3 + 10 strelov)
—	ženske ekipe z zračno puško (5 + 20 strelov);
—	MALI NOGOMET nedelja, 27. 4. 1975 ob 9.00 na igrišču na Logu (turnir).
Za izvedbo so zadolženi: rokomet — OOS Sijaj, kegljanje — ŠD Invalid, streljanje — SD Steklar, mali nogomet — OOS Steklarna.
Tekmuje se po propozicijah ustreznih strokovnih zvez, zmagovalci posameznih panog pa prejmejo prehodne pokale.
II.	Planinski pohod »Hodimo po stezah zdravja«
Pohod bo v četrtek, 1. maja 1975. Start bo ob 7.00—7.30 izpred spomenika na Dolu. Cilj je v Gorah, kjer bo tudi proslava v počastitev praznika dela. Vsi udeleženci prejmejo nalepko TRIMČ-KA — planinca, poleg tega pa bo izžrebano tudi nekaj praktičnih planinskih nagrad. Izvedba: pionirski planinski odsek ŠŠD Boris Pust.
III.	Trim aktivnosti v TRIM tednu
—	ponedeljek, torek 12., 13. 5. 1975 TRIM-steza na Dolu od 15.00 do 18.00. Vsak udeleženec prejme 'TRIM karton in nalepko TRIMČ-KA.
—	TRIM tekmovanje v plavanju, v pokritem kopališču cementarne v Trbovljah. Vsak udeleženec, ki v svoji starostni kategoriji zadosti kriterijem oz. normam prejme zlato značko delfinčka — tj. značko odličnega plavalca, zlato priznanje, poleg tega pa še vsak udeleženec prejme TRIMČ-KA-plavalca.
Norme kakor tudi razpis, urnik tekmovanja bomo poslali naknadno.
—	TRIM zlati športni znak je test za preverjanje telesne kondicije. Vsakdo, ki želi preverjati svoje sposobnosti se lahko prijavi na testiranje. Zlati znak pa prejme vsakdo, ki v svoji kategoriji doseže na progi 2400 m čas, ki po Cooper ju pomeni vsaj prav dobro oceno telesne kondicije. Testiranje bo v četrtek in petek od 17. do 19. ure (15. in 16. maja 1975) na atletski stezi na stadionu na Logu.
Izvedba: Komisija za rekreacijo, komisija za splošno telesno vzgojo.
IV.	Partizanski pohod »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV«
Sobota 10. maja dopoldne v Ljubljani. Ura odhoda posebnega vlaka bo javljena naknadno. Dol-
žina prog: 5.000 m za učence višjih razredov osnovnih šol in
10.000	m za ostale udeležence. Cas pohoda se ne meri!
V.	»VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO«
Nedelja, 18. maja 1975. Kolesarska akcija, kjer bo proga potekala iz Hrastnika do nekako 10 km in nazaj. Vsi udeleženci akcije prejmejo posebno priznanje,^ nalepko TRIMCKA-kolesarja, možno pa bo nabaviti tudi posebne kape, izdelane prav v ta namen. Za varnost bo poskrbljeno. Izvedba: Kolesarsko društvo Hrastnik.
VI.	TRIM liga v košarki
Od 19. do 31. maja 1975. Pravico sodelovanja imajo poljubne ekipe krajevnih skupnosti, osnovnih organizacij sindikata, aktivov ZSMS itd. Pravice nastopa nimajo aktivni igralci KK Hrastnik. Tekmuje se za prehodni pokal in po pravilih KSJ. Izvedba: Košarkarski klub Hrastnik.
VIL Javni nastop
Sobota, 24. maja 1975 ob 16.00 na stadionu na Logu. V nastopu bodo sodelovale osnovne organi-
PRIŠLI V PODJETJE
Strmljan Franc, strojnik v kisi-karni; Radič Milomir, vzdrževalec v TOZD II; Dakič Milivoje, polirec modelov; Krajnc Branko, dostavljalec zmesi; Kikič Jovan, polirec modelov; Sodec Jolanda, kontrolor stekla; Kočila Alojzija, kontrolor stekla; Džankovič Osman, delavec na kanalu; Dimitri-jevič Milorad, delavec pri avtomatih; Kalšek Vida, kontrolor stekla; Bizjak Jože, delavec pri avtomatih; Mrkela Živko, odna-šalec; Prosenc Olga, kontrolor; Hribar Veri, kontrolor; Gorenc Anton, stiskalec na preši; Zaletel Justina, kontrolor; Teržan Boris, delavec pri avtomatu; Bajda Dušan, krogličar; Kapla Stanislav, strugar; Celica Milka, odnašalka; Jelakovič Jože, varilec folij; Šubi Stanislav, delavec pri avtomatih; Baloh Ladislav, vzdrževalec v TOZD II; Deleut Sonja, odnašalka stekla.
ODŠLI IZ PODJETJA
Špitaler Dušan, odnašalec stekla; Maček Jože, odnašalec stekla; Nuhanovič Alena, kontrolor stekla; Starc Amalija, kontrolor stekla; Jonke Alojzija, brusilka stekla; Klemen Jože, referent SLO in CZ; Odžič Ratko, pobiralec črepinj; Milinkovič Milorad, odnašalec stekla; Plaznik Ciril, voznik viličarja; Radič Milomir, vzdrževalec; Alavf Vincenc, pobiralec črepinj; Gavrilovič Zoran, delavec na kanalu; Hasičič Ismet, pobiralec črepinj; Petrovič Božica, odnašalka stekla; Džajič Re-džep, dostavljalec zmesi; Blago-
zacije za telesno kulturo občine Hrastnik s prikazom oblik in metod dela na svojem področju.
VIII. Orientacijski pohod in centralna proslava dneva mladosti
Nedelja, 25. maja 1975. Start v Hrastniku, cilj in proslava na Kalu. Obenem pa bo na Kalu tudi finale nekaterih tekmovanj med aktivi ZSMS občine Hrastnik. Natančen razpis sledi! Izvedba: ZSMS Pohodne enote.
Za vse akcije in prireditve bomo razpise in propozicije izdelali v najkrajšem možnem času in jih dostavili naknadno. V razpisih bomo določili natančne datume, ure in razporede itd.
Izvršni odbor bo razpisal ob tej priliki tudi posebno tekmovanje in s praktičnimi nagradami nagradil tiste OOS, krajevne skupnosti, aktive ZSMS, in organizacije za TK v občini Hrastnik, ki se bodo izkazale z največjo udeležbo, glede na število svojega članstva. Tudi ta razpis vam bomo posredovali naknadno.
V upanju, da se na akcijah in prireditvah srečamo v čimvečjem številu, vas pozdravljamo s športnim ZDRAVO!
Odbor za proslavo meseca telesne kulture
tinšek Izidor, strojnik v TOZD II; Hasikič Refija, odnašalka stekla; Dacar Slavko, odnašalec stekla; Lamovšek Hedvika, evi-dentičar v gospodarsko planskem sektorju; Vidmar Milan, III. ročni pihalec; Glavič Ana, odnašalka stekla; Planinc Edi, krogličar; Pirc Boris, odnašalec stekla; Pirc Marjeta, evidentičar v skladišču stekla; Hrstič Esad, odnašalec stekla.
POROČILI SO SE
Percelj Marjana, ekonomski tehnik — Stošicki.
PRIRASTEK V DRUŽINI
Kirchmajer Rudolf II hčerko Natalijo, Špacapan Marjan hčerko Majo; Butič Ankica sina Boštjana.
ZAHVALA
Delavkam in delavcem TOZD II avtomatična proizvodnja se iskreno zahvaljujem za darovani venec, katerega so nam darovali ob smrti moje mame.
Hvala
Konrad Grešak
Zanimalo vas bo
!z dela rekreacijskega odbora
V/
TEKMOVANJA V POČASTITEV 1. MAJA — PRAZNIKA DELA
Skupna komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem SŠ in SITKS je tudi letos organizirala med osnovnimi organizacijami sindikata naše občine tekmovanje v počastitev 1. maja — Praznika dela. V dveh dneh je tekmovalo nad 200 članov in članic sindikata. Doseženi so bili naslednji rezultati:
ROKOMET:
1.	mesto — Rudnik
2.	mesto — Sijaj
3.	mesto — Prosveta
MALI NOGOMET:
L mesto — Rudnik
2.	mesto — Sijaj
3.	mesto — Steklarna
KEGLJANJE — MOŠKI:
1.	mesto — Steklarna
2.	mesto — KOP Hrastnik
3.	mesto — Rudnik
KEGLJANJE — ŽENSKE:
L mesto — Steklarna
2.	mesto — Jutranjka
STRELJANJE:
L mesto — Steklarna I
2.	mesto — Rudnik
3.	mesto — Steklarna II
Prvoplasirane ekipe so prejele prehodne pokale, poleg tega pa še diplome. Razveseljivo je dejsivo,~da je bilo letošnje tekmovanje res lepo organizirano, za kar gredo pohvale tako skupni komisiji, kot tudi posameznim organizatorjem, predvsem pa športnemu društvu »INVALID« ter strelski družini »STEKLAR«. Ob takšnem pristopu je prihodnje leto pričakovati še večjo udeležbo. Veljalo pa bi premisliti tudi o tem, kako k udeležbi pritegniti čimveč žena in deklet.
Medobratno prvenstvo v malem nogometa
Odigrana so bila že štiri kola medobrat-nega prvenstva v malem nogometu. Letos nastopa samo sedem ekip, se pravi, da ena manj kot prejšnja leta.
DOSEŽENI SO BILI NASLEDNJI IZIDI:
I.	KOLO:
Notranji obrat I — Notranji obrat II 0 : 2
Delavnice — Orodjarna	5:1
Avtomati — Skupne službe	5 : 2
II.	KOLO:
Orodjarna — Skupne službe	7 : 2
Notranji obrat II — Delavnice	0 : 2
Samski dom — Notranji obrat I 1:0 III. IV.
III.	KOLO:
Delavnice — Samski dom	4 : 1
Skupne službe — Notranji obrat II 4:3 Avtomati — Orodjarna	2 : 7
IV.	KOLO:
Notranji obrat II — Avtomati	11:1
Samski -dom — Skupne službe	2 : 8
Notranji obrat I — Delavnice	0 : 4
LESTVICA:
točk
Delavnice	4	4	0	0	15:2	8
Notranji obrat II	4	2	0	2	16:7	4
Orodjarna	3	2	0	1	15:9	4
Skupne službe	4	2	0	2	16:17	4
Samski dom	3	1	0	2	4:12	2
Avtomati	3	1	0	2	8:20	2
Notranji obrat I	3	0	0	3	0:7	0
Edina sprememba v letošnjem tekmovanju je ta, da aktiven igralec nima pravice nastopa. Kaj smo hoteli doseči s tem? V prvi vrsti omogočiti nastop tistim, ki iz kakršnega koli razloga do sedaj niso nastopili. Nemalokrat se je namreč dogajalo, da zaradi nastopa aktivnih ostali niso prišli v poštev. Seveda pa to ni bil edini razlog. Gre namreč tudi za to, da aktivni igralci svoje sposobnosti naj raje pokažejo v rednem tekmovanju.
Kakšnih posebnih problemov v letošnjem tekmovanju pravzaprav ni čutiti. Ne bi pa škodovalo, če bi vsi nastopajoči, kljub temu, da je to rekreacija, vzeli tekmovanje malo bolj resno. Pri nekaterih ekipah se namreč dogaja, da zadnje čase ne nastopajo v številčno popolnih postavah.
Toliko o nogometu. Pa vendar naj pa ob tej priliki spregovorimo nekoliko tudi o drugih panogah.
Ni moj namen kritizirati posameznih članov rekreacijskega odbora, res pa je, da z delom nekaterih ne moremo biti zadovoljni. Z redkimi izjemami je pri članih rekreacijskega odbora čutiti nevoljo do dela. Prav gotovo bo treba p njihovi aktivnosti konkretneje spregovoriti z vodstvi OOS posameznih TOZD. Ne smemo namreč dovoliti, da nam aktivnost upada, potem ko smo v zadnjih letih predvsem na polju DŠI že dosegli lepe rezultate.
To je ena- stran. Ni pa edina, zaradi katere aktivnost upada. Po mojem je vzrokov še več. Čeprav smo konec aprila (članek je bil takrat pisan), pa -rekreacijski odbor ni prejel na svoj žiro račun niti dinarja dotacije za tekoče leto, čeprav mu je le-ta dodeljena s strani konference sindikata v višini 40.000 dinarjev. Ce vemo, da je v maju »Peteroboj 75« v Žalcu, je potem takšno stanje še toliko slabše.
O profesionalnem rekreatorju tudi n e želimo razpravljati. Kot kaže, je dovolj, da o tem spregovorimo ob koncu leta in pa na konferenci OOS OZD Steklarne. Prav go-„ tovo, da se nam bo takšen malomaren odnos še maščeval. Zdi. se mi, da ni prav, da imamo tolikšne pomisleke, kadar gre za neposredno delovno mesto, katerega nujno potrebujemo in katerega sindikati zahtevajo za vse OZD, v katerih je zaposlenih več kot 500 delavcev.
Po drugi strani pa se mi zdi, da smo konec koncev s takim stanjem zadovoljni. Ce je tako, pa tudi ni potrebe, da o tem problemu govore vedno samo eni in isti ljudje. Samo pomisliti je treba vseeno. Namreč dolgo ne bomo mogli zahtevati od nekaterih posameznikov, da bodo poleg rednega dela, katerega opravljajo v tovarni, skrbeli še za napredek in razvoj rekreacije ter jo organizirali, za nameček pa za svoje amatersko in požrtvovalno delo dobivali še neumestne pripombe, katere resda dajejo posamezniki nekontrolirano. Vendar 'človeka, ki na tem dela, to boli in mu ob vsem tem ne more biti vseeno, kaj in kako ljudje govorijo; še posebno, ker pravega stanja stvari ne poznajo.
Jože Premec
INVALIDSKI SPORT V HRASTNIKU
Republiški odbor za rekreacijo invalidov Slovenije je poveril športnemu društvu »INVALID« v Hrastniku izvedbo izbirnega tekmovanja invalidov v šahu za Gorenjsko in Zasavje. Športno društvo »INVALID« Hrastnik je svojo nalogo kvalitetno in množično izvedlo. Tako so se srečali invalidi športniki dne 20. 4. 1975 v Hrastniku. Prvič smo videli v Hrastniku invalide, bi so jih pripeljali z vozički in to so (distrofičarji) mišično obo-
leli invalidi.
Nastopilo je deset ekip^_
Rezultati:
točk
1.	ŠD	»Invalid«	Jesenice	2OV2
2.	ŠD	»Invalid«	Trbovlje I	19
3.	ŠD »Invalid« Borec Kranj	17'/2
4. ŠD »Invalid« Miš. oboleli Ljublj.	16!/?
5.	ŠD	»Invalid«	Domžale	14
6.	ŠD	»Invalid«	Trbovlje	II	12
7.	-8. ŠD »Invalid« Hrastnik I	11‘/2
7.-8. ŠD »Invalid« Zagorje	H >/2
9.	ŠD »5. avgust« Tržič	7
10.	ŠD »Invalid« Hrastnik II	5‘/2
Skupno je sodelovalo preko 40 invalidov.
S tega mesta se športno društvo »INVALID« Hrastnik zahvaljuje kolektivu Kemične tovarne Hrastnik, da je prevzel pokroviteljstvo na izvedbo našega tekmovanja, ker je s tem dokazal, da spoštuje invalide in stremi za tem, da se invalidi po svojih možnostih rekreiraj o, tako da ostanejo enakopravni člani v družbi in spoštujejo geslo, ki je bilo dano ob svetovnem dnevu invalidov: »NE IZOLACIJA — TEMVEČ VKLJUČEVANJE«. Hvala vam, tovariši za razumevanje!
Rigo
Dva prehodna pokala v kegljanja steklarjem
Občinski sindikalni svet Hrastnika je poveril organizacijo kegljaškega turnirja, ki se je izvedel v čast mednarodnega dneva L maja na kegljišču kegljaškega kluba v Hrastniku na Logu steklarjem.
Sodelovalo je 12 ekip. Kegljalo se je v borbenih partijah 4 krat po 3 sete s 6 kegljači.
Kot najboljše so se izkazale kegljaške ekipe steklarne moški in ženske.
Rezultati so naslednji:
kegljev
L Sindikalna ekipa Steklarne moški	552
2.	Sindikalna ekipa KOP Hrastnik	540
3.	Sindikalna ekipa Rudnik Hrastnik	532
4.	Sindikalna ekipa Kemične tovarne	516
5.	ŠD »INVALID« Hrastnik I	497
6.	Sindikalna ekipa Rudnik Dol	480
7.	ŠD »INVALID« Hrastnik II	413
8.	Sindikat Prosveta moški	408
9.	Sindikat Občine Hrastnik	356
10.	Steklarna ženske	330
11.	Sindikat SIJAJ Hrastnik	313
12.	»JUTRANJKA« Dol ženske	287
Prehodni pokal je osvojila moška ekipa Steklarne Hrastnik in najboljša ženska ekipa steklarne, ki jim ga je na zaključku izročil sekretar tov. Kovač. Uspešno sta sodila tov. Anton Bratuša in Slavi Bratuša, dolgoletna kegljača.
Rigo
Nepozabni dnevi v sliki
besedi
A ' -
M* W)V IM
Sekretar OK SZDL Hrastnik Marko Orožen, Lidija Sent jure, članica sveta federacije in sekretar komiteja občinske konference ZK Samo Logar na slavnostnem sestanku
Na zaključnem dnevu TEDNA KOMUNISTA so v slavnostnem programu sodelovali tudi Rudarska godba DPD Svoboda I in združena pevska zbora DPD Svoboda I in II Hrastnik
Na proslavi v Gorah je sodeloval tudi ansambel »Sence« iz Hrastnika
Franc Žibert sprejema priznanje iz rok tov. Franja Krsnika
Priznanje OF slovenskega naroda je prejela med drugimi tudi Antonija Kordon, izročila jj ga je tov. Lidija Sentjurc
Najmlajši so Mii tudi številno udeleženi na proslavi 1. maja v Gorah
NAGRADNA KRIŽANKA
M	VRSTA PECIVA	DEL NJIVE	GRABE * tLJIVA PTICA	KRAJ NA OTOKU PAŠMAN	mesto.v ŠVICI CZE= LEZNIŠKO. KRIŽIŠČE)	JAPONSKI DROBIŽ	OGOVARJANJE V TRETJI OSEBI	VREĆA	M	IZDELO: VALEČ KRAVAT	HOTEL V RADENCIH	PRILETNA ZENICA	TORINO	M	KRAJ V STA= RI BITINIJI, NIKAJA	OMLACEN SNOP	NASA JUŽNA RE= PUBLIKA	ANA, KARIČ	PRITRDIL* NICA
MESTO 08 SLOV- O&ALI KJER IMAMO SVOJ POČITNIŠKI DOM									PODELITEV IMENA					POTUJOČI PASTIR					
ČRTA MA ZEMLJEVIDU, Kl VE7EKRA: JEZENAKIM magnet. NAKLONOM									POLITIK, DU^ONJIC					ODISEJEVA DOMOVINA MEDNAROD; NA KRIMIN, POLICIJA					
SLOVENSKI KIPAR L IVAN)									PESNICA Neqpu				T.EUČEK					GOVEJA MAŠČOBA	KONEC molitve
AMERIŠKI PISATELJ IS7EPHEN)						KATJA EBSTEIN PREBIVALKA OB NILU			IZVOR. LEGLO				NEKDANJI EVRO P. PRVAK V DRSANJU PEVKA SRŠEN						
GERMANSKI OREL				AM. FILMSKA IGRALKA					ZBIRANJE PODATKOV							DOMAČIJA			
				FINSKI državnik					ALEŠ BEBLER							HAMOV POTOMEC			
M	REKA V SZ, PRITOK ILMENSKEGA JEZERA	IVANA KOBILCA			PREKAJENA SUNKA						RIMSKI POZDRAV				JELKE				
		PERZIJA			NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA						ČEŠKI SKLA DATELJ				PRETEP				
PODGO&JE								MOŠKI PEV--SKI GLAS				OTOK MED ŠKOTSKO IN IRSKO						DUŠIK	
								SMER V U-METNOSTI				VRSTA VINA						ŽENSKO IME	
PTICA,KI NATIKA SVOJ PLEN NA TRNJE									ČAPKOVA DRAMA				PLANOTA IN REKA V AZIJI						REŠUJTE NAGRADNE križanke
									ZRAKOPLOV				ZIM. PREVOZ; NO SREDSTVO						
TINA AUMONT			SLOVENSKI PISATELJ C JANKO)				NAJDALJŠA SIBIRSKA REKA			POPULARNA PEVKA CTEREZA)									ZADNJI EGIPTOVSKI KRALJ
			DENARNA enota v zoa							angleški drobi!									
ŽEPNA DR = ZAVICA V PIRENEJIH							NENADNA SMRT				VERDIJEVA OPERA KUBANSKI POLITIK								
M	HLADNO OROŽJE	SYETOPISÈM A OSEBA					FRANCOSKI OTOK							sestavil; KARLI dremel	MAKARSKA	ULTRA KRATKI VALOVI	ANTON AŠKERC KAPVERD: SKl OTOK		
		PÄITOK BAJ KAL.JEZERA					RADO MURNIK												
PESNIK KLOPČIČ					POHORJE V CSSR									SLOVENSKA PESNICA CERNA) METER					
TOVARNA V 8EGUNJAH					BREZBAR: VEN OSTRO DIŠEČ PLIN								VISOK VRH V HIMALAJ. GOROVJU						
ULKUS												giiiydi|j|uuimj|ri				►			
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada	50	din
2.	nagrada	30	diru
3.	—7. nagrada po 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse jpravilne rešitve, ki bodo v uredništvo do torka 27. maja.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki Steklarja smo prejeli 70 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): Rancinger Lukec, 2. nagrada (30 din): Guna Heda, 3.—7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Holešek Marta, Bede-nik Silva, Rak Jožica, Miklič Marjan in Jager Greta.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: mostiček, stotak, otvoritev, Lofoti, nokota, Iž, Krpan, čep, oporoka, mustang, Ana, vaze, klan, žganjar, era, peterčki, I. K., Gerlovič, armada, Ast, akcija, E. P., Egadi, ar, O, Ida, množina, arija, brzovlak, dno, unesek, Ron, ananas, akant, amoreti, Eneida, Ares, Tugomer, Roksana, ale, ano, Una, avtomat, noč.	(D. K.)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in starega očeta
JANEZA BEVKA
se iskreno zahvaljujemo oddelku TOZD-4 »orodjarna« za izraženo sožalje in darovani venec ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti na radeškem pokopališču.
Žalujoči: hči Vida s sinom Vilijem, ostali sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame in stare mame
ŠTEFKE AŠKERC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavkam brusilnice, sodelavcem rudnika — obrat Dol, sodelavkam in sodelavcem Jutranjke Dol, godbi »Svobode I« iz Rudnika in Strmljanovi za poslovilne besede.
Posebno hvala sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Prisrčna zahvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Saj ob tolikem cvetju, kot ste ji ga poklonili, upamo, da je ne boste pozabili.
žalujoči: sin Marko z družino, hčerka Martina z družino, hčerka Jožica z družino in sin Slavko z ženo Marto