bHahed and G9O0I&L Največji sloven^ dnevnik -s v Zedinjenih državah :- Velja za vse leto ... $3.50 Za po! leta......$2.00 GLAS NARODA )l=H elephone: CORTLANDT 4687. NO. 257. — ŠTEV. 257. List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 1, 1918. — PETEK, 1. NOVEMBRA, 1918. Telephone: 2876 CORTLANDT. VOLTJME XXVI. — LETNIK XXVL Ustaja avstrijskih čet /STRIJSKE ČETE SO SE UPRLE IN ČASTNIKI 80 STRGALI SVOJIH CF.PIC CESARSKE KOKARDE. — VSE POZDRAV LJA REPUBLIKO. ITALIJANSKA FRONTA, KJER SE AVSTRIJCI UMIKAJO. Bern, Švica, 31. oktobra. — V sredo so se završile tako na Duna kot v Budimpešti vojaške ustaje. Tako poročajo berlinski listi, j iko čete kot narod je pozdravljal nastop republike. Berlinska "Vossisehe Zeitung" je objavfla poročilo iz Budim-■šle, v katerem se glasi, da je velikanska množica naskočila vojiy e jetnišnice icr ojvostila politične in vojaške jetnike. Revolucijo-lirnc čete so >e polastile iztočne železnice ter dveh vlakov .s četa-1. ki sta ravnokar mlhajala na fronto. Vojaki v teh vlakih so se idružili ustašem, ki >0 imeli strojne puške ter veliko zalogo mu-•ije. Dunajski poročevalec berlinskega "Tageblatt' pravi, da se je ič«lo_ Ribanj.- na Dunaju v četrtek zjutraj z velikimi manifestaci-mi dijakov in delavcev. J'redieduik Naroroč?vaIee kodanjskega "National Tidende" pravi 1 uganja na hrvaško-oprski meji na tisoče dezerterjev neštevilna •ozodejstva 111 da se je napadlo in oropalo železniške vlake. V Sla-, mji se je požgalo veliko gradov ter gore baje tudi mesta V na-.Ijm brzojavki sc giasi, da dezertirajo avstrijski vojaki v Srbijo. T**kom dt monstracij v Pragi se je razvilo ameriško zastavo ter - •slu iprerod« reprodukcije kipa svobode. 1— -- _ . Pričakuje se. da bo Lamma-hev kabinet odstopil, d očim sc najSST^LE T****' j.i armada v stanju popolnega razkroja. J°' Staro ruske revo" V Budimpešti zahteva narod republiko in vojaki nadc^ncšeaio luclje- >arske kokard«- z revolucionarnimi znaki. Revolucijoname če"te . „ |«vladujejo eehi mesto. ; Amsterdam, Holandsko, 31. ok- Krvavi I »ji s,- vrše v Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške soglas to,)ra- — Soglasno z brzojavko iz • s privatnim sporočilom, katero se je sprejelo ter odposlalo na- Petrograda ej. Nekateri vojaki v Zagrebu se še niso pridružili ustaaem bra 1wtreUen Avstrijci se pogajajo z Diazom AVSTRIJA SE JE PRIČELA POGAJATI Z ITALIJO GLEDE PREMIRJA. — RAZMERE V DVOJNI MONARHIJI SO BAJE V KAOTIČNEM STANJU. Umor Breškevskaj Nemško avstnj>ko državo se je ustanovilo z ukrepom nemške-narodnega sveta i.-r poslal 1 predsedniku Wilsonu obvestilo gledt aKeije. Nova država zahteva zase vse ozemlje stare Avstrije, v Iderein je večina prebivalstva nemška. je bila dne 27. okto-eljena madama Breškov-skaja. 44 stara mati ruske revolu-eije", ker je nasprotovala bolj-ševiškem režimu. Katarina Breškovskaja je biia Ta nova država priznava neodvisnost jugoslovanske in eeho-slo-jstara 75 let- Preživela je petdeset |.sk držav?. Zahteva zase Moravsko in Šlezijo. Predsednika \Vil-|,et svojega življenja v izgnanstvu v Sibiriji, kamor se jo je poslalo leta 1873. Po 21 letih je bila izpuščena ter je prišla leta 1904 v A- SVG- i |>ua poživlja, naj da nemškem narodu pravico, da si določi sam Usodo. Hrvaški Sabor v Zagrebu je glasoval za popolno odločenje II-|mke. Slavonije in Dalmacije od Ogrske. — soglasno z ženevskim !meriko. bronlom na pariški Matin'. V tej brzojavki se glasi, da je okrašen! Po svojem povratku v Rusijo |.»greb z nar. .inimi zastavami in da proslavlja narod sprejem reso > bila zopet aretirana ter posla-U1Jf: uiit- j na v prognanstvo leta 1910. — .: ~r,S: POF,ttnsk» "oron-f 1* sprejela včeraj predlog. _v katerem Vprizorila je več dramatičnih poje . . « 1-----r—----- .... jt • ti. ui auiauciuil J i/Javlja. da bo prenehala ostajati ustavna razmerja med Ogrsko 1 sku sov, da pobegne, s čemur eni stran, ter Re*o na drugi. Mesto Heko so zapustile ogrske o postala znana po celem svetu «t. ter se nahaja v rokah hrvaških čet. vsi ti poskusi £ M izjalovili> Fochovi pogoji za premirje Začasno je bila oproščena tekom ustaje leta 1905. a je bila kmalu nato zopet vržena v ječo ter zadobila popolno svobodo ael«.» leta 1917. po strmoglavljenju di-KODANJA POROČAJO. DA IMA NEMŠKA VLADA V SVOJIHj nastije Romanovičev. 03?*HF0CH0VE POGOJE. — TURČIJA BO V NAJKRAJŠEM • Nekoč je izjavila: 1'ASU NAPROSILA ZA MIR — TAKOJŠNJE IZPRAZNENJE VSEGA ZASEDENEGA OZEMLJA. — Jaz poznam notranjost tridesetih ječ tako natančno kot pozna menih svojo celico. Železnica Duna^'-Berlin odrezana. London, Anglija. 31. oktobra. i— Razmere v notranjosti Avstro-Ogrske izključujejo vsako na-da dovoliti ža v ezn Lak im lad jam prosto "pot skozi^Ji™ bojevanje, soglasno s pobi smela protiviti, če bi hoteli zavezniki izkrcati rocI u kl/° dosPe,a danes zvežei* London, Anglija, 31. oktobra. — V sredo zvečer so dospeli v peri in pogoji, pod katerimi jr maršal Foch pripravljen skleniti z emčijo premirje. Tozadevno poročilo je priobčila "Vossische Zei-hik" in ie bilo brzojavljt uo v Kodanj. Dailv Kxpress pravi, ,la hi v kratkem času naprosila tudi Tur-|ija za premirje. Zavezniki bodo zahtevali popolno In brezpogojno predajo. Turčija bo morala [hirdauele ter se ne __ r_________^ ^^ « , |a njenem ozemlju svoje čete. ' I semkaj. Železnice, ki so potrebna Nadalje mora izročiti zaveznikom gotove osebe, ki so obtožene.'za PrevažanJ*e čet in provizij, so [a so prekršile pravila civiliziranega vojevanja. , popolnoma razorganizirane. London, Anglija, 30. oktobra. — (Poročilo Ass. Press) _ Po zveze med Zagrebom, Reko, |ukajšnjem mestu krožijo vesti, da se je versaillski medzavezniški Dunaienl Budimpešto so prebojni svet zedinil glede pogojev ž ozirom na premirje. kinjene in železniško zvezo med Takoj po teh pogojih bodo izročeni Nemčiji končni mirovni po- Berlinom in Dunajem se je odre-— zalo. P^riz, Francija, 30. oktobra. — Ker je Avstrija zaprosila za pre- Monarhija se nahaja v stanju iwje in ker je Nemčija izjavila, da je zadovoljna z Wilsonovimi popolne anarhije. preti logi, jc jasno, da bodo zavezniki stavili centralnima velesilama - [»ogoje, ki bodo Avstriji in Nemčiji onemogočili še enkrat kaliti «.;«. ; 1 veta. Pogoji, ki bodo poslani Nemčiji, bodo najbrže sledeči: Nemčija mora takoj demobilizirati in razorožiti svoje armade. Vso artilerijo mora izročiti zaveznikom. Trinidad za nase posojilo. Fort of Spain, Trinidad, 30. okt Da poznajo tukajšnji prebivalci Itajn Strogi pogoji Delo U-čolnov Pariški list objavlja zelo stroge ji • x - . ^^ . ' K .Del posadke je blodil petnajst dni pogoje za dovolitev premirja, po morju. _ Nemčija se ničkaj ne . drži svoje obljube. — Kapitana in Pariz, Francija, 31. oktobra. — šest mož še vedno pogrešajo. V uvodnem članku, v katerem se razpravlja za premirje, predlaga list "L'Information" naslednje pogoje: — Internacionalizacija (po-mednarodenje) Bospora in Dar-danel. — Zased en je sovražnih pristanišč v Jadranskem morju. — Predaja avstro-ogrskih bojnih ladij. — Pravica za uporabo avstro-ogrskih železniških prog. —- Izpraznenje Alzacije in Lo-tarinške ter ozeinlj, katera se jc krivično zasedlo na zapadu in iztoku. — Predaja orožja, munieije in podmorskih čolnov. — Zasedenje trdnjav in mostov preko Rena ter zasedenjc Luksemburga in Essena. — Zasedenje Kiela in Hamburga. — Odstranjenje min Iz teritorialnih voda. — Predaja dela sovražne trgovske mornarice kot dela odškodnine za povzročeno škodo. — Prenehanje izdelovanje vojnega materjala. George Boussenot, član mornariškega komitelja v posl. zbornici, je pisal glede istega predmeta v "L'Journal" ' ter predlagal, naj se zapleni sovražna brodovja izroči podmorske čolne ter zasede Cuxhaven, Helgoland, Pulj Dasiravno je Nemčija objubila da ne bodo njeni podmorski čolni več potapljali ladij, se te svoje obljube veliko ne drži. 10. okto bra je nek velik nemški submarln vjel norveški parnik 'Stifinder', ko je bil ta oddaljen 1000 milj od ameriške obali. To se je izvedelo, ko je v pon-deljek neka ameriška ladja dobila v bližini ameriške obali rešilni čoln, v katerem se je nahajalo deset rnož posadke parnika "Stifin-dera*'. JŠest mož še vedno po gre-šajo. Ko so jih dcvbili, so bili tako u-trujeni, da so jih morali prenest; na ameriški broti. Izprašali so jih člani norveške komisije in ameriški uradniki. Po morju so blodili celih petnajst dni. Mornar John Frederickson je povedal sledeče: Dunaj, Avstrija, 31. oktobra. — Neki avstrijski deputaeiji se je dovolilo prekoračiti bojno črto za uvodne dogovore z italijanskim vrhovnim poveljnikom. Tako se je danes ofiejelno izjavilo. Poročilo se glasi: — Vrhovno armadno poveljstvo je v torek zjutraj potom parla-mentarja ustanovilo zvezo z italijanskim armadnim poveljstvom. Vprizorilo se bo vsak napor, da se izogne nadaljnemu nepotrebnemu prelivanju krvi, za prenehanje sovražnosti in sklenitev premirja. Proti temu koraku, katerega so povzročili najboljši nameni, je zavzelo italjansko vrhovno vodstvo sprva stališče odločne odklonitve in šele v sredo zvečer se je v soglasju z italjanskim vrhovnim vod stvom dovolilo generalu Weberju z deputacijo prekoračiti bojno '"r-to za uvodne dogovore. Ce se morajo vsledtega nadaljevati grozote vojne na italjan-.--kem vojnam pozorišču, bo treba vso krivdo in odgovornost pripisati sovražniku. London, Anglija, 31. oktobra. — Avstrijski vrhovni poveljnik na italjanski fronti je naprosil generala Diaza, italjanskega vrhovnega poveljnika, za premirje. Tako ugotavlja Exchange Telegraph Co. Prošnjo se je sporočilo zavezniškemu vojnemu svetu v Versailles. Italijanski armadni glavni stan, 30. oktobra. — V odgovor na objavo Avstrije, da je pripravljena izprazniti italjansko ozenilj?, je Italija oficijelno odgovorila, da je prišla ponudba prepozno. Domneva se, da bodo skušali Italijani pognati Avstrijce z italijanskega ozmelja še predno bo mogoče podpisati premirje. Brezpogojna predaja Turčije London, Anglija, 31. oktobra. — Turčija se je brezpogojno uda-la. Premirje s Turčijo se je uveljavilo danes opoldne. Pogoji premirja, katere se izvaja sedaj, vključujejo prosti prehod skozi Dardanele za zavezniška brodovja. Tako je objavil danes v poslanski zbornici Sir George Cave, tajnik za notranje zadeve. Nadaljni pogoj je neposredna predaja angleških vojnih ujetnikov. Drugi pogoji obsegajo zasedenje fortov v Dardanelah in Bos-poru, da se zagotovi varen prehod zavezniških bojnih ladij skozi Bospor v Črno morje. Poslalo se je odgovor, da je podadmiral Calthron, angleški poveljnik, opremljen s polnomočjo, če pošlje Turčija svoje poverjenike. da slednjim obrazloži pogoje, na podlagi katerih bi zavezniki privolili v prenehanje sovražnosti, na kar bi se moglo skleniti premirje. Turški odposlanci so dospeli v Mudros. na otoku Lemnos v pri-četku tega tedna ter je v pretekli noči admiral Calthrop podpisal premirje v imenu zaveznikov. Za sedaj je še nemogoče objavitio polno besedilo pogojev za premirje. Konečni predlogi Turčije za mir so sledili porazom, katere so doživele turške armade v Palestini in Mezopotamiji ter nadalje polomu Bulgarske, vsled katerega je bila Turčija izpostavljena napadu z druge strani. Predlogi niso prišli nepričakovano, dasiravno imajo Turki navado barantati ter čakati, da pride ponudba z druge strani. Anglija, koje čete so v največji meri dovedle do strmoglavlje-nja otomanskega cesarstva, je seveda najbolj interesirana, vendar pa se pričakuje, da se bo predloge predložilo onim zavezniškim narodom, ki so v vojni s Turčijo, še predno se bo poslalo odgovor. Domneva se, da se bodo gibali pogoji precej v mejah onih. ka- Trdne vezi za bodočnost. — Parnik 'Stifinder', ki je imel . .t _ , 1600 ton, je odplul iz New Yorka tere slavil° Bolgarski, kar bo značilo brezpogojno predajo, dne 2G. septembra. Namenjen ie Teritorijalna vprašanja se bo prepustilo mirovni konferenci, bil v Avstralijo in je prevažal o-Ije za Vacuum Oil Co. Ker smo imeli zelo lepo vreme, se je vož nja prve dni preeej hitro nadalje vala. Popoldne dne 13. oktobra sme bili oddaljeni od obali že tisoč* milj. Naenkrat pa zaslišimo grozen pok, kateremu so slediti v kratkih premorih še trije. Natančno smo videli, kako je pljusknih. in Kotor. Izgubljeno tonažo j i ^orje ko so padle kroglje vanj se nadomesti s sovražniško. Samo 50 slučajev. London, Anglija, 30. oktobra V neko angleško pristanišče je dospel parnik, na katerem, je bile šesttisoč ameriških vojakov. Tekom cele vožnje jih je med temi, samo 50 zbolelo na influenci. Ta rekord je bil dosežen, ker so vojaki točno izpolnjevali vse prepise in ker so zdravniki v vsakem o-ziru storili svojo dolžnost. x ... . i - podpi Nemčija mora izročiti zaveznikom vso svojo mornarico in vse za 35.000 četrtega vojnega jvoje podmorske čolne. ! posojila in so dosedaj kupili že Zavezniške armade bodo zasedle utrjena mesta ob Renu. I za $2000 vojno-varčevalnih znamk, vin." — Zavezniško brodovje bo okupiralo Helgoland in KieLski prekop. Nemci morajo izprazniti Alzacijo in Lotarinško. Petrolej se je podražil. Newyoraka Standard Oil Co. je zvišala ceno .petroleju 'za 1 in centa pri galoni. Družba se izgovarja, da zelo primanjkuje suro- Nemčija mora zapreti Kruppove tovarne v Essenu. Tozadevno nega^f k^e^^ ~Veraikom vse ™rte "emške*a ,-elje se mora izvršiti pod poveljstvom zavezniških častnikov. vojne. so napravili nemški štabni častniki za bodoče AV"rija " NWijl "pmi tudi ™ »»»i- . Senike bojne Udje morajo »eno x ffrezniikimi pobrati mine IX Kr«ljene£a listu filas Varoda, tebi list pa želiiii nmo«?o zavefja pri vsaki slov. družini. Ani on Z; i gel Joliet, m. Vreme imamo že mrzlo !n kmalu bo prikimalo «tarka zima. I Via ! ^e precej dobro in tudi plače o dobre. Dela se večinoma ud kosa. Tukaj jrreeej raz.ia.ja U,U-z«-it španska influeut-j. So liinl j.- pr<-- m Jugoslovanska lih m Katol. jetfnofa - —rm Malo več kot .štiri leta j**, ko je poslala Avstrija Srbiji svoj — "najbolj strašni dokument ki zahteval, naj se odpove Srbija svoji notranji prostosti. Sedaj, ko završujejo srbske armade oproščt-nje svoje domovine, pa se je predala Avstrija ter priznava odkrito, da mora sprejeti zahteve zunanje dr/a ve glede svoje lastne notranje organizacije. Z vojaške struni je povsem laliko določiti poiroje za premirje z Avstrijo, lipraznenje italijanskega, srbskega in rumunskega ozemlja, zasedenje Trentina oil strani Italije, vključno trdnjavo Franzens feste. ki nadvladuje Breimer-prelax; demobilizaeija avstrijskih armad ter zasedenje prelazov, ki vodijo iz Kumunske v Transilvanijo, ki naj bi bila od sedaj naprej ruiuunska. To bi bila zadostna jamstva. Kakšna garancija pa obstaja da bo obstala Avstrija, s katero naj bi se sklenilo mir? Pariz javno že izjavlja, da je Avstrija prenehala obstajati. Predsednik Wilson je že priznal pravico Ceho-Klovakov in .Jugoslovanov, da sb-de svojim lastnim željam, čeprav l»i pomenilo to od ločen je od habsburške krone. Priznava pravieo Italije, da vzame pristno italijanske, še ne od rešene kraje. Izjavil se j*- za zopet no ustanovi jen je i 'oljske, s čemur se bo odtrgalo od Avstrije njene poljske province. < V ni podal še nikake delinitivne izjave z ozirom na Kumunce, krije njegov duh tudi te iztočne Latin<-e, ki imajo poleg tega še formalna jamstva naših evropskih zaveznikov. Z ozirom na Madžare in avstrijske Nemce, oropane njih slovanskih in latinskih podanikov ter vržene na njih lastne prave meje, kaj bo postalo z njimi t Ali morejo skleniti mir z Jugoslovani in Čeli o-S lova k i ter staviti na mesto dualnega sistema četverostročno monarhijo? To je upanje avstrijskega cesarja. < e pa Slovani ta predlog odklonijo, je prišel konec habsburške monarhije. Xemei se lahko prikiopijo nemškemu cesarstvu, dočini bodo morali Madžari ustanoviti majhno državo, manjšo kot bo katerakoli sosednih. Avstro-Ogrska je bila družabniŠtvo 122.000.000 Nemcev in Madžarov, ki so vladali ^0,000,000 Slovanov in Latincev. To je bilo tr govsko podjetje, v katerem ni imela večina nikake kontrole in le — malo besede. •> To trgovino pa se bo sedaj likvidiralo. Aktivno premoženje se bo enakomerno in pravično razdelilo, le pa bo tvrdka nadaljevala s posli, bo manjšina še nadalje vladala veČini," 1'rejšna večina se bo morala tudi pozneje ukloniti. Če bo ta tvrdka še obstajala ali ne. je odvisno od Slovanov, katere bodo podpirali zapadni narodi ter jim nudili priliko za odločitev. Danes nas predvsem zanima, kak učinek bo imela predaja Avstrije v Nemčiji. Celo to pa bo za bodočnost manj važno in značilno kot dejstvo avstrijskega poloma. Avstrija ni bila še nadalje v stanu pomagati Nemčiji ter ima vsled tega njena predaja le še moralno vrednost in naj je ta tudi velika. Nenadno /drobljenje starega cesarstva, njega bližajoči se razpad, — to je ono izmed velikih dejstev sedanje vojne. Ena izmed velikih sil, najbolj zlooesta. ozirajoča se nazaj v davna stoletja, glavni stan tiranstva in reakeije ter političnega in verskega zasledovanja, je na tem, da — izgine. Trideset miljonov sužnjev se bo naenkrat oprostilo. Napredovanje francoske revolucije, ustavljeno vsled Dunajskega kongresa, se je razšrilo. Več mož in žensk kot jih je bilo na severu in jugu v dobi Državljanske vojne, prebivalstvo, ki je večje kot ono, oproščeno vsled združenja Italije, bo naenkrat osvobojeno. To je eno izmed velikih človeških dejstev. Avtokracija in tiranstvo se bosta borila z vso silo, da se izogneta popolnemu polomu, ki preti. Avstrija je vedno izgubljala vojne, a kljub temu dobivala nove province potom ženitev. Izognila se je uničenju na mirovnih konferencah potom izurjenosti svojih diploma tov ter nesoglasja med njenimi sovražniki. Njena poslaniea napoveduje jasno vnaprej nov boj. Vojno se je naglo prestavilo z bojnega polja na zeleno mizo. a se jo še vedno lahko izgnbi na novem polju, če se bo ponovilo napake preteklosti. Dragi rojaki! Že pred enim letom je bil osnovan v Švici 44 Fond slovenske emigracije", ki ima namen da podpira uboge slovenske dijake-be-gunee," ki so pobegnili iz Avstrije. Ta fond ima torej samo namen podpore onim slovenskim dijakom, ki živijo sedaj v Švici in so do- eeJ bolni jn je že veliko Slo.ein-ev bri Jugoslovani, brez ozira, s kateri stranki pripadajo. Ti ubogi mladeniči, politični begunci, so skoraj brez vseh sred-stt^.- in živijo v največji bedi in siromaštvu. Nimajo niti denarja, da si kupijo zimsko obleko, in ker so eene živil v bviei neizmerno poskoeile, trpijo ti siromaki glad in pomanjkanje. Tu v Ameriki je veliko blagostanje in še vedno mnogo belega kruha. Ali je mogoče, da bo slovenska Amerika puščala gladovati Slovenske puntarje. ki so hrbet obrnili avstrijskemu trinoštvu iu ki delajo v Švici na propagandi za jugoslovensko stvar? Samo par drobtinic z bogate ainerikanske mize bi zadoščalo tero siromakom. iiimlo. 1'mrli .:o: Stanislav .Janezi«" J leti iu pol Star: podlo^el je ipan ki influenei. rojen v Podzemlju fluenei in pljučniei i*ohiišni« i. kjer >» n: gova žena s J otrot -ne 'i L i u < :' • ■; i ■ • > iaja tudi i,j<-f-t Tam >n rojen m ki ven sni Joe. Ana Zi\e< oušča 1 male otipa i starejši 7 let •ueseee. Rudolf Slovenska Amerika. Id je skoraj kot en mož proti Avstriji., naj dovenski kroja. el- Edward sta-; 28 let: /a !:e. od ka -ei ih j,-najiiilaj;-; pa lii Piis šn i k ar. /aahi star 4_' M. Ana Zeleznik. ! i /.npuš>*a li otrok i. Sedaj* sklenem Svojo slabo pi-avo iu ostanem zvesta nar-t-nieu ».'lasa Naroda. Po/dravim vse s'o-vem e in Slovenke po Ameriki. Nan M-niea. NEMŠKO PREBIVALSTVO BEŽI. London, Anglija. oktobra. to tudi dejansko pokaže s tem, da pošlje podporo tem pogumnim mladeničem, ki trpijo na pomanjkanju, ki nimajo ne zimske oble ke, ne tečne lirane. Ali more slovenska Amerika mirno gledati, kako propada slovenska rodoljubna mladina? Prepričan sem, da je bilo nepoznanje pravega stanja krivo, da se tekom tolikih meseeev ni nič napravilo v Ameriki za te naše mlade ljudi, od katerih prihajajo ganljive prošnje za pomoe. Ali more dopuščati plemenito sree ameriških Slovencev, da naša mladina propada, ker ji nikdo ne priskoči na pomoč? Radi tega apeliram v teli zgodovinskih časih, ko se ustvarja - Kakorhitro so padle prve bom-Jugoslavija, na vse Slovence brez razlike stranke, da vpošljejo de- ■ l>e v Kolin. jt-«ačelo prebivalstvo, narao pomo.č "Fondu slovenske emigracije", katerega upravlja g- stanujoče ob južnem teku rek-Mihael Vošnjak, Collonge sur Territet, Šviea. Rena in na Vestfalskem v panič- Pozivljam ameriška društva; da prirejajo veselice za naše dija- n-m bejru bežati, ke v Sviei, in prosim posameznike, da priskočijo z denarno po- Tozadevni poročilo je dobil ha-; m0,-.jo aški dopisnik Daily Mail. Ker je pošiljanje denarja v Švico zvezano s težkočami, bom Vložniki so navalili na banke, sam sprejemal, potrjeval in odpošiljal v Švico našim dijakom-be- kjer so zahtevali naza j svoj de-j sruncem namenjene svote. ,u'r- Dobili so le malo nominalne Izvolite torej nasloviti denarne pošiljatve :Bogumil Vošnjak, vrednosti. 702 Southern Bldjg., Washington, D. C. Tudi v Berlinu se je polastila j T, jugoslovanskim pozdravom prebivalstva finančna panika, j B. Vošnjak, član Jugosl. Odbora, Mestna oblast je bila prisiljena za Fond slovenske emigraeije, Collonge sur Terr i tet, Švica, i Ustanovljena teta 189£ lukorportrana leta 1900 Glavni urad v ^jLY, (VIINN.j GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, b-x lir.l, Conemaugh, Pa.j Podpredsednik: LOUIS BAL.VNT. bos 106, Pearl Ave., Lorain,1 Ohio. Tainik: JOSEPH P1SHLKR. Ely, Minn. Blagajnik: LKO L. BKoZlrH, Ely. Minn, blagajuik nei/phi anih smrtniu; LolJlS TOSTELLO, Sal'nla. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: l>r. J. V. (IRAJJEK, aia E e»hio St.. NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: IOITN OOI7ŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, U041 Ave 'il', So. »'hieago, 111. IVAN VAROOA, 51:rG Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA. box 17b. P.:aek Diamond. Wa h. LEONARD SLABODNIK, box 4M>, Ely. Minn. JOHN RlJPNiK, S. R. bo^c *!4. Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAT'TZ, Jr. •}:;•_> 7th St.. r durn-t. Mi-h JOHN MOVERN, -Uml Ave.. Duluth. Minn. MATT POGOREL«:. 7 W. Madison St., Room b0.ri, Chicago, 111 ZDRUŽEVALNI ODBOR: * BUDOLF PEL D A X. St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAP.EC, Stk. V-U Sta. box <;:{. Denver, «\do. GREGOR HRIv^CAK, 407 - 8th Ave.. .lohiiKtown^ Pa. .Itdnotino (dasilo: OLAS NARODA. Vsi dopisi, tillajori se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa ua predsednika porotnega odbora. Na osebna ali uea-ratlna |»is*nia od strani elanov ,>e ne bode oziralo. »Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoea vsem .Tugo-slovanum za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog st-300.000 (tri-stotisoe dolarjev) Bolniških podpor, poškodnin iu smrtnin je it izplačala do #1,500.000 ^en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opraviiVn bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po rasnih naprednih slovenskih naselbin ;!i. Tam, kjer j h Se ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo s-e lahko vstanovi z 8 elani ali članicami. 7a naM • ••iilnsi na št. strank v Avstriji j,- s. stavil ]>n>- j ''' ' : Sf- Miiwau!:ee, Wis. Conn., namesto venca med seboj nabrali $8.00 ter Vam pvšijem ta, .. . , » , ,, , , , --.ii vroeico m splošno oslablost, i)ii- /n«. sek. da tra pnpiseie k ze ubsto-' 1 jtV"*ei:m skladu. Vse tri družine so poleg šiijili bondov kupile tudi vsega|. vizorično vlado iu sklenil posla+ij ~ preds. "VVilsonu separatno noto. ; !!. ! i/vedel za naslov FIJA! Dunajska soc. Arbt-iter Zeitung KA 1IHVAT Doma je i/. Lok1 poročamo vam " sledeča navodila . ; ki»t najboljše sredstvo za obvaro-; l>rt*.l- - - * - i i - i vanje proi tej bolezni: Grganje d ,,, ; ,, i..)-a ,,, i i - , ^ in izpiranje grla ter nosa s Seve-sl upaj iza $2.»0.00 bondov četrtega1 - . - , -m, • iV , o : o, rovim AntisepsoJom, kateri naj se nosojila 1 n War Saoing St:tai]>s so ... 1 . J ,, • , i i . - i. . i . uporablja raztopljen; vzemite po pr; vsel. treii domaee kot dontaea ' ' , . _ j(r;.ii(ca ;t n (bl tega zdravila na tri dele V eeien; na je Norwalk pri če- -orke vode- Ko Potite mrzlico, trten. posojilu kvoto $l.š00.000'ttl1 ,ako-i za Pri,'etkoni kihanja, presegel za nad pol miljona vzemite tako, eno ali dve Se ven,-jarj,.v ve tableti za prehlad in gripo ter Rojaki, naj še enkrat omenim.Ponovite vsake tri ure, dokler va-sklad najbednejših. Ne bwlite za-P® č'reva ne Vrnejo dobro d.-lati. krknjeni iu tekmujte s prispevki Ako se vas Prime kašelj, tedaj Ne zatrl te zadnje iskrice uptiuija vzemite kakšno gorko pjačo, da svojega nesrečnega naroda! * se dobro spotite. Ce se pa še ne Tebi, dragi prijatelj Zelene, pa čutite boljše, potem pa hitro p->-bodi lahlia prosta gruda ameriška, kličite zdramika in naredite vs.*. Sai ločitev ti ni bila težka, kajti kar vam on svetuje. Gore navede- pravi. da bosta Nemči ja iu A v strija brez oilloga kaj)itulirali. pri Divači, I'rimoi-sko. |š»*-eui imenu njetg«»vega očeta, ki se • laj nahaja v bolnišuiei v Kajil i'a. i\;i!- je za ver pojasnila, ii:l >«• obrne do mene. Prosim val Kje je moj brat AVGl ST ( T K KAM : Prosim -ra. d;-, se o»_rla-:i ali pa če kdo ve za njegov na J eenjeni rojaki, če kateri v« f-ilov. da jrrt mi naznani !'a !:ar njegov naslov, da mi «ra ja\l j 1 bom y.t la hvide/.na. .]>>-• j dnnei ali naj >e sam oglasi. .laeiJ Turek. 60th Plaee & 74th Ave^l Skok, Donkle Stoie, Kinzua. 1'1 Ai--o, lil. Hi 1 11 ' ■ I" '2 ! 1 _____________I svojcem tukaj si uredil, da boljše bi ne mogel, in si se videl, da tam na vzhodu ' zora puea". Mrs. Zelene in sinovoma pa odkritosrčno sožalje. Pozdrav rojakom sirom Stric Santovine in Vam, gospod urednik, Vaš si a ri Žan. t Naslova omenjenega rojaka nimamo. — Opomba uredništva.; Joliet, HI. Kako hitro mine čas! Krasno poletje je minilo in nas izročilo hladni jeseni, kakor tudi ptički so nas zapustili ter vzeli od iMs sloivo in se podali v južne kraje. Tudi j listje se je odpovedalo svojemu a [»omanjfcjinje denarja na] ne zadržuje. Vse ulravim enako: bogata ln revne. Jnz shiu v 1'itLstiurghu rj»»jlH.ij>l S{>eoijallBt za moSl" in wi.i nr-.-tanj^n i* mnogo let. Imam najb-fj- o;tr.-iuljeu urai predolgo vz» lo. Žalostno je gle dat:, ko mati zajJiLsti male nedo- rast le otnxiee. Ni ga tako trdega * W izvlftt30 18 . . ,..,,. , .. I vseh delov sveta. PISKe io moj orta- ^rea. ki se ue bi zjoka.li nad njuni. -^uu j—fl Tukaj so zajjrte vse cerkve, šo- zdravnik", ld stane samo 25 centov. obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, ca katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naroČit« takoj to poučljivo knjiga MATH. PEZD«,. P. O. Box 772, at* wum Ik, Mtv fafcX, E. !e, vsa shajališča in gledališča. Tukajšnji župan si res jako prizadeva, da bi se ta ^SokUeii v najkrajšem časa odpravila. Bolnih je veliko; tudi ja? sepi ntod njimi, tipam pa, d* bom koala ▼ najtwlj Boljše zdravljenje za manj denarja. Profesor Doktor B. F. Mullinl Slovenski zdravnik-špecijalist 41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. i (Hu0t*i chra. CttrU *•*!•*{« U WWi«M $t. ruilr •• »Ht Min >mm.) Jat sem na starejši nlravnlkipo- J cljal!>*t mi Siovenoe v Pittsburgho. P Z^linvim že več kot 38 let bolne g mo.^ke In ien^ke. f >zdravil sem že na K tisoče in tisoče oseb in morem tudi K vas. V «drnv" jen ju raznih bolezni I Una>n največ izkušnjo. Rabim sa- K m o najboljša aflravlla. Imam najlm- R ljši električni stroj za preisksvanje, P Iiotom katerega se vidi celo vai* P telo kot na dlani. K meni prihajajo v. ljudje od blizu in daleč, da jih wlra- g vim. Zilravlm razne bolezni nspei- I r.nod 10. ure zjutraj do 2. »»»Ida«. OT,AC! N'ABABA. 1. VOV. 1918 Pismo iz ujetništva VHecetljeni lz srečne Iia tli še V « Berezovka, Sibirija, 1«. avgusta 1917. v. Sakser! dobe pred vojno jo rit-nUkega tečaja na dunajski Ur- * 1 ob rem spominu gorski J dvNportni akademiji. Vsi Trstu: Joief Kozak, vaditelj So-1 kola I. v Ljubljani, abiturient 'ljubljanskega učitelji&čas Franc Ostanek, vadit-ilj Sokola v Idriji, absolvent idrijske realke in abitu- absolvent idrij- eeujenu Kot iuit-zvitega srna, tHje bi z lahkoto s svojim delom domovine ! i j,- več kot .-nkiiit z preživljali sebe, da hi slovenska d« j: < jem pokazal svojo domovin- telovadna dnuKva m* imela v tem *ko ljubezen, zvestobo, delavnost oziru nobenih izd-atkov. in požrtvovalnost. Aa podlagi to hevskim društvom bi izdatno ea opomina apeliramo na Vos in olajšal njih plemenit trud Anton na p. dlani Va.seKa d«'a % prtt,-k Neffat, absolvent ilunajskcga kan-lost.i se trdno nadejamo, da ne servatonja, znan kot izboren diri-piezrete našega klica, temveč da gv!,t, instruinentator ter vešč kla-nam ]»ri■skočite na pomoč. virja in p/sli. SI ort-.j leto »ini že životarimo Šolskim'društvom bi gotovo do-t.1. V neznatni vasi,-i Sibirije v. brodošel izborno kvalificirani uči-biz l-.oi za nas in brez ha>ka tel j Ivan Malmič, ki je v svojem za drug»\ 1'ot-au, ko j*- ve.-iua že službovanju več kot onkrat poka ! . drugih * a borih prestala vse te- zal, da ume svojo nalogo v vsakemj /ave in vs.- gorje ujetuiškega živ-oziru in ki mu je ravno v tem po j Iji-nja, : pa~Iio iz skromnih osta-igi-du občina Podbrdo izstavila lili na :li /ivljenskib sil zadnje na-jh izpričevalo, uii. 'i. da sploh vzdržimo. Po- Josip Bratina a!« i/kusili s11 o vs.- mo^-e da bi se sU frol.i^kelu ■ .................Wubonosnega Moiltll ter Maks Olika, v'tr~ovski| pol„,aja. da bi vsa, dos^i mož-!siroki dot.io verziivmd visokošolec, nost i zpo| k>1 11 it i sebe v naobraxbi;1 bi ,^tovo s svojil|1 dtJom in svo. si:rail.a, da bi vsaj malo spolnih jilJ( xnailjein zadovoljita svoje de ■Vl z delom. A vsi nasi, i ^ ^^ £ žurn. ||ifi1iko de!.,m pomagati tudi arugim. A m fako sem bi? liikjti* nobene prilike nikjer ni lu rok,. I i H nas poU^.ila na delay- u,,. da niv nl movme v bistvu dokaj slume tez- stal s,ifVt.uski unM|Ilik vodilnega, 1 o,",, kot t|ii. Njih izborno izjh- lisJa }irva.tsko.srltekc koaiicije i Ijana organizacija, njih vzorno iz- ,,naK„ je Uldi )e vojna pve ^ iulja.no delo samopomoči ter njih n :iiiZaciio mojih do-ovorov s sa-nevzdržen kulturen in gos,>odar-; rajr.vskiia - Xaro. In le v prepričanju, ua mo- voriit(.]j trž:iških Slovencev šef i ivn.o tnJi s svojimi skromnimi si- ureduik in laslnik . Kdiuoati- UJ lami koristiti ameriškim Sloven- „ d|. Iit)jnimiI Vošnjak, univer-! euu, posebno s,daj, ko bo vojna /lU,,ni ,Wat [n ^^ d,.u.-niki tudi v njih vi^te vsekala morda l>ri.;Lr 7a iz(iajallje 1ud. oU'utne vrzeli. ^ ,-a ' in '•Primorec-, \ ;lsc vplivno mesto, \ ašc P°-i,-.j.u,a javili listov "Šoki sta oba .Jugoslovanskega odbora v /nanje amerikanskih nu.uer Va^;(j0udullu Xeztiailje Iljihov ega na-1 slova preprečuje ža i i bože, da ne morem ahii j>oprositi pri njih njih i gotovo vplivne in sigurne pomoči. Naše korektno vedenje v ujetništvu, naše s.^cijalno stališče v domovini ter naše trpljenje za časa vojne izključuje, da bi nadle- . 4 i . -i go vali z ncfrfiiiovanimi prošnjami kot vedno, tako tudi v najvibar-i. i , ,„ ... - , . .. , , . . . , - ' delom preobložene rojake v A- oejsi dobi, sam, ko ntu ze drugi nočejo pomagati. Saj vendar ne; lu»ajlljej|( more biti v interesu aaveenikov, da brez dvoma uaravuocsfc določuje /a posredoviilia, če ste seveda pripravljeni prevzeti to zamudno delo. 1'rosinto \'as torej, tla nas reki ami ra. te j)ri ruski vladi za ameriške Slovence. Saj konično bo vendar dovoljeno Benjaminu slo-vai.sk i h narmlov, da si pomaga meiiki.. Zato sme prepričani, tla svoje vplivne pomoči. -ssueaju j»a, da bi tudi Vaša lie J pa Vas najvljudneje na.so prošnjo z vso bla- .... . gohotnostjo in da nas obdarite / bi popolnoma pogubu: mali' vso S1||( ^loveiuiki narod, ki brani stoletja- y , biser Vdrijc, most Kvro-pe, kakor .. .. i . , v; . . uonra vojja n« mogla preinairati je dejal Napoleon, pred mnogo-1 ovir •številnimi sovražniki uspešaio, I.a-' .. - . , , , , • i i • prosimo za časopise, note sloven- kni tuoJ'c le žilavi slovenski na- . . ; . . . , . . . ... - sKui peKiui ter druge pripomočke. pkI. tu narod je pogubljen, ce st ■ v.,!,...,!:,.: , \r , . i- ; i i ...J Aan\aljujeino se Nam najtop e-mu ne dovtih mti tako skromna - , .. . , J ^ .I1 za vsak vas korak ni z a gola v- s«i ni«,pi ,uum ^ Ijauio da se bojiiu vsekdar potni ' \ ei,u» dobro. ni lahko izpe- .-,. ... » 1 ... . - ... . - . dih opravičiti vse v nas stavljene ljiva na."j avNtrij-koj armii Vsem i/poslovala prostost, je last-, na tudi uaiu. Nič manj pa, kot je, ljubil in ljubi Otto Bauer člove-j štvo. nič inanj ne ljubimo m: v slovenskem narodu človeštvo. In -kakor je njemu bila ta lepa Ijube- Sa-a Žehznikar, * Berezovka, Zabajkalskaja oblast. Sibirija. { (Puaino smo prejeli še le danes, t*-n svetla zvezda vodihiiea pri 'j*. «»i«bra 1!»1S. in je razvidno, vseh n jezovih delih, tako bo ista !,J ie ,nl° ,la več kot eno leto v vseh n daj so se raz-v Ritsiji znatno poslabšale, Dovolite nam na. da se sedaj !ako »menju gori- i iineoovhiiih rojakov ni tudi nuni zvezda rešiteljica težkih položajih. JUGOSLOVANI v Milwaukee, Wis ! Plakajo milo zvonovi, da nam dušo, si*eo. — V daljavi odmevajo zvoki čez polje in ^inje gore. Danes praznujejo mrtvi po likih grobovih svoj ilan, jim pevajo p.isani zvonovi v žalnih akordih čez plan. Kjer spijo nam dragi pokojni, tja vleče nas danes srce, olepšat jim ruše s cvetovi — v nebo nam molitve planite. Le spavojte v miru, pokojni, saj prosti «te zemskih skrbi. . zapisani groba usodi smo v. vami enako mi vsi! Le plakajte milo, zvonovi, v žalnih akordih čez plan! Saj danes praznujejo mrtvi v tihih grobovih svoj dan... Trpljenje prebivalcev me^ta De-nain pod nemškim sospodstvom. Boj sa meso ubitih konj. Brat je:— ki Z anffleske armado na fronti, -ti. oktobra. — A ko še kdo dvomi o nemški brutalnosti nad francoskimi civilisti, naj obišče Deiiaii.. Tekom triletne okupci i je so Nem-,ej dovolili ine.«lo vršile v Wiseonsinu vembra. ivandidirajo ljudje ni Ameriki in za osvobojen je thu'etuh jiarodov,; med kaUi. spadamo tudi mi Ju g, ■slovair. Kandidat za kongres iSov agrarao političen program •«' _'" t • (Jug. Čas. Uraci, Washington, p. C.) P(kI tem naslovom piše "Narodni Gospodar", glasilo ' Zadružne Zveze" v Ljubljani: Jugoslovanska demokratična stranka je na ustavnem zboru dne junija t. 1. izpovedala tudi svoj agrarnopolitični program. Poročalo in debata o njem na zboru samem še nista objavljena, dasi.bi javnost gotovo zanimala, zato se moremo baviti za enkrat samo z re-iolucrjami^samimi, ki se glase: , • »u "V spoznanju odločujoče važnosti gospodarskega napredka kmetijstva za bodočnost naroda Jugoslovanov smatra ustanovni zbor JDS. za potrtbno, da. se: 1. potom razširjenja in poglobitve strokovne izobrazbe ustvari podlaga napredka kmetijstva; ✓ . . 2. pospešuje ustanovitev in delovanje kmetijsko producijskih. tr govsklh in drugih strokovnih organizacij in industrij; podpira povzdigo produkcije sedanjih pridelkov In vpeljavo novih kulturnih rastlin ter povzdigo iu spopolnjenje živinoreje t pomočjo in izdatnim skrbstvom države; 4. jjotoni primernega zakonodajstva omeji škodljivo razkosanje kakor tudi pokupovanje kmetij v svrho''pomnoženega veleposestva: i». potom vpeljave starostnega zavarovanja za kmetijske delavce in gospodarsko slabe posestnike napravi začetek socijalni zakon«, uaji v prid teh slojev in tako omeji izseljevanje." Za čas, ki je sam s takim velikim razmahom povdaril važnost kmečkega stanu, so. te resolucije miiogo prešibke in premedle. O naj-važnejših aktualnih vprašanjih poljedelskega stanu popolnama molče. Bolj kakor kdaj poprej, čutijo danes kmetovalci, kako mačehovsko je ravnala ž njimi država med vojno. V ponesrečenem vmešavanju in urejevanju gospodarskega ustroja si državna birokracija prt erugih stanovih vendar ni upala dovoliti take samolastnosti kakor P n poljedelcih. Pri drugih centralah je'vendar vsaj kolikor t„iiko soodlocevanja pustila tudi stanovom samim, pri veliki industriji in veliki fmanci se je celo popolnoma uklonila, kakor ponižna dekla ji I ie izpolnila z državno avtoriteto vse želje, ki jih velekapitalisti pred Jyojno niso mogl iuresničiti z lastnimi silami. Kmetijsko produkcijo - ,„" ;e llaIož,la «« rame ženskam, starcem in nedorasli mladini, ki jih j> iojai"! J'1?3 1ZrOČiIa bre/ VSake različnih "anbauoficir- . J [Jtv , ki o kmetijstvu dostikrat niso imeli najenostavnejših pojmov. "X^^^^er Oderuštvu central, ki so rekvirirano blago dostikrat cez par me jeno ceno pri slabši, tuji kvaliteti "jvalcem nazaj. Ogrsko veleposestvo je spravilo lepe dobičke v ze«> na meto- Združenih držav v četrtem okraju! • waf^ Poljedelstva Tudi "Kranjsko deželno mesto za - . ---o k rjju nabavo klavne živine jc spravilo na račun živinorejeev skupaj lepo i ]■:,■». 11111. r i .«• i L-..f n.. i :*:.*.. ? it • •• i •• i "Wiseonsin, Amcrikanec, a po prašiče in kokoši, kakor tudi žito. | rodil I »olja k, ki je pri vst->Iovan-Kazen za one. ki bi sami nosila-(sin m ti,.Li-..tn v našem mestu do- VSEH MRTVIH DAN. ki bi sami posj-ra- sk< m pokretu ■\iW pridelke, je bila GO mark. ob-en, m pa jim je bilo zaplenjeno tudi žito. Lastniki niso smeli niti trga.ti sadja s svojih dreves in niso smeli niti vzeti zelenjave, razr.u pod posebnimi predpisi. 20.0(H) prebivalcev, ki so ostali v Denainu. je skoro pomrlo lakote. liili so oslabeli, bledi, voščeno-nimeni. bolni, t«»«la še vedno vestni. Ko j mesto Bojne poljane 1. 1914—1918. Zložil J. Lavrič. Oj, veliki praznik jc vstal in zrl in zrl na bojno poljano: In prišli so mimo kakor živi eve*i v* pomlad odeti, žareč- i J i ,vC*i iu mogočnih glasov: V boj! —-- i^-rrs kut ..........o - Kavno vojne razmere so živo dokazale, da imajo upravičen ob-sioj samo taki veliki kmečki obrati, da njihovi gospodarji lahko , --------'WV.U.JV1I /. uu-tiuinmm nbnnrai-i.'.miAi.«; 1 „ ----I.C.. i. » . . . . In in narodni stvar jt- o,iuenii n LTanipwn -/ii.ifaia +r.__________________. igra r- sr ^ .....7se bo -si,k ^ . .. bo stranka zavzemala v vprašanju varstvenih carin, kako si , .. . . . .... rusli zaščito interesov naših —1 1 v nedeljo prišel vihti, bodo stonli svojo dolžnost kot|cev, 7jasti ogi-skim in zlasti v spremstvu poveljujočega; b.jalni Amerikanci, ako bodo gla- ,1 ! e oVe H^da" . ; kujejo i„ vodijo vse ...oixvaj.oj,, Z.as.i v naših kraji,, .. ,oa, p ""T™08" 'lo. na,'a'jpjega obstoja, v pretežni veeini ,„- ,, kot tak i,„ r t dvo:ai v—...... . t. «e ofililli w ,„„ vs|eJ , Jj, jp' 11 kandidat izi»-tal v prij* Kletka, ce. kri«ien, kme.ovalei, ki bodo tehtali a^rarnop dit eni ' ^Vn tedaj noijscitc on volitvah na rc- iik -„t.is .i.. - t,... ... ° 1 uuli program pu ime in stavite pred njim kriz. To! vi.i.# svoje osvoboditelje. Pod zastavami vseh narodov j,-družba prišla na glavni trg, kjer prazni podstav s]»onienika nekega Frane,//a. kaže nLzkotn<»st Nemcev, linasasti l ip jc osvojitelj vzel s je edini kandidat četrtega okrajal ■ - - • i*. i 7 ------»v it tun a" i i edaj polete pri vohtvali na re- JDS., bodo rekli, da je .IDS. pozabila mnogo »ublikanskcm tiketu Kleezkovo____" RESNICA. našem mestu iu okolici. 1'onia- s*boj. Na tem trgu so civilne ,»n- j last i mesta vstav ile <|ruž!>o in iz-j gajnio pivdscog|edov smrt govori SV I »jo Sl>dbo. .Vito re je sprevod jiomikal proti jK-lrti cerkvi, kjer je nek du-h o vid k, ko jc princ stal ]»o,l razbilo sti-elm, pripovedoval o trpljenju mesta. Duhovnik je s solzami v očeh rekel princu samo: "Lepa h vida." Ako bi bil princ 1*1. okt z osvo- Jugosiovan. Pretrgana železriška zveza. Ne boj se resnice, Čc U*žkn in trda, če jK>t jc kamenita do nje! •Saj vodijo tudi na vrh nebotični težavne nevarne steze, j Tem lepše- pa gora žari se, i ko solnčni je svit i nad vrhom razlit. Pariz, :n. oktobra. — Zveza h*1 kakor ^>luee zasijejo ti me.l Za-reb,,m in Reko ter Budim Ml se že,Jue "apijejo ti bodhelji, tedaj bi bil videl, kaj pešto in Dunajem je bila pi-kinje- pla,n,nsk,'^a zdravega zraka, j pomeni osvobojen je. Neprestano' ua. l.Vhi so odrezali železnico med In veliki praznik je vstal in vztrepetal iu vztrepetalo je lučic nob roj: Za menoj, za menoj. 1. JESEN. Ana Marin, Brooklyn, N V. pt 'miiiu z opolzlo rečjo, popisa sa- ve** «ia o- Pariz, cesarica e braneč so Nemci bezali iz mesta in poskušali s,> vstaviti se ob Železniški progi. Kanadci so jih obstreljevali z zakopnimi mornarji. 31!ad vojak je v.wlil svoje to variše. oj je svet neizmerni _ ^ | prost rt: f vrhovi sijajno gorijo,m Ločitev Hrvatske od Ogrske. I,K> !,olmiI' se cerkve bele, --| na stolpih se križi zlate, Pariz, oktobra. — Hrvatski j{>od ,,olmi J> pianih tisoč preprog d.-želi.i zbor v Zagrebu je glasovaj P^'-nil čez njive iu travnike Bog. za popolno ločitev lfc-vatske, Sla- Potoki srebrni vijo se vonije iu Dalmacije od Ogrske. Pciočilo pravi, da je Zagreb mlet v *'irodne zastave in da ljudstvo slavi revolucijo. Konec nemške politike. in reke hite v neskončno moje... Nc boj se resnice, neutrudno jo išči! < e najdeš jo, jasno življenje ti bo, kot vrhi oko bo žarelo, | veselo bo gledalo v svet ti oko Bazel, Švica, 31. okt. — "Vor 1,1 zHo zavzeto- Pokrite doslej, vv 4 rt s"' v Berlinu piše: krasote bo bajne brez broja, brez Kontinentalna politika Nemčije1 meJ- se je zrušila. llamburg-Bagdad --rta se je skrčila v IJaraburg-Pod moki je (Bodenbach) črto. PRVI NOVEMBER! Ker dobivamo vedno več naro-čii od naših cenjemih odjemaleev širne Amerike, zahteva naša trgo-ivina nove in večje prostore, iu Tier smo zalogo zlatnine, gramofonov in plošč* veliko več nabavili (nakupilismo bili primorani se s prvim novembrom t. 1. preseliti v večje iii boljše prostore, in sicer na št. 24 Main St., Conemaugb, Pa. S tem bomo lažje in hitrejše 'postregli ter odpošiljali blago našim cenjenim odjemalcem, «»b-onem pa tudi pazili, da bo vsak pošteno b hi go dobil za svoj denar. Priporočamo se toplo našim rojakom in rojakinjam za nakup zlatnine, Columbia gramofonov in flovenskih plošč za božične prafc-nikf ter obenem prosimo, da naj *zvolijo poslati vsa naroČila za zlatnino, gramofone in plošče na 24 Main St., Conemaugh, Pa., in ne več na stari naslov 4f>G Chust-?nit St., kot d naseda j. S.* loplo in zahvalno pi ip^iročamo. IVAN PA J K, 24 Main St.. Conemaugh, Pa. (14—11) Strah pred Jugoslovani Kako so se izpreinenili časi za Curih, ^vica, 31. pkt. — Naglo me-1 sebe <>«MJzh ke. 'vJnio dit!^«»ačct.«.i me^tu, zato jili naša noJ?'™" Siica* bo1"«vale« Ponaina. Nemšld voja-1 prodiranje zaveznikov v Srbiji " - • lHxrtzto, Kt! Vtmo, ua ...... ^ , »-i - " i . A .ter st^ vedno spominja ruske revo- pnstili za pokop same kosti. Po ki še iilso bili kiko stro-i, ako j< kar najbolj vznemirja Bi*iimpe je za moža uajlnp&i popis njegovo tlelo in ker zavaja j*>pis samega prav rad v samohvalo. Ali da se izqgu?mo vsakemu takemu očitku, navajamo le Miha dejstva, četudi smo s tem v nevarnosti, da se premalo toplo pri]>oročimo in da f»i tal:o lahko Izjalovi ves naš po skus. Telovadnim društvmn bi mogli poHtrnči z izprašanimi vaditelji Spkola. 8t?»i»ko Gkbriek, vaditelj Sokoda Hi v Ljubijwni, absolvent moč, žal, ne bi več dosegla. — Oji.' uredil.) II--------1 a ---- ....... - - - — • • -- ■ - ..... ....u^i, ""v UUJM-FIJ * s-liv IIIII JU IIIOIIII 'neje so eHo grr»li oT»' trrmf WwOl gladly refnJxl rtmr »tj. UricratMin. UNIVERSAL WATCH CO^ 747 N. Liaco In St . Dapt. 12. O j prestolu. Cesar kupuje posestvo na Norveškem. VAŽNO NAZNANILO DRUŠTVOM J. S. K. J. Kristijanija, Norveška. 31. okt Na priporočilo vrhovnega zdrav-IVroča se, da nemški cesar kupu- nika J. S. K. J. se prosi društva, je tieko -sest vo v Moldc na za- naj do nadaljncga obvestila ne padnein obrežju. Norveški mor- sprejmejo novih članov. To je po-narji, ki imajo slal>e izkušnje z trebno vsled razširjanja naloljive nemškimi pod.'norskjmi čolni, niso bolezni_španske mflaffM^ v nič kaj vessU te novice. | " ~ ' ' ' da bi zadostovalo za pasji grob. i bila določena kazen. Častniki ter Ko so žene razrezale konje, so;podčastniki so bili najhujši. Ka- še trgale za kose. da so slednjič izgledali kot cunje. Deklice in dečki so hiteli domov z rebri ter drugimi kosi mesa na ramenih matere pa so poskušale rezati mast od droba. . Vojaki so razdelili svojo hrano s prebivalstvom in določeni so bili poselxu vojaški oddelki, ki so pri-rassji ljudev brane. /nnvali so ljudi, ako so šli čez ulico. Pobiral r so dečke kot delavpe. Nek general je ukazal nekemu sivemu možn, da je moral Idecsti pred njim, ker se mu ni priklonil, ko je šel general mimo njega. Nemci so govorili, da bo slabše, kadar bodo prišli Angleži, eea, da so, dasi dobri vojaki, vendar "divje zverine*. bodo Jugoslovani prekoračili hr vutsko raejo, se zvezali z »zavezni--škiini Četami ter vkorakali v Bu-j dimpešto. To je tudi vzrok, zakaj je grof Andrassy tako nujno prosil za premirje. AH nudi denar? Gotovo ne, toda mnogokrat smrdi taisti, ki ga poseduje. Sreča pa je vedno, {La imajo taisti pove-* žipi dobre živec. 1 Samo $7.45 za to prve vrste poxlaf-enn, ta. 10 let jamčeno, ofrn»rokotno uro. Najnovejša. Jd»»ja glede tankih modelov. O-premljena s prvrvnrtnim kolesjem. Nave Ja se na vrhu. Velikost za molke iu ienske. C. O. D. po paketni poiU. Samo 17.45. da se vpelje ta tzborna ura. Vredna dvojne cene. Vemo. da vam bo uga Jala n da Jo bodete g^lporoOall svojimi prijateljem. Plač-ajte pismono«i »7.45. — Ako vam po 14-dnevni poskuinji ne ugaja. vam bomo drage volje vrnUl denar NarofiU takoj. OU^QBAL WATCH CO, m N. Ltacati 84, Kako je v Nemčiji ("Glas Naroda" je začel priobeati serijo člankov, katere je napi-sal ameriški časnikarski poročevalec Alfred G. Anderson. Zadnje dni ae je mudil v Nemčiji in je s ttm tvegal svoje življenje. Za časa svojega bivanja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vojaške, gospodarske in industrijske razmere. Po natančnem opazovanju vsega tega je prišel do zaključka, da je Nemčija izgubila vse . upanje, da bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.) Piše Alfred G. Anderson. 4:4 Bind war 1J6 Uclarurj hit« 10 lining Plate L'4 We« *2i Stiert 151 Eul S6ib Street Varčevala« is vsjse-varčavalse Strašna osveta Ce bi bd prišel kak prodajalec ameriških* Liberty bondov na Dansko, bi napravil iz borno trgovino. Na Danskem sent bil približno dva meseca. Vsak Danec, s katerim sem govoril, bodisi možki ali ženska, je želel, da bi bila Nemčija prejkotslej prt-ioagana. Izgulie SI ez vik-1 lolšt a j na Danci niso mogli nikdar pozabiti. Spomni na ti ti ve deželi se je pa prav posebno obudil tekom sedanje vojne. Želja vseh je, da bi bili ti dve deželi zopet priklopljeni Danski. Do tega bi pa prišol edinole v slučaju, če bi bila Nemčija premagana. Vsled tega torej ni čudno, da vsi Danci, od prvega do zadnjega Mmpatizirajo 7. zavezniki. Danska je v oficijelnem oziru nevtralna, dočim so v srcu vsi pri jatelji zaveznikov. Nekega dne je poslal k meni nek pek iz Aalborga mladega de čka s pismom in prošnjo, naj ga mu prestavim. Na pismu je bil natisnjen ret urni naslov: War Department, Washington, D. C. Pismo ji* vsebovalo zavarovalninsko polico nekega ameriškega vojaka. Polica se je glasila na 10,000 dolarjev. Lastnik te police je bil oni dan-bki pek. Ameriški vojak je bil njegov sin. Neko fantovo pismo me je prepričalo, da je bil z ameriškimi vojaki * 'nekje v Franciji". Zdelo se mi je, kot da ima vsak Danec bodisi sina, brata j&li kakega drugega sorodnika v Pershingovi armadi. Ko sem šel nekega dne preko Annae Plads sem videl mladega fanta, ki je vlekel za >eboj voziček. Pri tem je žvižgal neko melodijo, ki se mi je dozdevala zeio znana. Sprva se nisem mogel, spomniti, potem sem |>a izvedel, da je "Over there". Pozneje sem tudi izvedel, da je besedilo k . a »niče prestavljeno na danski jezik. Ko je nekoč igral orkester v Industrikafeen Sousovo skladbo "Stars and Stripes" .so vsi navzoči navdušeno ploskali. . Skoraj po vseh danskih kinematografih kažejo ameriške filme. V knjigarnah sem videl dansko izdajo Gerardove knjige *4My Four Years in Germany''. — Kupite to — mi je rekel danski prodajalec. — Čc to prečitata. boste izvedeli vse. ka.i in kako je v Nemčiji. Dr. Egun mi je rekel pri neki priliki: Neizmerno veseli vso Dansko, ker se je Amerika vmešala v voj-J no. Toda če stori Amerika še nekaj, bo popolnoma rešila svojo nalogo. Zaveznikom mora dati na razpolago kolikor mogoče veliko število aeroplanov. Kakorhitro bi začeli zavezniški aeroplani obstreljevati Berlin, bi se Nemčija vdala. Veste, Nemce je treba prijeti prav pri kosti potem so pa ponižni. Zavezniško časopisje >e je sprva zelo pritoževalo, da Danci preskrbujejo Nemčijo z živili. Na toni je preeej resnice. Toda pomisliti je treba, da so Danci glede premoga in železa popolnoma odvisni od Nemčije. V zameno ji pošiljajo meso in druga živila. Da ni pri tem nobenih špekulacij in da nihče ne more kovati prevelikih dobičkov, je vlada vedno na straži, ki vestno kontrolira vso medsebojno trgovino. Brezvestni špekulanti so hoteli vtihotapljati razne stvari v Nem čijo. Toda namera se jim ni posrečila. Takoj so jim bili za petami vladni detektivi ki so napravili konec temu izdajaLskemu početju. Vsi skupaj so prišli pred sodišče, kjer jih je sodnik Thorup obsodil na visoke kazni. Na Danskem vlada precejšnja draginja. Cisto navadna obleka katero se je svoj čas lahko kupilo v New Yorku za petnajst dolarjev, stane šestdeset dolarjev. Navaden ameriški pisalni stroj stane U00 dolarjev. Tudi na Danskem imajo karte za kruh. surovo maslo, sladkor in svinjino. Toda na karte se vse dobi. Racije so precej liberalne. Danski farmerji rede v prvi vrsti prašiče. Za en dolar sem lahko dobil steak s krompirjem, kruhom in sn-1 pred njo. Kako strašne sanje sem rovim maslom. Pred vojno je stalo vse to samo pet inch ajset centov.' videla! K^.ko so dihala moja prša', Na Danskem je vsepolno tujcev. Večina je Nemcev, Švedov in|l"h*—Zdelo se mi je. da umiram.' Norvežanov. Danci so sprva te tujce preeej postrani gledali, ker so Kake sanje? Morebiti si videla' se bali. tla njim samim ne bo zmanjkalo hrane. Toda pozneje se je - v-e uredilo. Le raalokateremu tujcu je namreč dovoljeno ostati 11:1 Danskem več več kakor en teden. Vsak tujec, ki pride 11a Dansl - mora na carinskem uradu odpreti kov.ege in pokazati vso vsebino. Oblasti natančno zapišejo koliko oblek ima. koliko p-rila, koliko čevljev. Ako zapušča deželo, mu kovčega in drugo prtljago še enkrat pregledajo. Vse, kar ima več, kot je imel tedaj, ko je prišel, mu konfiseirajo. Naj vam pokažemo Električni vacuum čistilnik zbira smeti v vrečo, iz katere ne more prati, namesto da bi pometali na kup kot z metlo. Hiša, ki se čisti z Vacuum čistilnikom, ostaje dalje Čista, kajti ni prahu* tla bi legel na iH>hištvo. Tudi je bolj priročno in laZ-je čistiti z Vacuum čistilnikom kot pa s staromodno metlo. I>ovoIite, da vam pokaZemo, kako skozi in skozi modern je ta čistilnik. Vsi čistilniki so napregled v našem izložbenem oknu, kjer se bodo na željo drage volje pokazali- The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public IS East 125th Si reel 362 East 149th Sere« Tremor, t & Monterey Artt M prWij t tk uiik sradik. M. V. GOGOLJ. {Nadaljevanje.) tole? In P.uruljbaš je pričel pripon edova-i svoji ženi vse, kar je videl. -čarodeje«?, omahnila niu je glava; morebiti se kosa pred svojo mu rt jo; a njegovi grehi so toliki, da mu jih Bog ne more oprostiti. Zgoraj nad njim je ozko okence z železnim omrežjem. Z verigami rož-ijaje se je dvignil k oknu, da bi pogledal, ne .prihaja-li morda lije-•rova bči. Ona je krotka, nedolžna kot golobica, ali se ne usmili svo jc&a očeta? — No, nikogar ni. Spodaj gre pot. po nji ne prihaja! nihče; nižje doli teče Dnjeper, on j se ne meni za nikogar, on et je vse pusto. Glej, zapet se nekdo približuje iz dalje; zeleni kontuš (orhnja' obleka na Maloruskem in Poljskem) je raz-pihljaval veter, na glavi se lesketa ■•dati nakit. Ona je! Še bližje se je primaknil k oknu. Že prihaja, žt je tu! Katarina, hči, usmili se me — usmili se me! Ona je nema, ne mara si vsa ti. *iiti oči ne obrne na stolp; že je odšla mimo, že se je skrila. Pusto je*zopet po vsem svetu; otožno šumi Dnjeper; otožno je tudi srce čarovnikovo. Pa, ali pozna čarovnik otožnost * Dan se nagiba k večeru. Že je zašlo soihiee; ni ga več; že je tudi SLOV. DELAVSKA večer. Hladno je; nekje tuli vol, kor. Nakaznice aaj a* naslov!jajo: Blaž Novak, Tittle Trust A Guarantee Co. in tako naslovljene pofilljajo a mesečnim poročilom na naslov gl. tajala. V zlnčajo. da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj-Uka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naananljo uradu glai tsjnlka, da n v prihodnje popravi KARODA**. B dejee ? lilesnil je na nebu srebrni srp; {besedico! Lahko rešiš mojo du glej, ondi prihaja nekjjo z na- ^ ne veš. kako dober m ii' ni!:; odidi! izgovorila je Ktarina uii-lin že ga ni bilo. (Dalje prihodnjič.) — Oj, ti pošast, a ne oče! — z& ječala je ona, — ne, nikdar ne1 H^s je> pridobil si si oblast z :te-čistimi čari klicati dušo in jo mu čiti; pa le Bog ji more velevati da stori to, kar On hoče. Ne, ni k dar ne stori Katarina, dokler bo-dem jaz. v njenem telesu, kuj Bonu neljubega. Oče! lilizu je stras na sodba; ko bi tu tudi ni bil moj ri. ** Strašno, strašno!'' j voril ?uim j»ri sebi in začutil v > jem kozaškem srcu plašljn skoro je došel na svoj1 dvor. kjerlda sem vedel, da imaš takega < če- kobili aia rep in jo spustiti po no-lomijo, ali na se zazidam v kame V 1 1 1- I i - (♦ .'1 1 ■ , - I li* ■ . . - IC1 , ii "iiiimi ikt V O I' At SO se vedno krepko Mpah kozaki.jTa, pu-sti. !.i te m ne jemal greha lju, a si more izmisliti tudi straš- "de stene ter ne vzamem ne jedi, ter a<-lamo vs iki dan" raz veti enega, ki je stulel na straži svoj,, dušo. da sem se združil nejšo kazen. ne pijače in umreni; iu vse svoje I pišite ali se o«li*site tiko" ter kadil i/, pipe. iz antikiLstovim plemenom. Ali bi morda zadostovala sploh imetje izročim redovnikom, da bi tttv ntw ptvtq n^ol K .tarina. — Mnogo mi je bilo do cela neznano, kar si mi zdaj pove-da'. Ne, iii^ni se ni sanjalo, da bi mi ubil oče mater, niti mrtvecev, ne. ničesar nitem videla; ne, ne,{sprotne strani po poti; težko je U"" je Bog. Ali .si slišala o apo-Danilo, t: mi nisi povedal pravega, j razločiti v temi; Katarina se stolu Pav in, kako velik grešnik j*-Oj, kako strašen je moj oče! vrača! : bilPotem se je spokoril in jM,.-tal I Potrabuje se Saj pa tudi ni nič čudnega, <\a\ Hči, radi Krista! Niti divja vol- ^ svetnik. ! 125 PREMOGARJEV IN 25 nisi videla vsega! Ti ne \eš niti j čad ne raztrga svoje matere, hč-i. Kaj naj storim, da rešim tvojo! KOKSARJEV desetega dela tega, kar ve duša. j vsaj ozri se na svojega očeta! dušo / je rekla Katarina. Si li m«- pri New River Company, ki obra-Ali veš, da je tvoj oče antikrist?! Ona ne sluša, gre dalje. j reim kaj izmisliti jsiz. slaba žena?, tuje 15 min v New River premo- Se lansko leto, ko sem šel z Ljcbi Hči, radi nesrečne matere! 1 Ko bi se mi je d..voJdo iti od-vred nad Krimee (takrat sem si.- Postala je. tod. vse bi popustil; pokoril bi se, že Matil s tem nezvestim na;-o- Pridi in sprejmi poslednje moje šel bi v puščavo, nadel bi -i na dom L še lani mi je pravil opat l»esede! glavo ra vnik, dan in noč bi mo- Bratskega samostana (žena, on je Cemu me zoveš, nopj.jatelj 1m;ž- iil k. Bogu; ne živci bi garskein polju, kjer se koplje slav ni brezdimni premog, ki je bistven za uspešno izvojevanje vojne. Premog je od 4 do 6 čevijev svet čioveki), da ima antikrist ob- ji? Ne imenuj me več svojo hčer! skromno, da. niti rib hi ne vzel v last dušo vsakega človeka prizva- Med nama ne bodi nikake-a so- u-ta! Nič bi si ne postlal, kadar samo visok. Mehki je premog. Zeli se predvsem prejšne pre-mogarje, ki so zaposleni v nebist-bodo poma- svoji ti; a duša ide. kamor hoče, kadar rodiva. Kaj h«,češ od mene radi: bi šel spat. Samo molil bi, samojvenlh pod j,-tih Stem boi je go- človek ./-asjn t>-r leta z arliangi4;i nesi^ne matere/ molil! In ako mi ne odvzame božja'gali sebi in svoji vladi v svo- vred oko!; božjega svetil a. .J;... Katarina, bliža se mi konec! — milost niti stoti del vseli grehov,^ prve vrstl življenski ivost;|nisem poznal sprva tvojega očeta; Vem, tvoj mož me hoče privezati tedaj se zakopljem do vratu v Dobre šole in cerkve I kjerlda sem vedel, da imaš takega < kobili ma ren> in io ^rviictit; n.. zemlio ali on /;.>;edi zavoljo dogovorov s sovraž i niki, \>jled skrivnega izdajstva ru- moj sko pravoslavne zemlje — hotel je nAm> prodati so vragom ukrajinski na- . JritAniL dKKABA, -ofl m po/ga ti kristjanske cerkve. in ?lccr na i«fluenci. Pogreb se je Uračmo gleda čarovnik; misel, čr- vršl1 dne 17- oktobpa v Imperialu, na kot noč, mu vstaja v gla^; Pa- samo še eden dan bo živel, a jutri. Ranjki je bil rojen leta 1889 v| jutri se že bo moral po.slo\iti od vasi pri IjJubUani iii v s*\*eta; jutri ga čaka kazen. Ne Ameriki je bival čez 11 let. Tukaj čaka ga prav lahka kazen: to bi ^P^3 3 striee ** 3 bratrance, v bila še milost, ko bi 2a skuhali ži- starem. Pa ^nega brata, dve vega ali ko bi odrli njegovo greš- SCKtri in ,no kožo 7. ifjega. Mračno gleda vsem> ki so se vde- ležili pogreba; posebna hvala pa članom društva št. 44 SDPZ. ter članom društva št. 145 SNPJ. v Cliff Mine, Pa., za krasne vence, ki so jih darovali umrlemu članu v slovo; lepa livada tudi vsem fantom in prijateljem iz Moon Runa. Pa., 7.a krasni venec. Počivaj v miru, dragi brat, lahka naj - ti bo svobodna ameriška zemlja! Anton Skraba, žalujoči brat. Moon Run, Pa., 27. okt. 1918. (31-10—1-11) ,r . Križa j kal erim je zapiral svetnik svojo i na Krasu Prosim cenjene roja- celico. Tako celico si bom izkopal ke, ce kdo ve za njega, da mi tudi jaz, veliki grešnik, kadar bo-blagovoh javita na spodnji na- dern zopet prost, slov ali pa naj se sam oglasi. Slušaj, izpustim te, je dejala ako bo bral ta oglas. — Antoai Katarina in postala preti durmi. I ' 2536 Rich,nond če me varaš, če postaneš zopet ! Philadelphia, Pa. (31-10—2-11) I hudičev brat'! NAZNANILO IN ZAHVALA. Dr. LGRENZ EDINI SLOVENSKO v GOVOREČI ZDRAVNIK iPECUALIST BOLEZNI 644'Pemi avenue Pittsburgh, Pa. Moja stroka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni Jas mm le zdravim nad 23 let ter Imam skaSnJe v vseh boleznih la ker sns m slovensko, zate vaa morem popolnoma razumeti ln spo-matl vaSo bolezen, da vaz ozdravim ln vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri sdrsTljenjn mofiklfc bolesnL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa fe, da vas poopolnoma oadravlm. Ne odlagajte, ampak pridite da- H i Jas oadravlm asstrnpljeno kri, maznlje la lise po telesa, be-i ▼ grin, Izpadanje las, bolečine t kosteh, stare rane, Uvia* Mesni, oslabelost, bolezni t mehurju, ledlcah, jetrab ta ielodea. cmenleo, revmatlzeiB, katar, zlato tli o, navdoho Itd. Uradne are se: V ponedeljkih, čredah in petkih od 9. ar« Sjntraj do S. popoldan. Y torkih. Četrtkih in sobotah od 0. ura sjotraj do & are zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne^_Fa puiU ae adravlm. Pridite ooebno. Ne pozabite ime ln nazlov: Dr. L0RENZ, 644 Fern a/e., Pittsburgh, Pa. Ttskstsil dn^l adravalki rabijo tolmača, da vaz Iu na hrvatsko Is la starsca kraja.