Za izobrazbo učiteljstva. Kakor kažejo znamenja, se je začela za reformo učiteljske izobrazbe resna akcija. Učiteljstvo samo ve najbolje, da zahteva bodočnost naroda in domovine preosnove v smeri naprej in navzgor. Seveda je taka reforma obenem v največjem interesu našega stanu. Deviza zavednega učiteljstva ostane do uresničenja: Svobodna pot na vseučilišče! SPOMENICA ZAVEZE VSEUClLIŠKI KOMISIJI. Vodstvo Zaveze je odposlalo vseučiliški komisiji nastopno spomenico: Vseučiliški komisiji na deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani. Stremljenje učiteljstva teži že mnogo let za tem, da si pridobi pravico svobodnega vstopa na vseučilišče, kjer se naj šele dovrši in formalno zaključi naša strokovna izobrazba. Obisk vseučilišča naj bi bil o b v e z e n za vsakega kandidata učiteljskega stanu. Ta naša zahteva se opira na dva glavna temelja, katerih eden je materialnega, drugi pa moralnega značaja. 1. Učiteljstvo si pridobi in dopolni le na vseučilišču temeljito strokovno znanje, ki mu naj omogoča korakati z duhom časa in izpolnjevati vse one velike naloge, ki ga čakajo v svobodni domovini z ozirom na zahteve vseobče kulture našega naroda. 2. Učiteljski stan pridobi na ugledu in  veljavi, ki sta potrebna, da se dvigne ugled in veljava narodnega šolstva. Delovanje učiteljstva bo pa tudi izvun šole uspešnejše, ker ga ne bo inbgel nihče več smatrati za stan nižje izobrazbe in manjše veljave. Tej splošni koristi, ki bo brez dvoma najugodnejša posledica učiteljske obvezne vseučiliške izobrazbe, se pridružuje še korist, ki se obeta našemu stanu v bodočnosti. Ker bomo enaki med enakimi, kar se izobrazbe same tiče, bo že to dejstvo zahtevalo, da se naš pravni položaj popolnoma izenači s pravnim položajem v.seh javnih funkcionarjev enake kvalifikacije. Koliko naše energije ostane poslej ohranjene le našemu vzgojnemu in poučnemu delovanju, torej našemu pravemu poklicu, ker se ne bo treba do obupnosti in poniževanja šele boriti za vsako trohico kruha in pravic! Vrhutega ne smemo prezreti niti gotovosti, da se našemu stanu posveti morda najodličnejši del učeče se mladine, ki bo kot zdrav, izobražen, po napredku stremeč element deloval med najširšimi plastmi našega naroda, dvigajoč vse njegove sile do razvoja in popolnosti. Navdušenje do stanu in pojmovanje njegove važnosti in lepote nam more vcepiti le reformirano učiteljišče in zaključna naša izobrazba na vseučilišču. In končno moramo pomisliti, da se nam le na ta način zagotovi naraščaj kulturnih in znanstvenih delavcev na književnera polju vzgoje in pouka. Vsi ti razlogi so nas dovedli do tega, da smo sprejeli obvezno vseučiliško izobrazbo v svoj zakonski načrt, ki ga prilagamo. (Člen VII., od 48. strani dalje. Obenem opozarjamo na člen III., str. 38—44!) Sedaj, ko se ustanavlja v Ljubljani slovensko vseučilišče, prihaja doba, ki naj naše želje in zahteve uresniči. Podpisano vodstvo se obrača na vseučiliško komisijo s prošnjo, naj našej po napredku in izobrazbi hrepeneče prizadevanje sprejme z umevanjem in dobrohotnostjo ter naj vzame v razpravo od nas nasvetovano ustanovitev pedagoške fakultete na bodočera slovenskem vseučilišču. S tem bo komisija zgledno vplivala na vseučilišči v Zagrebu in Belgradu ter bo že vnaprej izpodbila vsak morebitni ugovor, češ, da si zidamo gradove v oblake in da zahtevamo nekaj, kar ni mogoče. Naš načrt se toliko lažje uresniči, ker vsebuje vse pogoje, ki se zahtevajo za vstop na vseučilišče, in ker razpolagamo z veščaki, ki bi se lahko posvetili lepemu in vzvišenemu poklicu vseučiliških vzgojevalcev narodnega učiteljstva. Interes šolstva in splošna narodova korist stojita ob naši strani in govorita za nas! Vodstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, v Ljubljani, dne 2. aprila 1919. Predsednik:Tajnik: L. Jelenc.Vil. Rus. Anketa za reformo ljudskih in meščanskih šol ter učiteljišč se je na svoji seji, vršeči se dne 5. in 6. t. m., izrekla za reformo učiteljišč, ki je izvedljiva že t a k o j ter naj velja vprehodni dobidozakonite uredbe učiteljske izobrazbe. Opozarjamo po$ebno na sprejemne pogoje, na pravico do vstopa na vseučilišče ter na učne predmete. Predlogi ankete se glase: UČITELJSKA IZOBRAZBA IN USPOSOBLJENOST. 1.) Za prehodno dobo se'vrši uciteljska izobrazba na učiteljišču, ki se razširi na 5 razredov in naj nudi gojencem popolno teoretično in praktično izobrazbo za pouk na osnovnih (— ljudskih) šolah. Vsak absolvent učiteljišea ima pravico vstopiti na vseučilišče. 2.) Za sprejem v I. razred uciteljišca se zahtevajo z uspehom dovršeni 4 razred srednje šole ali dovršena štirirazredna strokovna osnovna (= meščanska) šola brez sprejemnega izpita. — Za druge lahko do- voli v uvaževanja vrednih slučajih učiteljski zbor učiteljišča tudi sprejemni izpit, ce prosilec v tistem solnenem letu dopolni 15. starostno leto. — Pripravljalni razredi se odpravijo. V I. razred se more sprejeti največ 35 gojencev (gojenk); če jih je več, se mora otvoriti vzporednica. Po končanem 1. tečaju ma učiteljski zbor pravico, da nesposobnim gojencem (gojenkam) zabrani nadaljnje posečanje šole. Ce bi bilo v višjih posameznih razredih nad 30 gojencev (gojenk), se mora otvoriti k vsakemu takemu razredu vzporednica. 3.) Učni predmeti na učiteljiščih so: verouk; pedagogika: vzgojeslovje in dušeslovje, logika in didaktika ter zgodovina vzgoje in pouka, pedagoška praksa z ozirom na mladinsko skrbstvo; (dušeslovje s posebnim ozirom na mladinoslovje); metodika in praksa pouka; učni jezik (slovenščina in srbohrvašcina); francoščina; zemljepisje z lipoštevanjem geologije; zgodovina in ustavoznanstvo; matematika z enostavnim knjigovodstvom; prirodopisje z vajami; prirodoslovje z vajami; obče zdravstvo z upoštevanjem otroškega zdravstva in alkoholizma; prostoročno risanje; geometrijsko risanje; lepopisje; stenografija; telovadba in druge telesne vaje; glasba, in sicer petje ter gosli (z možnostjo oprostitve); Na moških uciteljišcih se poucuje razentega kmetijstvo v zvezi z narodnim gospodarstvom in moška ročna dela; na ženskih učiteljiščih o gospodinjstvu in o kuhi, ženska ročna dela ter higiena dojenca s praktičnimi vajami v otroški bolnici. Tem predmetom se neobvezno pridruži učenje živih tujih jezikov (manjšinski jeziki relativno obligatno), pouk v dvostavnem knjigovodstvu, v strojepisju, v govorništvu (zadnje lahko združeno z učnim jezikom). 4.) Obseg obče učne snovi odgovarjaj obsegu učne snovi višjih razredov srednjih šol. 5.) Praktično izobrazbo dobivajo gojenci v vadnicah. Vadnica je del učiteljišca in je z učiteljiščem vred pod vodstvonv ravnatelja. Vadnice so enake štirim samostojnim letnikom osnovne šole. V nobenem razredu ne sme biti več kot 36 otrok. Hospitacije in poizkusi kandidatov se vrše tudi na drugih osnovnih in strokovnih osnovnih šolah. 6.) Usposobljenostni izpiti odpadejo. Vsak učitelj postane po dveh letih zadovoljivega službovanja v službi definitiven. 7.) Kandidat, ki hoče biti ucitelj na strokovni osnovni šoli, more dobiti to usposobljenost po triletnem službovanju s posebnim izpitom. Priprava na izpit se vrši tudi v posebnih tecajih pri učiteljiiču. Obseg snovi za tečaje in izpite določajo posebni predpisi. 8.) Učiteljski zbor na učiteljiščih sestoji iz takih učiteljev, ki imajo popolno akademično izobrazbo in so z uspehom obisk ovali eno leto pedagoški seminar. Na vadnicah morejo biti nastavljeni ucitelji z izpitoin za strokovne osnovne šole, ki so z uspehom poučevali najmanj 5 let na raznih osnovnih šolah in so izvrstni metodiki. Učitelji na vadnicah so v gmotnem in pravnem oziru enakoveljavni clani učiteljskega zbora na učiteljišcu. 9.) Otroški vrtci se z učiteljišč odpravijo, vse ukrepe glede teh in njih voditeljic naj izda poverjeništvo za socialno skrbstvo skupno s poverjeništvom za uk in bogoeastje; pač pa naj se otvorijo na ženskih učiteljiščih industrialni tecaji, v katerih se bodo vzgajale in izobraževale bodoce uciteljice ženskih ročnih del. 10.) Podrobnejša dolocila o organizaciji učiteljske izobrazbe se izdajo naredbenim potom; normalne učne načrte, kakor tudi šolski in učni red za učiteljišča izdelajo strokovnjaki, vzeti iz vrst učiteljstva teh šol. * * Na isti seji je bila sprejeta tudi nastopna RESOLUCIJA NA VSEUČILIŠKO KOMISIJO. Načelno se zahteva obvezna visokošolska izobrazba vsega uciteljstva osnovnih in strokovnih osnovnih šol po definitivni urediti šolstva in ko bo najnujnejša potreba naroda po učiteljstvu izpolnjena, in sicer: a) Višjo strokovno in pedagoško izobrazbopodeljujejo bodočim uciteljem podovršenem učiteljišču dveletne pedagoške koedukacijske visoke šole z lastno samoupravo, svobodo ucenja, knjižnico in znanstvenimi zavodi za eksperimentalno psihologijo in pedagogiko. Razen zgodovine pedagogike in filozofije se razlaga tu podrobno in teraeljito o vseh smereh telesne in duševne vzgoje, o psihologiji, pedopsihologiji in pedopatologiji, o otroški higieni in otroškem skrbstvu, o splošni pedagogiki in didaktiki posameznih predmetov, o temeljnih bioloških, pravniških in narodno-gospodarskih vednostih, slednjič o šolski organizaciji, zakonodaji in šolski upravi. Hospitacije in poizkusi kandidatov se vrše na šolah raznih tipov, ki so v kraju, kjer je sedež vseučilišča. b) Zalzobrazbo učiteljstva osnovnih strokovnih šol se osnujejo razen dveletne pedagoške visoke šole še letni tečaji na filozofski fakulteti na vseučilišču in na tehniki ali na umetnostni akademiji.