Z70. številka.
I Llrtflul, t avto, Ž*, novembra 1915
XIV.1I. leto.
.Slovenski Narod* velja v Ljubljani
na dom dostavljen: celo teto naprej . • • • K 24*—
S»1 leta . .....12-— trt leta    „ .....6-—
na mesec   „    • • • • * 2*~
v upravništvu prejcman: celo leto naprej  . , . . K 22*— pol leta     „     • • • •   . II*— četrt leta    „     • . . •   . 5*50 na mesec   •     • • • •  . 1*90
Dopis? naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaailova ulica st 5 (v pritiičju levo,) telefon št 34«
Inserati veljajo: peterostopna petit po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 1 Poslano vrsta 30 vin. Pri v Uptavniitvu naj se pošiljajo
to je adininiaMiflvnc stvari.
■ Posamezna itevUfea ^elfa tO vinarjev.
nedelje ln pravnike.
za enkrat po 16 vin., za dvakrat vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin.
insercijah po dogovoru, e, reklamacije, inserati Itd,
Na pismena naročila brez istodobne „Narodna ti
oslatve naročnine se ne ozira, telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja pO po iti:
za Avstro-Ogrsko: ■ za Nemčijo^
celo leto skupaj naprej • K 23*—
pol leta     „      „    • • » 13*—
četrt leta    m       m    . • . 6*50
na mesec   m      m   • « • 2*30
celo Teto naprej      « • . X 3-> — za Ameriko m vse druge delete t celo leto naprej « •« • • X 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH marate* Ppravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlica st 5, telefon 4t85*
Pol leta volne z
V ČASU OD 18. DO 21. NOVEMBRA SO UBILI ITALIJANI V GORICI 20 CIVILNIH OSEB TER RAZDEJALI ALI POŠKODOVALI 898 HIŠ. — JUNAŠTVA SPODNJE-ŠTAJERSKEGA 47. PEŠPOLKA.
Dunaj, 23. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Veliki boji za goriško mostišče in na robu Doberdobske visoke planote trajajo. Več napadov močnih sovražnih čet na Podgoro smo krvavo odbili. Tudi pri Pevmi in Osla v ju so se držale naše čete proti vsem naskokom. Pogosto se boji tudi ponoči niso končali. Obstreljevanje mesta Gorice v času od 18. do 21. no« vembra je provzročilo zopet mnogo izgub človeških življenj in mnogo škode. Ubitih je bilo 20 civilnih oseb, 30 ranjenih, 48 poslopij je bilo popolnoma razdejanih, 250 močno, 600 manj poškodovanih. Včeraj so vrgli Italijani zopet nekaj sto težkih bomb v mesto.
Na Doberdobski visoki planoti se je posrečilo sovražniku, potisniti našo fronto jugo . zapadno od gore Sv. Mihaela za nekaj časa do zapad-nega roba pri Sv. Martinu. Nočni napad ogrskih in koroških čet je spravi! prvotne pozicije zopet popolnoma v našo posest.
Več italijanskih naskokov vzhodno od Selc je zadelo na štajerski peš-polk grof Beck št. 47, ki je obvladal svoje pozicije dvakrat z ognjem in tretjič v boju z bajoneti.
Severno od goriškega mostišča so se ponovili običajni sovražni sunki kakor navadno brez uspeha.
Dva naša letalca sta metala bombe na Arsiero.
V zadnjem času so poskušala splošno dostopna časniška poročila vrhovnega italijanskega armadnega vodstva povedati prav mnogo o italijanskih uspehih: temu nasproti hočemo danes, pol leta po vojni napovedi našega nekdanjega zaveznika, z vso jasnostjo konstatirati, da zmagovito držimo začetkom vojne izbrano obrambno fronto povsod, ob Seči sedaj že v četrti bitki. Od početka bojev na jugo - zapadu se so-
vražnik ni mogel približati niti onim ciljem, katere je upal v prvem naskoku doseči. Pač pa ga je stala vojna na mrtvih in ranjenih že pol milijona mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
BOJ ZA GORICO.
Dne 12. novembra je bilo jasno, da ljuti boji, ki so se razvili na celi soški fronti prejšnja dva dneva, niso le navaden odmev tretje bitke ob Soči, marveč da se je odločil Cador-na s še porabnimi starimi in novimi svežimi četami za nov generalni naval na nase pozicije in da hoče na vsak način zavoje vati Gorico. Ca-dorna je nevaren igralec, ki zastavlja svoje zadnje sile, da bi prav izsilil srečo in mogel vsklikniti: in vendar sem dobil! Vsaj Gorico bi rad dobil. Ni malenkost žrtvovati 100.000 mož in ne dobiti za to nobenega uspeha, niti za korak se ne približati cilju, ali umevno je, da se je Cador-na pri samih porazih popolnoma spremenil in sedaj igra prvotno previdni in preudarni vojskovodja va-banque. Sanjal je, da pojde vse gladko in hitro, hitro je menjaval velike navale, zdaj tu zdaj tam, da bi se kje odprla kaka vrata, skozi katera bi predrl soško fronto. Sedaj je obupal tudi nad tem, sedaj mu gre le za uspeh, ki bi vsaj nekoliko povzdignil zopet svoj prejšnji ugled, gre mu le za delni uspeh, za pridobitev Gorice. Če ima pridobitev Gorice političen pomen, pa nima nikakega stra-tegičnega pomena in ako bi Italijani tudi hrib sv. Mihaela osvojili, nimajo zajamčeno s tem prodiranje po Vipavski dolini, kajti korakati po Vi- j pavski dolini bi se reklo: Korakati med topovi na desni in levi. Najbrže tam to tudi vedo, ali Gorica bi bila vsaj nekaj, dosedaj pa nimajo še nič.
Četrtka bitka pri Gorici torej traja nadalje. Zadnje dneve smo zopet popolnoma vzpostavili prvotno bojno fronto na hribu sv. Mihaela in pri Sv. Martinu, katero so bili Italijani malo vtisnili, ker so bili zasedli posamezne dele jarkov. Sovražnik je bil vržen iz jarkov in imel je težke
izgube. Tako stoji milijonska armada italijanska po šestmesečnem bojevanju skoro v vseh odsekih naše južnozapadne fronte še tam, kjer se je bila ustavila prvi dan vojne, namreč v pozicijah, katere smo mi izpraznili prostovoljno iz vojaških vzrokov. Kakšen bo izid četrte bitke? Ako se ni posrečilo Italiji, priboriti si zmago s četami, ki so vežbale od avgusta lanskega leta, torej z jedrom armade, potem se jej to gotovo ne posreči tudi ne s pomočjo nadomestnih formacij.
Nikakega upanja, da bi padla Goric«.
Lugano, 23. novembra. Italijanski vojaški .kritiki svare pred pretiranimi nadami na skorajšnji padec Gorice. Gorico bo mogoče vzeti šele potem, ako se posreči, vreči avstro-ogrske čete popolnoma na levi breg Soče, kar pa je odvisno od vremenskih razmer in tisoč drugih okoliščin.
Col di Lana.
Švedski polkovnik je poslal v vojnoporočevalski stan 22. t. m. naslednje poročilo iz Tirolske: Osebno sem konštatiral, da se nahaja Col di Lana v avstrijski posesti in da so ga danes Italijani obstreljevali. —Aker-mann.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. novembra. (Kor. ur.) Iz voinoporočevalskega stana:
Rim, 21. novembra. Včerajšnji dan je prinesel našemu orožju vzdolž soške fronte in zlasti na višinah se-vernozapadno Gorice znatne uspehe. Akcija se je pričela ponoči s tem, da smo prestrelili številne nasproti se nahajajoče izredno močne, v več vrstah zaporedno napravljene sovražne okope! Ob zori je napadla naša in-fanterija, katero je podpirala artiljerija, vas Oslavje in višine severno-vzhodno in južnozapadno »Passa a cavallo« (?? Uredn.) in ceste Štever-jan - Gorica. Sovražnik se je žilavo upiral, moral pa je končno, omajan vsled silovitosti naših napadov, beže izprazniti prostor in je prepustil nam s trupli napolnjene jarke in 459 vjet-nikov, med njimi mnogo oficirjev. Poznejši ljuti protinapadi, pri katerih je sovražnik večkrat zaklical »Savo-ja«, da bi naše premotil, so bili z ne-porusno vztrajnostjo zavrnjeni. Tudi na višinah Podgore in Kalvarije smo
LISTEK.
0 počitnicsh na Dolenjskem.
Marija Kmetova.
(Dalje.)
Pa Rus, ta je močan, ta.« »Tudi tega bomo. Nič se ne bojte, mati.«
»Da bi Bog dal!« zavzdihne žena in si otrne solzo.
Vse tihe in molčeče sopemo v hrib. Ob ostra kamenja butamo, zatikamo se v veje, ki leže vse križem po poti. Čas za časom obrišemo pot z obraza, ta in ona postoji, da si oddahne, a že stopi spet dalje, ko vidi, da sta drugi dve že daleč spredaj.
»Ali bo konec te večne poti v hrib, ali ne,« zavzdihne Tina.
»Bo, bo.« jo tolažim in stopim močneje na kamen.
Na vrhu smo, na Pristavu Sobice zahaja tam na oni strani. Rdeče, bakreno in zelenkasto žare debla, bukova, gabrova in smrekova debla. Žarek za žarkom se plazi po deblu navzgor, šine mimo listja, se skrije, prikuka za drobno vejico, se spet skrije in se naenkrat zaiskri v široki Plasti luči, luči, same luči. Zvon se
oglasi in eden in še eden. Vse zvoni, brni in poje v mrak, v modri in rdečkasti mrak, in oblačne mrene se vi-jejo po zelenkasti modrini in izginjajo druga za drugo. Hladno je skoro, ogrnemo se in stopamo v dolino, proti Zatični.
»Če bomo dobile prenočišče?«
Tako čudno nam je in slovesno obenem, tako svetlo in temno, tako žarko in medlo. Vesele smo, a v vsaki tiči neko ostro želo. Pele bi, pa je nekam hripavo grlo. Vojska je. Daleč sicer, a v srcu ne da miru.
»Da bi bilo konec vojske!« zavzdihne Mina in vse se spogledamo.
»O, to je Zatična!« vzkliknem in stečem po poti navzdol.
»Pozno je že. Morda ne bo nobenega prostora več za nas.«
»I, saj je moja teta tu,« reče Mina.
»Tukaj je? O, to je dobro!« se razveseliva s Tino.
Kmalu stopimo v hišo Mininine tete. V veži ni nikogar, a vrata v sobo so odprta na stežaj. Tam stoji teta ob odprti skrinji, sklanja se vanjo, z eno roko drži pokrov nad glavo, z drugo pa brska po cunjah v skrinji. Nekaj išče gotovo. Mina. Teta ji pomoli desnico in gleda
»Dober večer!«
Teta išče dalje in pravi mr-mraje:
j Bog daj! Kdo pa je?« *  »Kaj me ne poznate, teta?«
»Hm?« in pogleda malo iznad pokrova.
»Mina, Vaše sestre hči. Kaj me res ne poznate?«
»T. kaj bi te ne!« in iš^e dalje.
»Tak dajte mi no roko!« pravi mina. Teta ji pomoli decnico in gleda dalje v skrinjo.
»Kaj ste hudi, teta?«
»Kaj bom huda.«
»Veste — hodimo okrog — tako za kratek čas — in bi prenočile —« govori že bolj strahoma Mina.
»Seveda boste prenočile,« pravi teta in vedno brska dalje v skrinji.
»Ali res lahko? O. hvala, teta! Kam pa naj gremo?« se razveseli Mina, da je šlo tako lahko, in med ve s Tino že jemljeva nahrbtnika z ramen.
»Tega pa ne vem, menda je dosti ljudi. Iz Trsta so, pa iz Gorice, iz Furlanije, o, ta vojska,« govori teta, potegne končno staro nogavico iz skrinje in zaloputne pokrov. Pogleda nas in si popravi ruto na glavi.
»Kam nas boste dejali?« reče Mina in že drži nahrbtnik v roki in si slači jopico.
»Jaz?« se začudi teta. »Pri meni vendar ne boste, ne morete biti. O, le pojdite, saj je še dosti streh.
predrli z občudovanja vrednim trudom pod divjajočim ognjeni sovražne artiljerije še dve vrsti strelskih jarkov in smo skoro dosegli črto vrha. Na kraški planoti se je nadaljevalo naše pomikanje ob severnem pobočju hriba sv. Mihaela in južnozapadno sv. Martina. Sovražnika smo gnali od jarka do jarka in vjeli 137 mož. Sovražna letala so vrgla včeraj nekaj bomb na Schio, vsled česar je bilo osem vojakov lahko ranjenih. Lastna eskadra letal je ponovila navzlic neugodnim atmosferič-nim razmeram vsled hudega viharja napad na letališče v Ajševici in je vrgla na isto nad 100 granat. Letala so se vrnila nepoškodovana.
Italijanski porazi v Tripojitaniji.
Carigrad, 23. novembra. »Ik-dam« poroča: Italijani so doživeli ponovno težke poraze v Tripolitaniji. Vstaši so napadli ozemlje Fizan in zasedli razne kraje. Vstaši so vpleni-li 5 topov in strojnih pušk, v nadalj-nih bojih še 17 topov in 3 strojne puške. Italijanske čete, poslane iz Tri-polisa na pomoč, so bile zavrnjene. Italijanske izgube so velike, izgubili so posebno mnogo oficirjev.
Politični cilji italijanske vlade.
Solun, 23. novembra. Grški listi poročajo, da italijanska vlada z zadnjimi velikimi napadi na avstrijski fronti zasleduje le bolj politične ci-1*e. Italijanska vlada bi rada dosegla do vedno bolj se bližajočega trenot-ka mirovnih pogijanj kak uspeh, ker se boji, da ne bi zavezniki interesov Italije zastopali z zadostno energijo, ako ostane vojna Italijanov do konca brez uspeha. Kakor poročajo grški listi, italijanski generalni štab ni odobraval nadaljevanja navalov ob avstrijski fronti glede na sedanje iz-mučenje armade, ali Salandra je zagrozil z odstopom vsega kabineta in tako se mu je posrečilo izsiliti so-glašanje generalnega štaba glede nadaljevanja napadov.
Priprava za vojno že v novembru 1914.
Salandra je v Palermu nekaj izdal. Rekel je namreč to: »Ponosen sem, da sem dobil Orlanda v kabinet. Orlando ni hotel vstopiti v kabinet, ali ko sem mu povedal, da to ministrstvo pripravi narodno vojno, se ni več obotavljal.« S tem je priznal, da je Salandra že  v  novembru 1914.
A jaz reva, stara sem, kje morem — oh — pa le brž pojdite, sicer bo že povsod zaprto.«
Mina od samega začudenja toliko, da ne omahne, stopi nekaj kora-„kov nazaj in gre. A na cesti je vsa jezna in se huduje na take »piškave« tete . . .
»In zdaj?« vpraša Tina.
»Kar v šolo. Poznajo me nekaj, učiteljice smo in — bo že kako.«
»Katera gre prosit?«
»Kar ti, Mina, največja si in —«
»O, jaz že ne — da imam smolo, kajne, kakor pravkar!«
»Le potolaži se — saj veš — Plahta« . . .«
»Raztrgana plahta« — se že nasmeje Mina in stopi v šolsko poslopje.
Vsa v zadregi stopi v kuhinjo, a me lepo deset korakov za njo.
Mina lepo pozdravi in govori drhteče:
»Učiteljice smo, hodimo okrog, če, če bi nas vzeli v podstrešje . . .«
Gospa jo začudena pogleda, medve se pa zasmejeva na ves glas — Mina ne ve, kaj je vzrok smehu in govori dalje. Gospa je prijazna in nam da takoj prenočišče. Ko smo že v posteljah, vprašam Mino:
»Kako si rekla gospe, če bi nas vzeli —?«
»Pod streho,« pravi Mina.
pripravljal vojno zoper Avstrijo in ne Šele spomladi 1915 vsled takratnega postopanja Avstro - Ogrske pri pogajanjih.
Neprestani francoski nasveti.
Pariz, 22. novembra. »Echo de Pariš«, »Temps« in »Figaro« hočejo prepričati Italijo, da so njeni interesi na Balkanu jako ogroženi, ako bodo Avstrijci, Ogri, Nemci in Bolgari še nadalje prodirali proti Solunu in Albaniji. Ne gre samo za to, da Italija pomaga Srbiji, marveč v glavnem za to, da varuje svoje lastne interese. V to svrho je seveda potreba več nego 75.000 mož. »Temps« pričakuje, da Italija ne napravi napake, da bi pošiljala čete danes nekaj, jutri nekaj, ker je imelo tako pošiljanje čet na Galipoliju in v Solunu resne posledice.
ttašl Štajerci ob Ml
Iz pisma nekega Častnika:
Zopet smo odbili hudi italijanski napad, katerega so podvzeli Italijani z močnimi silami. Naša stotnija je imela isti dan dva voja v vojni črti, dva sta stala v rezervi v neki dolini, kmalu za bojno črto. Ob 8. uri zjutraj se je pričel močan artiljerijski ogenj z italijanske strani. Tako je pokalo, kakor da bi se bil pekel odprl. Udarci, šumenje, brnenje, udarec na udarec, drobci letijo daleč naokoli, iz zemlje se dvigajo stebri dima kakor duhovi. Nad nami pa krožijo sovražni zrakoplovci in iščejo rezerve. Tihi smo in na miru, da se ne izdamo. Ob pol 11. uri dopoldne kar nakrat preneha artiljerijski ogenj in začuli smo streljanje pušk. Dobili smo znamenje, da je začela sovražna infanterija prodirati. Tu je bilo treba videti naše Štajerce! Kot blisk so bili pokonci in v brzem teku v prvih vrstah, kjer so s salvami pozdravili Italijane. Naš poveljnik, vzorec neustrašenosti in hladnokrvnosti, je hitro opazil, kako sovražnik desno in levo proti nam prodira in da je dobil že nekaj prostora proti nam. Hitro smo vrgli sovražnika nazaj z močnim bočnim ognjem. Hitro na to je izvršil drug frontalni napad. Tudi sedaj smo ga ne le ustavili, ampak bežati }e moral v zaledje v svoje utrjene pozicije. Čez par dni se je posrečilo sovražniku v mraku spraviti večje sile prav blizu levega krila naše stotnije.  Popoldne je pričel
»Ja, pa si rekla podstrešje.«
Smejemo se vse tri in dolgo ne moremo pozabiti lepega podstrešja.
Drugo jutro bi si rade ogledale cistercijanski samostan, a zaradi klauzure je strogo prepovedano — za nežni spol namreč. No, v cerkev je seveda dovoljeno iti.
Kakor grob se mi je zazdela ta cerkev. Prazna in gola, nekam očitajoča in prorokujoča sodni dan.
»In zdaj?« vpraša Tina.
»V Žužemberk bi šle,« pravim jaz.
»Koliko misliš, da je — peš?«
»E — tako - le dve uri, največ poltretjo uro,« pojasnim in dodam: »Kar pojdimo.«
»Če ni več kakor poltretjo uro, potem že,« pravita onidve — in odpravimo se dalje po cesti. Srečamo moža in ga vprašamo, tako iz navade, koliko je do Žužemberka.
»Kaj? Do Žužemberka — tja mislite?«
»Saj ni daleč, dve uri. kaj ne?*
»Aha — štiri ure je, štiri — pa še ne vem, če pridete.«
Spogledamo se in se nasmehnemo.
»No, ta se hoče malo ponorče* vati,« rečem in nobena mu ne ver^ jame.
* (Dalja prihodnjič.)
49
napad v masah v svrho, da našo pozicijo v dolgosti šestih korakov pre-derejo. Razvnel se je strahovit dvoboj, bajoneti so delovali, ročne granate, puškina kopita. Na jednega Štajercasoprišli4Italija-n i. V drugi noči istotam boj z ročnimi granatami; Italijani so bežali Pismo končuje: V noči korakam že tri ure v velikem dežju. Se sedaj čutim mrliški smrad, katerega smo morali prestajati po poti. Neka dolina pred našo pozicijo je bila prenapolnjena z italijanskimi trupli. Videli smo tudi ranjence, ki so se plazili okoli med mrtvimi.
BiSovor z Italijanskimi ujetniki na Qn\Mm
Iz poročil vojnih poročevalcev:
. Govoril sem z mnogimi. Stali so na cesti, ki vodi v Gorico. Blatna je bila cesta. Neki star Tirolec z izredno dolgim bajonetom jih je stražil 52. Vjeti so bili zjutraj ob zori. Žalostne postave, vsi raztrgani, vtrujeni, vsi naveličani vojne. Pri Zagori so bili. Na vprašanje: Kako je bilo tam? odgovarjajo: Strašno, strašno! Samo to »strašno« se čuje iz njihovih ust. Njihova obleka, njihova obutev raztrgana. Na nogah imajo ovitih par cunj in noge tiče v raztrganih čevljih, mnogo je bosih. Vsi srečni so bili, ko so mogli sezuti svoje čevlje, kajti dva tedna so tičali čez kolena v vodi, ki je polnila strelske jarke. Jurišali so od tam, ko so odšli eni in prišli drugi, so čuli ti drugi usode-polni »Impossibile«.
Vojak, po poklicu natakar, v Nizzi je bil v službi, mi je rekel: Moj gospod, ni upanja. Strašno je, že tedne ne vem, kaj se z menoj godi. Hvala Bogu, sedaj je konec! Zame vsaj! Ne da bi bil strahopeten. Granata zadene, kamor je namerjena. Ali strašen ropot, šumenje, žvižganje, predno človek izve, da ni zadela njega. Zakaj smo že 5 mesecev v istem jarku, kaj čakamo? Nihče ne ve ... In roke so se mu začele nervozno tresti.
Drugi govori dobro nemško. Trinajst let je že preteklo, odkar ni bil v Italiji. Letos ga je klicala domovina. Svoj zaslužek je imel v Av-
striji, v Švici, v Nemčiji. Drugod! Je živel in sedaj naj se bori za Italijo in umrje za njo! Ko so korakali na kolodvor ob mobilizaciji — tako pripoveduje — mu je dal neki fini gospod dve krasni cigareti z zlatim ustnikom, rekoč: Vsakdo je sedaj lahko ponosen, da je Italijan. Skoro jezen mu je odvrnil: Da, ako pozna svojo domovino, to je potem drugače. Ali jaz? Ko bo vojna končana, bom moral pobrati svoj kovčeg in zopet oditi ... k Vam, k sovražnikom?
Tretji je prišel pred 14. dnevi na fronto in zatrjuje, da ni oddal niti enega strela. To izpovedo številni vjetniki. »Tekel sem pri jurišu z drugimi vred, ali streljal nisem. Dvakrat smo morali navaliti, tudi oficirji. Drugič je ostala polovica v jarkih. Včeraj so padli trije oficirji. Skoro vsi so jako mladi.imeli smo stotnika, starega 24 let, neki poročnik je še otrok. Vprašujejo stare vojake, kaj naj store. Ti jim svetujejo: Le jurišati ne! Ali vseenč smo napadli dvakrat. Prvič smo morali nazaj radi artiljerije, drugič jih je prišlo nekaj v vaše jarke, nobenega teh nisem več videl ...
»Avanti!« Treba je vpisati vjet-nike. Eden izmed teh iz Lyona bi rad govoril z menoj. Dobi cigareto in pokaže drobec granate. »To je kos vaših granat,« pravi in čudno se svetijo njegove zvite oči. Pravi, da je v bližinskem boju prišel v naše jarke in je bil tam vjet. V bližinskem boju. Pripovedoval je tako, da se je videlo, da laže. »Vjeli so me, ali v avstrijskih jarkih pred Gorico.Mi smo torej v avstrijskih jarkih.« To je laž. »Vi ste bili vendar zopet ven vrženi.« »Ne, ne, mi imamo zasedene vaše jarke!« Bližal se je drugi in ko je slišal pogovor, je povedal, da pol ure pozneje je bilo vse vjeto, kar je bilo še v jarkih. Razžaljen je bil oni in vzkliknil je: »Že pridemo zopet tja, jutri bomo v Gorici, tako je obljubil naš stotnik.« — »Saj ste bili že danes v Gorici,« sem mu odvrnil. »Oni,« je rekel in se smejal »mais avec un interprete.«
Prihajajo novi, iz Podgore. Danes ponoči so bili vjeti. Eden toži, ker je ranjen. Naš korporal: »Mir, saj si vendar vojak!« »Kaj, vojak, jaz sem krojač!« Komična pa strašna resnica.
Naše cele pred Mtrovico.
naše Čete napadajo Crnogorce na KOZARI SEVEROVZHODNO ČAJNICE TER so VKORAKALE V PRIJEPOLJE.
cije na prelazu  Kozara in severo-Dunaj, 23. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Ob gorenji Drini se boreče c. In kr. čete napadajo črnogorske pozicije na prelazu Kozora in severovzhodno od tod.
Neka avstro - ogrska kolona je vkorakala v Priiepolje.
Boji na Kosovem polju potekajo ugodno. Naše čete, ki prodirajo v dolini reke Ibar, stoje 6 kilometrov severno od Mitrovice, nemške čete pol dneva hoda severno od Prištine v boju.
Bolgari prodirajo preko Zegovac planine.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
*
SRBI  SEVERNO MITROVICE IN PRIŠTINE PORAŽENf.  — OGROMEN PLEN  BOLGAROV PRED PRIŠTINO.
Berolin, 23. novembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 23. novembra.
Balkansko bojišče.
Severno Mitrovice ter severno in severo - vzhodno Prištine smo porazili sovražnika v bojih z zadnjimi voji. Ugrabili smo 1500 mož In 8 topov.
Tudi jugo - vzhodno Prištine se boreče bolgarske sile so uspešno prodirale. Od tam poročajo, da le bilo vjetih 8000 Srbov ter vplenjenih 22 strojnih pušk in 44 topov.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 22. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo o dogodkih 21. novembra: Boji za Prištino se nadaljujejo. Dosedaj smo vjeli 7000 mož ter vplenili 2 strojni puški in 4 topove. Na ostalih frontah nobene spremembe. Naši zavezniki so zasedli Sjenico in Novi pazar.
CRNOGORSKO URADNO PORODILO.
21. novembra. Na srbsko-črnogorski fronti smo morali 19. t. m*, izdržati energične sovražne napade proti reki Lim. Naša armada v Sandžaku se je umaknila na svojo glavno obrambno črto.
Srbski armadi grozi lakota.
London, 22. novembra. (Kor. u.) Poročevalec »Daily Telegrapha« javlja iz Soluna 21. t. m.: Srbski vojni minister mi je v Bitolju izjavil, da se je srbskim četam posrečilo pri umikanju ohraniti orožje in skupinsko zvezo. To pa še ne dokazuje, da se je položaj zboljšal. Četam grozi velika nevarnost, proti kateri ne pomaga nobena hrabrost: lakota. Da se izognejo lakoti, se morajo Srbi ali pretoiči skozi bolgarske pozicije pri Skoplju ali pa umakniti na Jadransko morje. Srbi se bodo odločili za drugo eventualnost, ker koncentrirajo Bolgari vse svoje sile v Makedoniji. Sedaj se nahaja srbska vlada s poslaniki četverozveze v Prizrenu.
Napredovanje Bolgarov v Makedoniji.
Listi poročajo: Južno Strumice* so potisnili Bolgari angleško fronto tako daleč nazaj, da so se bolgarske čete približale grški meji na streljaj. Bolgarski projektili padajo že v Doj-ransko jezero. — Bolgari, ki prodirajo iz Prilepa na Bitolj, se pripravljajo na veliko bitko v bitoljski ravnini. »Times« pravijo, da se Bolgari ne nameravajo polastiti Bitolja in sicer z ozirom na grško občutljivost.
Ruska ekspedicijska armada za Bolgarijo.
Sedaj potrjujejo tudi francoski listi, da je imenovan general Kuro-patkin za vrhovnega poveljnika ruske balkanske armade, ki se zbira v Besarabiji. V Odeso je orispelo te dni 100 težkih japonskih topov.
Iz Bukarešte pa poročajo: Pod carjevim predsedstvom se je vršil kronski svet, v katerem sta Sazo-nov in Haritonov predlagala, da naj se pošlje na Balkan 400.000 mož. Kronski svet je sklenil, da se balkanska ekspedicija tako dolgo ne izvrši, dokler ni zasigurana pot po kopnem (torej čez romunsko ozemlje, op. ured.), ker bi prišla sicer ta armada v zelo opasen položaj, N
Novi veliki transporti na potu v Egejsko morje.
Iz Marseiile poročajo: Številne transportne ladje, opremljane od vojnih ladij, so zapustile pristanišče ter odplule v vzhodno Sredozemsko morje. _
GiSko no razponu*
Kaj vse zahteva enteuta od Grške.
»Frankfurter Zeitung« javlja, da hočejo Francozi in Angleži okupirati Solun ter spraviti železniške proge Solun - Gjevgjeli, Solun - Dojran ter Gjevgjeli - Dojran pod lastno upravo. Berlinski listi poročajo: Kitche-ner je zahteval od grške vlade, da prepusti ozemlje med kraji, ki leže južno Ohridskega jezera in kraji južno Gjevgjelov ententnim četam. Zahteval je tudi pravico kontrole na posameznih grških otokih, o katerih sumijo Angleži, da služijo kot oporišča nemškim podmorskim čolnom. Prvi zahtevi bi se grška vlada morda vklonila, drugo pa odločno odklanja.
Pred prekinjenjem diplomatičnih odnosa je v?
Preko Lugana: »Stampa« javlja iz Aten: Grški krogi smatrajo, da pride v kratkem do prekinjenja diplomatičnih stikov med Grško in če-tverozvezo.
Minister Cochin zopet v Atenah.
Reuter poroča 22. novembra: Minister Cochin, ki se je nameraval z generalom Sarrailom podati na fronto je prispel za tri dni zopet v Atene ter bo ponovno sprejet od kralja v avdijenci.
Grška ostane trdna.
Berlinski listi poročajo: Grška poslanika v Parizu in Londonu sta francoski ozir. angleški vladi izjavila, da bo sicer Grška tudi v bodoče pripuščala izkrcavanje Četverozvez-nih čet v Solunu, da pa ne more pripustiti, da bi oborožene srbske čete prestopile na grška tla.
Preko Ženeve poročajo, da poda Grška novo protestno noto proti zlorabi njene nevtralnosti. Ta nota bo zelo resna in dokazuje, da so bili Kitchenerjevi napori zaman.
Kronski svet v Atenah.
Iz Aten poročajo: Tu se je vršil kronski svet, ki je sklenil, da ne more sprejeti predloga, naj bi Grška določila ob srbski meji posebno ozemlje, kamor bi se lahko umaknile srbske čete. Nadalje je sklenil, koncentrirati v okraju Florina močne čete, ki bodo eventualno razorožile na grško ozemlje se umikajoče Srbe. Četrtina grške armade se nahaja v grški Makedoniji.
Blokada Grške.
Iz Londona poročajo: Angleška je prepovedala izvoz premoga na Grško. Vsled tega ostane 800.000 ton premoga, ki je bil za Grško že nakupljen, v Angliji.
Ententlno časopisje o blokadi.
Francoski in angleški listi ne pišejo več v tako ostrem tonu proti Grški. Londonski listi, izjavljajo, da ne gre za popolno blokado grškega ozemlja, temveč da je Četverozveza le ustavila svoj lastni trgovski promet z Grško, promet nevtralne trgovine pa da ne bo oviran. Seveda, pravijo »Times«, to še niso skrajna sredstva. Četverozveza vpošteva težkoče kralja Konstantina. Grška naj demobilizira in vse bo dobro.
Blokada je ustvarila Jako kritičen položaj.
London, 22. novembra. (Kor. u.) Reu ter. »Daily Telegraph« javlja iz Soluna 21. t. m.: Razglasitev mirovne blokade nad Grško je ustvarila jako kritičen položaj, ki bi lahko izzval resne zapletaje.
Poostreno vojno stanje na Grškem.
Iz Aten poročajo: V celi Grški in na otokih je bilo razglašeno poostreno vojno stanje.
»Nemška kuga na Grškem.«
»Kolnische Zeitung« poroča: »Novoje Vremja« izjavlja, da se širi nemški vpliv na Grškem »kakor kuga«. Tako kakor je Bolgarija imela za entento vedno lepe besede, skuša tudi Grška prepričati četvero-zvczo, da je nevtralna, v resnici pa stori vse za Nemčijo. Nastavila je baje celo nemške častnike. Edina rešitev za entento je oster, brezobziren nastop proti Grški.
Grška dementira dogovor z * Bolgarijo.
Rim, 22. novembra. (Kor. urad.) Grško poslaništvo izjavlja, da so vesti, kakor da bi obstojal med Grško in Bolgarijo kakšen dogovor, neutemeljene. Le ena pogodba eksistira, in sicer ona od 27. oktobra 1915 o nakupu 10.000 ton žita v Bolgariji in uporabi 40 bolgarskih vagonov.
Venizelisti v pasivni rezlstencl.
Iz A t e n poročajo: V soboto se Je vršilo zborovanje Venizelosove stranke, ki je baje sklenila, da se novih volitev v grški parlament ne udeleži.
Zasedanje romunskega parlamenta.
Bukarešta, 23. novembra. (Kor. urad.) Uradni list objavlja kraljev dekret, ki sklicuje parlament za nedeljo, dne 28. novembra k rednemu zasedanju.
Romunija je zaprla svoje meje proti Bolgariji
Iz Sofije poročajo: Romunija je popolnoma zaprla svoje meje proti Bolgariji in zadržuje vse za Bolgarijo namenjeno blago.
Razburjenje v bolgarskih trgovskih krogih je veliko. »Kambana« priobčuje oster članek, v katerem
konstatira, da se nahaja na romunskem ozemlju za miljone bolgarskega blaga, ne da bi se mogla Romunija sklicevati na kake zakonite motive. Bolgari se moramo vprašati, kaj pomeni to postopanje romunske vlade.
Ultimatum četverozveze Romuni]!?
Iz Bukarešte poročajo: List »Dreptaten« je pri poslanikih četverozveze izvedel, da Romunija ne bo mogla dolgo ostati nevtralna. Čim bo ruska armada v južni Besarabiji pripravljena, bo ententa podala v Bukarešti ultimatum ter zahtevala prost prehod ruskih čet čez Do-brudžo.
200.000 mož proti Romuni]!?
Berlinska »Tagl. Rundschau« javlja: »Echo de Pariš« pravi, da so Rusi svojo ofenzivo v Galiciji radi tega ustavili, ker so morali 200.000 mož poslati proti Romuniji.
Vojna z Rusijo.
POLOŽAJ NA RUSKEM BOJIŠČU.
Dunaj, 23. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Nikakih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 23. novembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 23. novembra.
Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
21. novembra. Na zapadni fronti nobene izpremembe.
Iz zavzetih ruskih pokrajin in Galicije.
Zaradi snežnih žametov je železniški promet med Krakovom in Lvovom ter v smeri na Lublin zelo oviran.
Podpolkovnik Avgust Turnau je bil imenovan za okrožnega poveljni-
ka v Lublinu, okrajni komisar dr. Juli pl. Dunikowski pa za civilnega komisarja v Pjotrkovu.
Trdnjava Novo - Georgijevsk je dobila na povelje nemških oblasti zopet staro poljsko ime Modlin.
Sedem milijard rubljev vojnega dolga.
Petrograd, 22. novembra. (Kor. urad.) »Birževija Vjedomosti« opozarja ravnotako, kakor drugi listi, na potrebo, podpirati notranje posojilo. Vojni dolg je narasel že na 7 milijard rubljev. Pred vojno je znašal državni dolg 9 milijard rubljev, toda vsa posojila so, žal, kratkodobna, iz-vzemši dve milijardi, ki tečeta delj časa. Do 5. novembra je narasel papirnati denar že na 5054 milijonov rubljev. — Da se izda novo posojilo, je treba, da so prej dosedanja posojila trdno placirana v ljudstvu, ker dosedanje placiranje pri ruskih bankah ovira delovanje bank pri novih emisijah. To je vzrok, zakaj ni mogoče najemati posojil z dolgim rokom. Kapitalisti se boje pred zgodnjim sklepom miru in pred notranjimi nemiri. Vodijo jih kapitalistični interesi in ne patrijotizem. List prosi kapitaliste, da naj bodo bolj patrijo-tični.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI.
Berolin, 23. novembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 23. novembra.
Zapadno bojišče.
Na raznih točkah fronte se le vzpričo jasnega vremena nadaljevalo živahno delovanje artiljerije. V Pretrskem gozdu sta ostali dve sovražni razstrelitvi brezuspešni.
Francoski dvokrovnik je strmoglavil po zračnem boju pri Aure v Champagni na tla.
Vrhovno armadno vodstvo.
Frenchovo poročilo.
London, 22. novembra. (Kor. u.) Reuter. Feldmaršal French poroča: Naša artiljerija je zadnje 4 dni uspešno obstreljevala mnogo delov sovražne fronte. Sovražna artiljerija je stopila severno od Loosa in vzhodno od Armentieresa in Ypresa v akcijo. Neki nemški aeroplan je dne 19. novembra pristal v naših pozicijah. Opazovalca in vodnika smo vjeli. Letalo ni poškodovano. Sovražnik je izvršil dne 18. in 20. novembra zračne napade na Poperinghe. Pri prvem sta bila dva vojaka ranjena in 4 krave ubite, pri drugem je neka bomba zadela 8 mož. Druge bombe niso provzročile škode. Kar se tiče sovražne trditve, da je moja cenitev njegovih izgub na mrtvih z dne 8. oktobra previsoka, skuša očividno dejstva potvoriti, ker govori samo o delu bojišča, dočim je moje poročilo imelo v mislih ves napad. Sovražnik namreč dne 8. novembra ni napadal samo jugo - zapadno, marveč tudi jugo - vzhodno in severo - vzhodno od Loosa. Vsa podrobnejša poročila, ki prihajajo medtem, potrjujejo mojo prvotno cenitev.
Zima na zapadni fronti.
V Vogezih, nadalje med Maaso In Moslo in na Flandrskem se je zadnje dni pričela zima z vsemi neprili-kami. Kljub snežnim viharjem v Vogezih, trajajo artiljerijski boji. Bavarskim patruljam se je posrečilo, dognati, da leže pred francoskimi jarki francoski mrtvi vojaki v žičnih ovirah, ki od aprila sem niso bili pokopani.
Potopljeni parnikl.
»Petit Journal« poroča: Italijanski parnik »Formida« je bil v Sredozemskem morju od sovražnega pod-morskega čolna torpediran. Pasa-žire so rešili.
»Progres« poroča iz Marseilla: Kapitan in 28 mož broječa posadka italijanskega parnika »Ticino«, ki je bil dne 6. novembra od podmorskega čolna torpediran, so dospeli sem.
Reuter poroča: Angleška parnika »Merganser« in »Hallamshire« sta bila potopljena. Posadke je bilo mogoče rešiti.
Parnik »Caledonia« je dospel v P!ymouth z delom posadke parnika »Don«, ki je bil dne 11. novembra v Sredozemskem morju potopljen.
V Temzo so pripeljali ameriški parnik »Kelen W. Martin« in grški parnik »Athanas«, ki sta zadela ob mine.
Norveški parnik »San Miguel« se je v četrtek potopil.
Organizacijska vprašanja entente.
Vojaški sotrudnik lista »Times« zahteva, da določi novi vojni svet aliirancev število in kakovost potrebnih čet, ker se sedaj ne gre več izgovarjati na nepoznanje sovražne sile. Zavezniške vlade morajo odločiti o razdelitvi pomorskih, vojaških in financijalnih bremen. Potem šele je mogoče razmotrivati angleško naborno vprašanje. Druga potrebna odločitev je, na kateri fronti morajo pričeti aliiranci z ofenzivo in na kateri fronti morajo ostati v defenzivu člankar zahteva resnico ter se pritožuje, da bo uspeh Derbvjevega novačenja znan šele dne 11. decembra, ko bo parlament že na počitnicah. Eventualni zakon o vojaški dolžnosti bi bilo mogoče potem predložiti Šele marca in čete, ki bi jih na podlagi tega zakona nabrali, bi ne mogle več vplivati na vojno leta 1916.
Naloga lorda Kitchenerja.
Nasproti vsem drugim poročilom trde uradna poročila iz Londona, da o Kitchenerjevem potovanju v Indijo že zato ne more biti govora, ker bi tam ne imel ničesar opraviti. Pač pa zatrjujejo v Londonu, da bo Kitchener pred vsem vodil vojaške operacije, ki naj zastavijo Nemcem pot v Carigrad in Egipt in da bo pozneje vodil operacije za obrambo nilske dežele, če bi Nemci dospeli do tja. _
Boj za Carigrad
TURSKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 22. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Darda-nelska fronta: Od časa do časa nrenehajoč medsebojni artiljerijski ogenj in metanje bomb. Pri Anaforti je neka naša patrulja na desnem krilu razdejali del strelskih jarkov, ki jih je sovražnik skušal zopet izkopati in popraviti ter je pri tem vplenila 500 vreč s peskom. Nas ogenj je prisilil sovražne transportne ladje, ki so se poskusile približati obali pri Burnuju, da so se od-stranMe. Dne 21. novembra opoldne je prepodila naša artiljerija neko sovražno torpedovko, ki je poskusila vdreti v morsko ožino. Kavkaska fronta: Nič bistvenega, razen praske patrulj. Sicer nič novega.
Poveljnik francoskega brodovja pred Dardanelami.
Pariz, 23. novembra, (Kor. ur.) »Temps« poroča: Podadmiral Gue-pratte, ki je dosedaj poveljeval francoskim divizijam pred Dardanelami, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika in mornariškega prefekta mornariškega okraja Algir - Tunis.
Angleži se umikajo iz Bagdada.
Iz Carigrada poročajo dne 23. novembra: Brezdvomno gotovo je, da sta se dva indijska polka, ki pripadata četam, ki operirajo proti Bagdadu, očitno branila, nastopiti proti Turkom. Ko je bilo dano povelje, da se naj ustreli vsak deseti mož, se je pasivni odpor indijskih vojakov spre-vrgel v očitni upor. Ta upor čet, kakor tudi dejstvo, da so dospela turška ojačenja, je bil vzrok, da je bilo freba angleške čete, ki so prodirale proti Bagdadu, umakniti.
VSTAJA V PERZUL
Petrograd, 22. novembra. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Teherana: Naši sovražniki so se polastili pri Kumu brzojavne proge, ki gre iz Teherana v južno Perzijo in Indijo. Iz Bušira poročajo brzojavno, da je bil angleški konzul s člani angleške kolonije v Širasu aretiran.
Cepljenje preti koleri
Iz tozadevne spomenice, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve priobčimo naslednje točke:
1. Kali kolere (kolera-bacili) pridejo skozi usta v naše telo. Umazane roke, onesnaženi predmeti (živila) i posredujejo vstop bacilov v človeški organizem. Skrbna telesna snaga, predvsem v občevanju z na koleri obolelimi ter osebna previdnost nam zagotavlja varnost pred okuženjem, če ni kakih posebno neugodnih zunanjih okoliščin. Ta osebna previdnost zahteva med drugim, da v okuženih krajih ne uživamo nekuhanih jedi in da opuščamo celo kuhana jedila, če niso zavarovana pred okuženjem, n. pr. po muhah.
2. Ako je osebno varovanje nemogoče, zlasti če je osebno negovanje snage otežkočeno ali celo neizvedljivo, ako manjka potrebnih splošnih zdravstvenih naprav (oskrbe z dobro vodo, brezhibnega odstranjevanja odpadkov it<L) in odpovejo varnostne in zatiralne odredbe proti koleri (pravočasna naznanitev, izolacija, desinfekcija itd.), takrat zamore priti v poštev cepljenje proti koleri. Pri takih izrednih razmerah, n. pr. na bojnem polju, ali ako nastopa obolenje v številnih slučajih, ki niso nastali potom kontaktne infekcije (občevanje z na koleri obolelimi), bo torej misliti na cepljenje.
Ako so dani navedeni predpogoji, priporoča se varnostno cepljenje proti koleri zlasti osebam, ki imajo po poklicu stalno opraviti z na kolero obolelimi bolniki.
V nobenem slučaju pa ne more nadomestiti to cepljenje preizkušenih brezpogojnih potrebnih varnostnih in zatiralnih naprav. Le-te se morajo vsfkdar, tedaj tudi če se je vršilo cepljenje, strogo in natančno izvrševati.
3. Cepljenje se izvrši tako, da se
dvakrat v presledku 5—6 dni strogo aseptično obrizga 1 cm8 cepiva pod
kožo.
4. Kot posledice se opažajo po injekciji čestokrat neznatne bolečine, nadalje rdečica in oteklina na injekcijskem mestu, včasih glavobol in zvišanje telesne toplote do 38° C. Te posledice izginejo po enem ali dveh dneh. Prav redkokrat se opažajo tudi neznatni, kratkotrajni želodčni ali črevesni pojavi.
Pri nepovoljne«! zdravstvenem stanju (predvsem pri vnetju ledvic, pri nosečnosti) naj se cepljenje opusti.
5. Varnostni učinek cepljenja ne
nastopi takoj, marveč šele po nekaterih dneh in traja več mesecev-
To varnostno cepljenje proti koleri pa nas ne brani zanesljivo infekcije — v nasprotju s cepljenjem proti kozam, ki ga smatramo kot brezpogojno potrebno varstveno sredstvo pri zatiranju koz. Uspeh cepljenja proti koleri se marveč javlja osobito v tem, da manj cepljenih oboli in umrje kakor pa takih, ki niso bili cepljeni. Zdi se tudi, da je bolezen pri cepljenih mnogo lažja.
Ker se ravno lahka obolenja lažje prezrejo ter tako pospešujejo razširjanje, mora tudi vsaki cepljenec strogo izpolnjevati vse predpise v obrambo kolere. Paziti ima torej na zdravstveno stanje, takoj poklicati zdravnika ter naznaniti vsak sumljivi, če tudi sebi malenkostni slučaj obolenja. Nikdo naj se ne da v zaupanju na varnostni učinek cepljenja zapeljati, da bi zanemarjal prepo-trebne obrambne predpise proti koleri.
6. Ako traja po cepitvi nastopiv-ša boleča oteklina s trajno mrzlico čez dva dni ali ako se vsled cepljenja pojavijo kaka druga bolezenska znamenja, treba je to takoj naznaniti pristojni politični oblasti, ki potem uvede potrebne poizvedbe.
Vesti iz priersli dežel.
Junak - praporščak Josip Rutar
je legel v zgodnji grob na Gorjan-skem na Krasu. Dne 10. t. m. mu je pripravljal sluga ležišče, da se malo odpočije, ali priletela je granata in ga ranila težko. Podlegel je ranam 16. t m. Srečno je bil prestal boje 22. oktobra, v katerih se je posebno odlikoval, sovražna krogija mu je bila odprasnila uho, imel je iti na odpo-čitek, ali novi boji so ga zcpet zvali v jarke, iz katerih ga je moral vrli sluga njegov odnesti med žvižganjem topovskih izstrelkov. Pokojni Rutar, star komaj 23 let, je sin višje-sodnega svetnika in goriškega deželnega poslanca Matije Rutarja. Baš je bil skončal juridične študije. Pač težek udarec za družino, katere bol tolaži zavest, da globoko sočutstvuje ž njo vsakdo, ki jo pozna in ki je poznal cvetočega sina Josipa.
Ob Soči je padel pred par dnevi Borislav pl. Tomaseo, sin pokojnega dr. Lenarda Tomaseo v Splitu. Padli junak je bil jurist. Lani je padel njegov brat v Galiciji, profesor Anton pl. Tomaseo. Iz žalosti za tem sinom je legla mati v grob.
Kdo kaj ve. Andrej Carli, 97. peš-polka, 1. komp., vojna pošta 73, je pisal zadnjič 20. junija s severnega bojišča. Pozneje se ni več oglasil, pač pa se je privatno izvedelo, <ia je bil težko ranjen. Zanesljive vesti o njem pa ni. Kdor bi o pogrešanem kaj vedel, naj blagovoli naznaniti to njegovi sestri Ani Lukman,, Slap ob Idriji na Tolminskem hišna št. 87. Primorje.
Kdo kaj ve? Anton Golob, ulica Istria št 385 v Trstu prosi za sporočilo, kje so Karol Fabrici, Ivan Per-šolia in Anton Konent iz Neblega v Brdih, o katerih ni nobene vesti, odkar je izbruhnila vojna z Italijo.
Imenovanje ulic na Reki. Kakor smo že poročali, je reški mestni za-stop izvolil odsek, ki se ima baviti z novim imenovanjem mestnih ulic ter podati mestnemu zastopu tozadevne predloge. Odsek je imel te dni sejo, v kateri je sklenil pri novem imeno-vaniu ulic vporabiti imena znamenitih Rečanov, Ogrov, vpošteval pa bo v obilni meri osebe, ki se odlikujejo v sedanji svetovni vojni, in kraje, kjer se odigravajo važni dogodki. Tako na primer se bo imenovala jedna ulica Hindenburgova, druga Karpatska itd.
Dnevne vesti.
— Ce*ar je prevzel protektorat
nad pomožnim skladom za vdove in sirote celokupne oborožene sile, ki se bo v bodoče imenoval »c. in kr. pomožni sklad za vojaške vdove in sirote.« Predsednika bo imenoval cesar vsakokrat za dobo 5 let.
— Odlikovanje šefa generalnega štaba. Cesar je podelil šefu generalnega štaba cele oborožene sile, generalnemu polkovniku Francu baronu Conradu pl. Uotzendorfu, v priznanje njegovih posebnih zaslug za vojaško saniteto v vojni, zaslužno zvezdo rdečega križa z vojno dekoracijo.
— Tisti bivši oficirji in oficirski asplrantje vojaškega stanu drugega poziva, ki so se prostovoljno oglasili za predčasni nastop službe, jo morajo po določilih njihovega črnovoj-niškega legitrmacijskega lista nastopiti dne 6. decembra. Zaeno je vojna uprava ustanovila za te vpoklicance posebne izobraževalne tečaje za službe pri infanteriji.
_ Vpoklic letnikov 1865. do I 1871. Kakor poročajo oficijozno z l. Dunaja, bodo 45 do 501etni črnovoj-
niki poklicani pod orožje najbrž sredi januarja 1916.
— 47. pešpolk. Danes priobčeno uradno poročilo z italijanskega bojišča omenja, kako hrabro se je boril vzhodno Seic 47. pešpolk. Pri tem polku služijo štajerski fantje iz okolice Maribora hi nekaterih nemških krajev. Polovica je Slovencev. 47. pešpolk ima za seboj častne dni z italijanskih poljan. Pri Novari se je odlikoval in v drugih takratnih bitkah, sedaj proslavlja svoje ime zopet na italijanskem bojišču. Ta polk je bil do izbruha vojne skozi 20 let nastanjen v Gorici. Mnogokrat je manevriral po Kraški planoti in pod njo, sedaj ima priliko, pokazati, da so kraški manevri bili izborna predvaja za boje proti Italijanom.
— Sv. Frančišek Ksaverij v Sa-vinski dolini. Zopet smo dobili žalostno vest, da je padel na južnem bojišču iz naše župnije 29. oktobra devetnajstletni mladenič Ivan Er-mene, ki je služil pri domačem pešpolku št. 87. Zadela ga je sovražna granata; bil je na mestu mrtev. Bodi mu zemljica lahka! Pisal je en dan pred svojo smrtjo sledeče pismo: Predragi moji. Hvala za poslani denar. Oprostite, da sem tako dolgo odlagal s pisanjem. Tudi od Vas nisem dobil nobenih poročil. Ravno •danes v tem prekrasnem božjem danu sem se pripravil k pisanju. Zali-bog, da tako krasne dnove grme sovražni in naši topovi. Človek bi oglušil od neprestanega grmenja in vriskanja granat. Tudi jaz v svojem skrivališču pohitim mnogokrat s svojimi misli in željami v prekrasno, milo mi domovino. Upanje imam v vsegamogočnega, da me obvaruje grozne nevarnosti ter da se po končani naši zmagi povrnem v preljubi domači kraj k vam, predragi moji. Na lastne oči sem videl ravno kako je krogla našega topa zadela sovražni zrakoplov naravnost v osrčje ter je strmoglavil na tla. Tako je moderna vojska, ki se vrši v zraku in na zemlji. Mnogo pozdravov Vam pošilja Vaš Ivan. — In dan na to, je bil ta ljubi pridni mladi vojak — mrtev.
— Ranjen je bil na tirolski fronti enoletni prostovoljec - četovodja pri nekem gorskem artiljerijskem polku Vladimir Š u b i c, visokošoiec v Gradcu, sin ravnatelja tukajšnje obrtne šole vladnega svetnika Ivana Šubica.
— Vesti od spodnještajerskih polkov.  Stotnik Franc Zwirn 26.
domobranskega pešpolka je dobil vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo. — Pri domobranskem pešpolku št. 26, ki se sme s ponosom prištevati med najhrabrejše v armadi, je bilo doslej odlikovanih 86 častnikov in 554 mož, 112 mož je pa za odlikovanje še predlaganih. — S srebrno hrabrostno kolajno je bil odlikovan četovodja 47. pešpolka Valentin K 1 e m e n č i Č. Isto (malo) hrabrostno kolajno sta dobila pešca 47. pešpolka Jože Lašič iz Karol Sokol. — Duhovniški zaslužni križec 2. razreda na belo - rdečem traku je dobil vojni kurat v rezervi 47. pešpolka Beno K o b a 1.
— Nebroj iskrenih pozdravov z Dunaja pošiljamo vsem Slovencem, prijateljem in znancem, v ljubo slovensko domovino. — Franc Kobal, avto - oddelek; Janko Sušnik, pešpolk št. 17.; Alojzij Rabič, pešpolk št. 97.; Ivan Repar, pešpolk št. 40; Anton Geč, Hau.-divis. 3. Vsi: k. k. Reservespital Nr. 16., Intern. Abt. II. Stock, Zimmer 75, Dunaj, 13. okraj.
— Pozdravi iz tujine. Srčne pozdrave pošiljamo vsem prijateljskim in znanim slovenskim rodbinam, že-leč jim obenem vesele božične praznike in srečno novo leto. Nahajamo se v rezervni bolnišnici 4. na Dunaju. — Karel Kupak iz Brežic, prej trgovski sotrudnik v Sv. Križu pri Kostanjevici: četovodja Josip Nite iz Št. Vida na Koroškem; zrakoplo-vec Leopold Šterban iz Trbovelj; Jurij Kate iz Slov. Bistrice; Matija Iskra iz Ilirske Bistrice; Franc Kosec iz Drešinje vasi pri Celju. — Iskrene pozdrave z daljnjega juga: Večeslav Bažant, c. kr. podčastnik v 1. učiteljskem topniškem zboru; Ludvik Mavčič, Josip Šinkovec, Dremelj. H. Marine, Pirš, Ivo Preier, Franc Eberl, Stanko Kosem, vsi S. M. S. »Adria«, Pola I. Marinefeld-post.
— Iz srbskega vojnega vjetni-
štva je bilo. kakor poroča »Pester Lloyd«, dosedaj osvobojenih 1200 avstrijskih vojakov. 500 se jih je nahajalo v Nišu, 700 pa v Skoplju. To število se bo v kratkem zvišalo na 1500.
— Važno za svojce padlih ali pogrešanih vojakov. Pri črnovojni-ški ekspozituri v Celju (Landsturm-expositur in Cilji) so shranjene civilne obleke onih vojakov, ki so v začetku vojske služili ali pa odrinili k 5., 6.. 7. in 8. stotniji ali 2. nadomestni stotnifi 26. domobranskega pešpolka v Celju ali ki so bili kot črnovojniki .v Celju prideljeni, kake-
mu črnovojniškemu oddelku. Svojci padlih ali pogrešanih vojakov naštetih krdel, dobe pri črnovojniški ekspozituri njih civilne obleke, ako prineso od občine ali sodišča potrdilo, da so upravičeni, dotične obleke sprejeti. V potrdilu mora biti natančno navedeno vojakovo ime, pododdelek, pri katerem je bil pri-deljen, in po možnosti tudi. kaj da je imel seboj, ko je k vojakom odšel. Kdor pa že4i, da se mu pošljejo stvari na njegove stroške po pošti na dom, mora potrdilu pride jati tudi svoj natančni naslov ter eno poštno spremnico (Postbegleitadresse).
— Tretje vojno posojilo so prijavili pri mestnem županstvu v Novem mestu sledeči: G. Pauser Adolf 5000 K, g. Sbrizzai Maks 5000 K, g. baron Rechbach Viljem 3000 K, g. Bergmann Josip 2000 K, slav. »Bolniška blagajna gasilnega društva« 2000 kron, g. Agnitsch Andrej 1000 K, g. Barborič Karol 1000 K, g. Picek Antonija 1000 K, g. Turk Marija 1000 kron, gg. VVobner Roza 600 K, g. VVohner Alojzija 600 K, g. Slane Ana 500 K, g. dr. Schegula Jakob 200 K, g. Božič Fr. 100 K, g. Hladnik Mar. 100 K, g. Mehora Elizabeta 100 K, Neimenovani 100 K.
— »Rdeči križ«. Gospoda Jožef in Ivan Krisper sta mesto okrasa na grobe na Vseh vernih duš dan darovala »Rdečemu križu« po 50 kron, skupno 100 kron.
— Darilo. Gospod Peter Krisch je mesto venca na krsto umrlega gospoda Šolskega svetnika Friderika Zakelja daroval »Rdečemu križu« 20 kron.
— Za Berto Kendo so nadalje darovali in izročili gosp. podpolkovniku F. Kavčiču na Dunaju: Gospa H. Lobl, Sid, 25 K; Skoda\verke A. G. 50 K; domobranski nadomestni bataljon št. 7. Rennburg 20 K: dvorni svetnik Heinz, Dunaj, 2 K; oficirji in moštvo domobranskega pešpolka št. 9. LHorrrerice 84 K; nadomestni bataljon domobranskega pešpolka št. 11; Jičin, 92 K, skupaj 273 K. PrišteVši že prej izkazanih 3353 K se je torej skupaj nabralo 3626 K.
— Za Alojzijo Drolc, mater desetih sinov - vojakov, so doposlali g. podpolkovniku Kavčiču na Dunaju učenci c. in kr. artiljerijske kadetne šole v Traiskirchenu 35 K 80 v. Skupaj z že prej izkazanimi 2448 K 80 v, torej 2477 K 60 v.
— Patriotično nabiranje bakra in mesinga. 2e spomladi se je vršilo patriotično nabiranje vojnih kovin in dosegli so se uprav sijajni uspehi. Sedaj se bo to nabiranje ponovilo in sicer po onem dijaštvu, ki je nabiralo podpise za izmenjavo mesingastih kuhinjskih možnarjev z železnimi. To pot pa se bo predvsem pobiral baker in mesing, odnosno bakrene in mesingaste posode. Zbirka je prostovoljna in je ni zamenjati z rekvizicijo kuhinjske posode proti odškodnini. Patriotična dolžnost vsakogar je, da položi lahko utrpljive predmete iz bakra ali mesinga domovini na oltar. Nabiranje se prične Še ta teden.
— Živila. Minoli teden smo nekega dne izvedeli, da je bilo nekaj naših ministrov v Budimpešti in da so imeli tamkaj z ogrsko vlado posvetovanja o preskrbi živil. To potovanje in posvetovanje je bilo času jako primerno. Ne vemo sicer, kako in kaj je preskrbljeno za aprovizaci-jo, a gotovo je, da je draginja jako velika, dostikrat pa da tndi za drag denar tega in onega ni dobiti. To je dejstvo, ki je dobilo prav krepkega izraza na glavni skupščini zveze avstrijskih industrijalcev na Dunaju. Kar se je na tem zborovanju slišalo o dobivanju živil z Ogrskega, ni ravno vzpodbudno in tolažimo. Očivid-no je, da bi ogrska država rada obdržala kar mogoče mnogo živil na Ogrskem samim, da bi prebivalstvo Ogrske čim manj mogoče občutilo vojno, in drugič, da bi rada za blago, prodano v Avstrijo, dobila kar največ mogoče plačila. Spominjamo se živo, kako smo morali v Avstriji uživati najslabši koruzni kruh, dočim so imeli na Ogrskem kifelčke in bele žemljičke. Spominjamo se tudi živo, kako se je na Ogrskem z maksimalnimi cenami operiralo tako, da se je naše življenje silno podražilo, a upamo, da se to ne ponovi. Avstrija in Ogrska sta sicer dve državi, a vojno vodita skupno in skupni so prav v vojnem času vsi njihovi interesi. Skupna vojna, skupni interesi — to zahteva tudi, da so razmere glede živil v obeh državah enake. To zahteva pa tudi ozir na vojevanje samo. Najširše mase prebivalstva smejo vsaj to zahtevati, da imajo zadosti hrane in po človeških cenah. Angleški vojni načrt ima znano podlago: izstradati centralni državi. Upamo, da se ta načrt ne posreči in da bomo tudi dolgi čas do prihodnje jeseni dobro prestali. Toda prvi pogoj za to je, da ne bo v enem okraju vsega preveč, v drugem pa prmalo. Če se je pri zadnjem obisku naših ministrpv^v Budimpešti dosegla, za-_
gotovitev, da se bo z Ogrskega dobilo zadosti živil po primernih cenah, potem upamo, da se bomo lahko še smejali angleškemu načrtu o izstradanju centralnih držav.
— Vpokojenci so v sedanjih trdih časih reveži vseh revežev. Seveda ne mislimo na vpokojence, ki so časih nosili zlate ovratnike, nego na tiste male ljudi, ki so že v mirnih časih s svojimi malimi pokojninami komaj izhajali. Odkar je vojna, občutijo ravno ti vpokojonci draginjo najhuje. Kako naj izhajajo ti ljudje s tako malimi pokojninami pri takih cenah vseh potrebščin. Će kdo, zaslužijo ravno ti ljudje, da se jim pomore. To bi se tudi lahko zgodilo m sicer bi se jim lahko pomagalo iz penzijskega zaklada. V penzijskem zakladu je denar, ki so ga vpokojenci sami vplačali, ta denar je pravzaprav last vpokojencev in ima izključno namen, omogočati vpokojen-cem primerno izhajanje. Lahko bi se torej ukrenilo, da bi se dala vpoko-jencem iz njihovega lastnega zaklada kaka podpora. Ti ljudje, zlasti če imajo otroke, zdaj ne morejo ne živeti, ne umreti. Penzijski zaklad bi te podpore lahko utrpel, siromakom pa bi bilo v njihovi veliki sili vendar vsaj nekoliko pomagano.
— Spekulacija z vrednostnimi papirji. Vlada je izdala ostro posvarilo zaradi neopravičenega poganjanja kurzov različnih vrednostnih papirjev in poživlja posredovalnice za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, naj svoje klijente svari pred ponudbami spekulativnega značaja.
— Cesarska naredba o zavarovalnih pogodbah. 2e 1. 1907. je vlada predložila gospodski zbornici zakonski načrt o zavarovalnih pogodbah. Sedanje določbe splošnega državljanskega zakonika že davno ne zadostujejo. Doslej so vsebino zavarovalnih pogodb kar zavarovalnice določale in kdor se je hotel zavarovati, se je moral dotičnim določilom podvreči. Z ozirom na potrebe sedanjega časa je izšla cesarska naredba, s katero se določajo uredbe, ki bodo na korist zavarovancem.
— Naš znani klavirski virtuoz, gospod Anton Trost, bivši učitelj »Glasbene Matice«, ie dne 7. novembra sodeloval pri koncertu dunajskega koncertnega društva v veliki dvorani »Koncerthausa«. Predvaja! je Chopinov E-mol koncert in dosegel popolen umetniški uspeh. Nabito polna dvorana mu je navdušeno ploskala v zahvalo za krasen umetniški užitek. V priznanje mu je bil poklonjen Iovorjev venec. »Wiener Tag-blart« n. pr. omenja, da je podal dokaze visoke tehnike in muzikalnega okusa. Zelo laskavo oceno je priobčila tudi »Neue Freie Presse«, ki omenja, da je pri predvajanju dokazal popolno umevanje poleg sijajne tehnike in da je žel splošno, živahno priznanje. Kdor pozna razmere, ve, kolike so zahteve, ki jih stavi dunajska publika do umetnika in zato mu čestitamo k tako krasnemu uspehu.
— Občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani se je vršil snoči ob 9. v ma-gistrarni dvorani. Predsednik gospod! Alojzij L i 11 e g otvori občni zbor ter imenuje za zapisnikarja g. Ivana Volka m pozdravi zastopnika oblasti mag. komisarja g. dr. Bre-s k v a r j a. Za overovatelja zapisnik ka imenuje gg. Šetinca in Kovača. — Razen že leta 1914 umrlih! članov so umrli ali padli na bojišču še ti-Ie člani: B e r d n i k Maks, knjigovodja: C v e t k o Josip, trgovski pomočnik v Ljubljani; Sušnik Josip, trgovec v Kranju: W o 1 f Sig-mund. poslovodja v Celovcu; Petri č i č Vaso, častni član, vitez Fran Jožefovega reda, častni meščan ljubljanski itd.: S o u v a n Ferdinand, častni član, veletrgovec in veleposestnik (njegov sin je v svojem tn v imenu sorodnikov podaril društvo 1000 K); Armič Aleksander, trg. potnik v Ljubljani: B o ž n a r Andrej, poslovodja v Ljubljani; E r i a n Emil, trgovec v Beljaku; D e r č a r Josip, poslovodja v Ljubljani: Dol en z Josip, trgovec v Celju: Na?v Štefan, trgovec v Ljubljani: Make-si h Josip, trgovec v Celju: Pres-s 1 a u e r Maks. trgovee v Beljaku? Roos Edmund. trg. zastopnik v Krnju: Schluet Josip. trg. zastopnik v Gradcu. Društveno premoženje izkazuje v bolniško zavarovalnem oddelku 81.730 K 46 v. v podpornem oddelku 141.536 K 92 v. J., Terčkova zapuščina znaša 47.314 K:
79 v. Vsled kurznih izgub v znesku 2309 K 40 v in izostanka članarine 584 K v vojaško službo vpoklicanih 49 rednih članov znaša primanjkljaj proti letu 1913 preteklo leto 612 K
80 v. Račune so pregledali m našli v redu računski pregledovale?, v katerih imenu poroča g. Anton š k o 1 Odobri se nadalje podpora v zneskn 700 K. 14 članom društva ter se določi za bodoče leto 5 mesečnih podpor po 60 K in 5 mesečnih podpor po 5AJ^ Na -predirag« &gy ax jlsc ifc*
volijo za preglednike račnnov gg. Kmet Iv., Kostevc Iv. in Škof Anton, za njihova namestnika pa gg. S e k u 1 a Josip in Š k e r b'i n c Silvester. Končno naznani društveni predsednik, da je ravnateljstvo pod-pisalo 35.000 K vojnega posojila in sicer 5000 K pri Kreditni banki in 30.000 K iz Trčkove zapuščine pri sodišču, nakar zaključi občni zbor z zahvalo za udeležbo.
— Pohvalno priznanje je izrekel kranjski deželni šolski svet nad-učitelju Ivanu Pirnatu v Mokronogu, ker je napravil in uredil šolski vrt in ker šola izkazuje jako zadovoljiv splošen uspeh, in učiteljici na tej šoli Rozi R a n d 1 za njene jako dobre uspehe v šoli.
— Slovenski strokovni koledar, ki ga izdasta v Trstu zvezi poštnih in železničarskih uslužbencev, izide koncem novembra. Ta strokovni koledar bo imel zelo interesantno vsebino. Posebno važna bo za marsikoga v tem času objava odredbe domobranskega ministrstva, ki določa pokojnino invalidov, vdov in sirot ter vseh onih, ki so bili vzdrževani od pokojnega. Nadalje bo koledar vseboval hitrega racunarja ter zanimivo kroniko svetovne vojne, med drugim vojne napovedi in razvitek vojnih dogodkov. Čisti dobiček tega koledarja, katerega glavno zalogo bo imela knjigarna J. Stoka v Trstu, ulica Molin piccolo št. 19, je namenjen za podpore vdovam in sirotam za domovino padlih članov - železniških in poštnih uslužbencev.
— Vojaški konji na posodo za dokončanje jesenskih poljskih del. C. in kr. vojno ministrstvo je odredilo, da se smejo do 10. decembra t L v •pomoč poljedelstvu prepuščati delavske moči, kakor tudi konji zlasti za dokončanje jesenske posetve in sicer iz stalnih vojaških konjskih bolnic oni okrevajoči konji, ki se za taka dela lahko uporabljajo brez nevarnosti za njih zdravje. Ti izposojeni konji izstopijo za ta čas iz vojaške oskrbe. Pri tem se je opozorilo prej omenjene konjske bolnice, da morajo sin-ono paziti na to, da se okuže-nje ne raznese. Tudi se je odredilo, da smejo nadomestne baterije za to dobo do 25% svojih konj dati v navedeno svrho na posodo. Izposojati pa se smejo ti konji samo na tako oddaljenost, da jih je mogoče v slučaju potrebe tekom 48 ur pozvati nazaj.
— Opozoritev radi petroleja. Občinstvo se opozarja, da se prodaja petrolej 1 1 a 64 v v mestni vojni prodajalni na Turjaškem trgu, samo še ta teden, ker pride potem na prodej mast, fižol in ješprenj.
— Nesreča na železnici. Ko je včeraj zjutraj šel bolniški vlak za garnizijsko bolnišnico po progi dolenjske železnice, sta skočila zadnja dva voza iz tira na nekem ogibali-šču, sta se nagnila in zadela brzojavni drog. Vsled močnega nagnenja se je zlomila os predzadnjega voza in sprednji del voza se te zlomil. K sreči v teh dveh vozovih ni bilo nobenega človeka. Prometno oviro so odstranili še dopoldne.
— Umrla je gospa Franja Ander-wald, roj. Straus, soproga g. Rudolfa Anderwalda brivskega mojstra v Celju.
f Poldetu Ažmanu v spomin. Zdi se, da je naša domovina premajhna, da bi dala mesta vsem svojim sinovom, ki legajo k zadnjemu počitku. Onstran državnih mej, ob Dnjestru začenjajo pomniki naravnega poguma in zvestobe slovenskih sinov, po vseh galiških ravninah jih slediš in v gozdnih Karpatih služijo ti kot kažipot. In ne samo mrzla severna zemlja, tudi srbska Mačva je vsesavala njih kri in v mirnem Sre-mu so odnašale megle njih zadnje vzdihe. Kar pa jih je pustila tujina, so se vrnili domov, da branijo svojo lastno zemljo, svoj dom. V Čisti vodi Soče si izpirajo svoje rane ki po skalnih nje bregovih jenjavajo biti srca v ljubezni do domače grude. V vrste teh tihih junakov je tudi vstopil, ne kot prvi in ne kot zadnji, Poide Ažman, rezervni praporščak, prej učitelj v Sodražici, rodom iz Kranja. Dolgo časa se je ogibala smrt tega mesta na sivi skali, toda sedaj je začela tudi tu izbirati svoje izvoljence. Izmed dobrih izbira najboljše. Če je v dr. Levičniku izgubil Kranj dobrega zdravnika, Če je z dr. Jankom Šavnikom izginil najboljši Sokol in narodni delavec, je umrl s Poldetom Ažmanom eden izmed najpoštenejšm in najznačajnejših fantov. Ni bil ne organizator, ne politik — bfl je učitelj, učitelj - značaj, ki ni nikdar zatajil svojega naprednega prepričanja. Nikjer se ni silH v ospredje, toda kamor so ga postavili, je izpolnil svoje mesto. Pred leti je pač največ žrtvoval moči za god beni klub Sloga. Toda, če pogledaš tudi v zgodovino drugih kranjskih društev, najdeš delavca Poldeta povsod, v Sokola, čitalnici, požarni brambi in godbe-netn društvu. Če Te bodo že vsi težko pogrešali, koliko težje Te bo-
mo še mi, Tvoji prijatelji. Razposajena in vesela je bila Tvoja duša, ker srečnega si se počutil v svojem kraju med svojimi ljudmi. Koliko veselih ur smo preživeli v Stražišču — danes pa puščaš tam mlado vdovo in komaj par mesecev staro hčerko. Kam si šel, Polde? Kje je Tvoj veseli glas? — Ni Te! Le bleda luna, ki se je tolikrat smejala izza Šmarjetne gore našim razposajenim pesmicam in burkam, obseva kup sveže zemlje in ne more razumeti, zakaj si postal tako miren. Ne zbude Te niti naše solze, niti zamolkli streli topov, ki jih večerna sapa donaša čez škofjeloške hribe tja do sedanjega Tvojega doma- *
Izkaz dohodkov in izdatkov »Dobrodelnega koncerta v Litiji"
dne 13. t. m : Dohodki: 1. Vstopnina: 561 K; 2.) šator: 588 K; skupaj: 1149 K. Stroški: 1.) Režija in gratifi-kacije: 92 K 14 v; 2. prodajni pred meti za šator (med istimi za vino v buteljkah in dac: 233 K 11 v): 385 K 85 v; skupaj: 477 K 99 v. Cisti dobiček: 671 K 69 v. Dobe: 1.) Rdeči križ v Litiji: 217 K 23 v; 2.) Fond za ljubljanski zavod za vojake, oslepele v vojski: 217 K 23 v; 3.) Okrepčevalnica v Postojni: 237 K 23 v. (Neimenovani je daroval 20 K izrecno za to okrepčevalnico.) Zlasti je treba omeniti vstopnine, in to znesek 100 K litijske predilnice, po 50 K g. ravnatelja Preissa in g. tovarnarja Kna-fliča, 20 K č. g. župnika Brezovarja itd. Ravnateljstvo livarnice (Blei- und Silberhfltte) je prepustilo celo noč brezplačno električno razsvetljavo ve-seličnih prostorov in ceste, poveljnik črnovojniške stotnije, g. nadporočnik Debevec, pa je dal vojake-delavce za dekoracijska dela na razpolago. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepem uspehu, zlasti čast. gospem : Mili Svetčevi, Spendetevi, Steiner-jevi in Turkovi za njihov neumorni trud in krasen uspeh v šatoru, gg. učitelju glasbe Komelu, igralcu na gosli h S. B e r 1 i č u, pisatelju Rado Murniku, pevovodji P. Jerebu in pevskemu društvu „Lipau ter „Šramel-tercetu* itd. bodi v imenu dobre stvari javna zahvala. Račun je pri c kr. glavarstvu vsakomur v pogled. — Litija, 22. novembra 1915. — Nadoficijal S p e n d e, aranžer.
V potok je padel, ko je šel domov, 571etni zidar Fran Ajdovec iz Kamnika. Potok je bil narastel in Ajdovec ni mogel iz njega. Našli so vtopljenega.
V Krškem se je bil splašil konj v nedeljo dopoldne na glavnem trgu baš ko so ljudje šli od maše. Konj, last pekovskega mojstra Jermana, je bil vprežen v kolcselj. Čevljar Zalokar iz Vidma se ni mogel pravočasno izogniti, konj ga je vrgel na tla in povozil. Zalokarja so težko ranjenega prepeljali v vojaško bolnišnico v Krškem.
Na tuje stroške! C. kr. namest-ništvo za Češko je preklicalo z dopisom z dne 20. oktobra 1915, št. 284.134 leta 1880. v Rudolfovicih, okraj Semil rojenega in tjakaj pristojnega pekovskega pomočnika Ivana Sida, kateri se klati brezposelno po svetu ter izvablja pri raznih županstvih na račun svoje domovne občine denarne podpore. Županstva se opozarjajo, da navedencu, ako ni izredno potreben, od sedaj naprej ne dajo nobenih podpor več, temveč naj se z njim, če so dani potrebni predpogoji, postopa po vlačugarskem zakonu.
Iz Celja. Kakor smo že poročali, je dobilo mesto Celje rekvizicijsko pravico za mleko, jajca in krompir v celjskem okrajnem glavarstvu. To je tako razumeti, da se živila ne smejo brez dovoljenja celjskega okrajnega glavarstva razun za vojaštvo izvažati. V celjskem okrajnem glavarstvu je pa promet prost. Določile so se sledeče cene: za 16 komadov jajc 2 K, mleko na domu 26 v, v mestu 28 do 30 v, za krompir na najbližji železniški postaji ali v Celju 12 K. Cene so se določile na nekem zaupnem posvetovanju zastopnikov spodnještajerskih mest v Mariboru; če se bode pa dalo jajca in mleko po teh cenah v Celju v zadostni meri dobivati, je vprašljivo. Mlekarice pravijo, da lahko mleko izven mesta prodajo po 32 do 36 v in jim ga ni treba niti v mesto voziti. Zato bo treba na vsak način dobivanje mleka za Celje in okolice organizirati.
Na deželni kmetijski šoti v Sent Jurju ob Južni železnici se v tem šolskem letu vsled končnega odloka deželnega odbora ne bode začelo s poukom, ker ostanejo prostori še nadalje na razpolago Rdučemu križu za vojaške rekonvalescente.
Tatvine za ljubimca. Italijanski državljan Capellari je interniran, njegova ljubica Josipina Pillich, ki je doma blizu Vidma na Laškem, služi pa v Celju za hišino, ga tudi v teh hudih časih ni zapustila.. Kradla Je x
Celju denar, zlatnino in druge stvari in podpirala interniranega ljubimca. Velik del ukradenih stvari so našli v neki drvarnici, tako dva bankovca po sto kron, briljantne uhane in druge stvari. Svoji gospodinji Josipini Kupki je ukradla denarja in zlatnin za 423 K, neki Elizi Fornari raznih stvari v vrednosti 395 K in celo neki kuharici 20 K.
Drobne novico s Štajerskega. V Peklu je namesto umrlega Bau-manna izvoljen za župana Karol Sima. — Iz Maribora. Ravnatelj deželnega ženskega učiteljišča Franc Frisch je pomaknjen v šesti činovni razred. — Med Mariborom in Celovcem sta vpeljana dva nova vlaka: iz Maribora je odhod ob 6. uri 20 minut zjutraj in dohod v Celovec ob 9. uri 39 minut dopoldne; iz Celovca odhod ob 2. uri 40 minut popoldne in do-hod v Maribor ob 6. uri 21 minut zvečer; ta vlak ima potem lepo zvezo z Gradcem in Pragerskim.
Odbor »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi za leto 1915./16. je sestavljeno tako-le: Predsednik: Ivan A r h, c. kr. dvorni svetnik; podpredsednik: dr. Bohu-slav F r a n t a, nadsvetnik deželnega odbora in državni poslanec; blagajnik: dr. Karol Šebesta, odvetnik; tajnika: Josip Skrbinšek, c. kr. gimnazijski profesor, in dr. Fran H e r i c, c kr. vseuč. bibliotekar; odbornik: dr. Ivan 2mavc, c. kr. vseuč. bibliotekar; namestnika odbornikov: dr. Karol Chodoun-s k y, c. kr. dvorni svetnik, in Jan Vladimir Hrasktf, c. kr. dvorni svetnik; revizorja: dr. Peter C. Ne-sy. odvetnik, in Jos. V al en t a, stavbni svetnik deželnega odbora; namestnik revizorjev: Jaroslav H o u d e k, c. kr. stotnik. — Društvo je zgubilo zaradi vojnih dogodkov mnogo članov in dobrotnikov; skrčilo se je seveda rudi število prosilcev. Na večjo draginjo se odbor pri podporah ni mogel ozirati, ker je bilo dohodkov premalo. Društveno premoženje se sicer ni zmanjšalo, pa za bodočnost se bojimo, če ne bo darežljivost slovenskega občinstva prav izdatna: kajti na začetku novega društvenega leta je toliko prosilcev, kakor jih je bilo lani, splošne gospodarske razmere so pa slabše nego pred letom. Odbor nujno prosi pomoči, da ne bodo revni slovenski dijaki v Prag? še bolj stradali nego v minulem .šolskem letu. Darove pnrejema za društvo gosn. dr. Karol Šebesta. advokat v Pragi, Spa-lena ulica W.
Kino „Ideal". Velikanski uspeh Bernhard Kellermannovega romana ,.Predor". Včeraj se je prvič predvajal. Brezdvoma mora pravična kritika pri-poznati, da bi se ta roman ne dal bolje kinematografizirati. Pred vsem gre tu zahvala tvornici in režiserjem, ki so vse le mogoče kinotehnične naprave porabili. Posebno velike težkoče so napravile množine delavcev in pa velikanske množine materijala, katere je pa tvornica premagala in na ta način ustvarila delo, ki bo težko našlo boljšo izpeljavo. Izvrstne so tudi psi-hologične scene, n. pr. nadvse srečen zakon Allana, ki ga pa uničijo delavske mase po oni grozoviti katastrofi v predoru, več sto kilometrov od vhoda. Kakor pri vseh učinkovitostih „Union Vitoscope" družbe, ni treba posebno poudarjati igranje glavnih junakov. To pravcato umetniško delo se bo predvajalo še od danes, srede, do sobote 27. novembra. — Predvajanje traja eno in tričetrt ure in so vsled tega predstave ob pol 4., 5 '/4., 7. in tričetrt na 9. Otvoritev blagajne ob 2. popoldne.
Zvita goijufica. Minuli teden je v Šolskem drevoredu nek gospod nakupil precej mesnine, jo plačal in pustil pri mesarju, češ, bode že prišla ponj o njegova žena. Kmalu po odhodu pride k stojnici neka ženska ter zahteva ono mesnino, ki jo je preje kupil njen mož, kar ji je mesar tudi takoj izročil. Ko je gospod pozneje prišel nazaj in poprašal, če je njegova žena mesnino že vzela, je mesar to seveda potrdil in s tem je bila zadeva dotlej končana. Ne pa pozneje. Ko je namreč gospod prišel domov, ni našel mesnine in žena o stvari sploh ni nič vedela, šel je nazaj in mesarju to povedal, nakar mu je ta denar povrnil. Dotična ženska je celo kupčijo opazovala in poslušala ter po kupčevem odhodu priliko porabila in se na ta način z mesom prav dobro aprovizirala. Vsota je bila taka, da bode moral mesar par dni mesnino sekati zastonj, odnosno za goljufičin želodček.
Volneni plaid, katerega je v torek v prodajalni špeha »Oospodar-ske Zveze« neka gospodična zgubila, m katerega je po izjavi mesarskega pomočnika neka Ženska pobrala in odnesla, naj prinese nazaj v prodajalno, sicer bo imeja sitnosti.
24 K le izgubila neka reva, ki stanuje v Kolizeju, vrata 29, pritličje, in sicer včeraj zvečer okoli 7. ure na
poti od frančiškanskega mostu do hi- 1 nematografa »Ideal«. V zeleni torbici je imela bankovec za 20 K in za 4 K drobiža. Kdor je našel, naj vrne revi denar.
Rožne stvori.
* Ogrski črnovojniki letnikov 1873 do 1897 so klicani na dan 6. decembra pod orožje.
* Trdnjavo Novo - Georgievsk
so prekrstili Nemci na staro poljsko ime Modlin.
* V Sofijo je prispela v soboto sanitetna misija Malteškega viteškega reda.
* Sultan Je odlikoval bolgarskega prestolonaslednika Borisa, princa Kirila in generalisima Žekova z zlato Liakat - kolajno.
* Srednješolci v Bosni in Hercegovini morajo odslej tudi izven šole nositi posebne čepice, oziroma fese, po katerih se spozna, kateri zavod obiskujejo.
* Lakota v Petrogradu. Chvo-stov je sprejel namestnika petro-gradskega župana, ki mu je poročal, da stoji Petrograd zaradi pomanjkanja mesa in drugih živil neposredno pred lakoto.
* Češka napredna (realistična) stranka. Kakor poročajo »Lidove Novinv«, ni imela češka napredna stranka že od lanskega oktobra nobenega sestanka več in je smatrati, da je stranka sploh prenehala.
* 10.000 K je prispeval nemški državni kancler iz nemških državnih sredstev za v bedi se nahajajoče Nemce v Galiciji. V to svrho se je nabralo na Nemškem dosedaj 165.000 mark.
* Požar palače Bonmarche v Parizu. V postranskem poslopju trgovske palače Bonmarche, v Parizu, v katerem se nahaja velika vojaška bolnica je izbruhnil v ponedeljek velik požar. Ranjence so rešili.
*Nemška ura. Neki chilenski list primerja nemško armado precizno idoči uri, ki pa se razločuje od drugih ur v tem, da njena karakteristična lastnost ni tiktaka, temveč taktika.
* Japonski naddreadnought. Rot-terdamski listi poročajo, da so spustili v ladjedelnici v Yokosuku na Japonskem v morje japonski naddreadnought »Jamagiro«. Ladja ima 30.600 ton ter vozi s hitrostjo 22 vozlov. Oborožena je z 12 topovi kalibra 14 coiov.
* Konferenca glede voinih vjet-nikov. Delegati »Rdečega križa« za Avstrijo in Ogrsko pri konferenci glede vojnih vjetnikov baron Spie-gelfeld, grof Apponvi in dvomi svetnik Farkas so dospeli 18. nov. v Stokholm. Delegate je sprejel kralj in princ Maks badenski, ki kažeta najglobji interes za konferenco.
* Težkoče španske vojaške reforme. »Temps« poroča iz Madrida: Razpravljanje o vojaški reformi, ki jo je predložil vojni minister, poteka prav počasi. Odpor proti vladi se veča. Ministrski predsednik Dato je izjavil, da je nameravana vojaška reforma in znižanje starostne meje kabinetno vprašanje.
* Posestvo se dobi v dar. V Švici je 77.000 do 80.000 štirjaških metrov obsežno, za sadjerejo in sekanje mramorja dobro in baje 300.000 mark vredno posestvo, ki je rodbine Krusewiiz v Idaheimu pri Gothi daruje tistemu, ki plača nemškemu Rdečemu križu 20.000 mark, turškemu pa 10.000. Če je posestvo res kaj vredno, se bodo ljudje kar trgali zanje.
* Kitajski delavci   v Rusiji.
»Koln. Ztg.« poroča iz Kodanja: Glasom neke petrogradske brzojavke se ruska vlada živahno trudi pospešiti priseljevanje kitajskih delavcev v Rusijo, da jih porabi v rudokopih in industrijskih obratih. Odpravila je že več odločb, ki preprečujejo priseljevanje. Ena sama delavska posredovalnica v Charbinu je tekom enega meseca spravila 80.000 Kitajcev v vzhodnoruske rudokope.
* Opojne pijače na Angleškem. »Rotterdamsche Courant« poroča, da je bHa včeraj izdana nova naredba glede točenja opojnih pijač v okolišu Londona. Lokali, ki imajo dovoljenje točiti opojne pijače, smejo biti odprti ob delavnikih samo od 12. opoldne do pol 3. Dopoldne in od pol 7. zvečer do pol 10. ponoči, ob nedeljah od 1. do 3. popoldne in od 6. do 9. zvečer. V klubih se smejo samo te ure točiti alkoholne pijače.
* Kraljica v kinematografu. Romunska kraljica Je spisala že več knjig, zdaj pa je šla med tiste pisatelje, ki sestavljajo drame za kinematografe. Sestavila Je kinematografsko dramo iz romunskega življenja. Mlad kmečki fant je zaljubljen v bogato dekle, izpodrine ga pa še bogatejši tekmec. Fant ubije tekmeca in pride v ječo, dekle pa gre v samostan. Nova pa je ta snov, Jako nova!
* Dobiček Ogrske. Dunajski »Fremdenblatt«, glasilo ministrstva zunanjih del, je priobčil uvodnik, v katerem razpravlja o velikih dobičkih, ki jih je napravila Ogrska s svojimi kmetijskimi pridelki in z živino. V članku je rečeno: Ogrski kmetovalci so mogli svojo jako dobro žetev in svojo mnogoštevilno živino po fantazijskih cenah prodati in so pre-ogromnl skupiček dobili takoj v gotovini izplačan. Vloge pri velikih denarnih zavodih so postala povsem nenormalno velike.
* Oj ti liferant je! Pred izjemnim sodiščem na Dunaju se je včeraj začela kazenska obravnava proti Sieg-friedu Schicku, zastopniku avtomobilske tvrdke Benz & Ko., Maksu Lonserju, ravnatelju te tvrdke, odvetniku dr. Arturju Nossalu, pravnemu zastopniku te tvrdke, proti lastnikoma komisijske tvrdke Fuch cc Ko. Simonu in Leonu Fuchu ter proti komptoristoma Wagnerju in Wawi-dowiegu. Obtoženi so, da so pri dajatvah za armadno avtomobilstvo goljufali na rafiniran način; nekateri izmed njih so tudi obtoženi udeležbe pri zlorabi uradne oblasti. Obravnava je t a j n a.
* Kosovo polje. Po stoletjih postaja Kosovo polje zopet prizorišče svetovnih dogodkov. Kosovo polje je nevelika ravnina razprostirajoča se ob bregovih reke Sitnice, zapadnega pritoka srbske Morave. Zastraženo je to polje na severu od Kopaonik planine, na vzhodu in jugovzhodu od Šarplanine, na zapadu in jugozapadu pa se dvigajo visoke albanske gorć. Ravnina je kakih 50 km dolga in 5 do 20 km široka, na jugu jo zapira soteska Kačanik. Kosovo polje je rodovitno, toda bilo je za turških časov popolnoma zanemarjeno. Glavni mesti tega ozemlja ste Mitrovica in Priština, prva politično, druga trgovsko središče. Mitrovica je zvezana z železnico s Skopljem in tako tudi s Solunom. Iz Prištine drži glavna cesta ob Ibaru proti severu na Kraljevo, proti jugozapadu čez Prizren v Albanijo. — Pod poveljstvom carja Lazarja se je bila na Kosovem dne 15. junija 1389. bitka Srbov proti Turkom sultana Murata I. Lazar m Murat sta obležala na bojišču, na bojišču pa je obležala tudi slava Si samostojnost srbskega carstva. Na Kosovem polju raste mala rdeča cvetka, ki je ne najdeš nikjer drugje. Srbska narodna pesem pravi, da je vzklila iz krvi padli junakov.
Darila.
Izkaz daril, ki so došla od 1. do 31. oktobra nabiralnici daril v naravi pri c kr. deželni vladi
Iz Ljubljane: Gospa stotnika Steimetz 18 obvez; tvrdka M. Ranth 1 srajco, 1 spodnje hlače; Neimenovan 1000 cigaret; gospa Relly dr. Hoglerjeva, nabava iz neke zbirke v kazini 29 spodnjih hlač, 1 opas-rrico, 2 sneženi čepici, 5 volnenih jopic, 17 parov žilogrelcev, 2 para rokavic, 3 pare dokolenic, 218 parov nogavic; mestna slovenska dekliška šola 6 blazin; dekliška šola v Lich-tenthurnovem zavodu 35 parov nogavic; mestna dekliška šola 3 pare nogavic, 8 blazin; šivalna soba nemške gimnazije 95 srajc. 66 spodnjih hlač; nemško društvo 200 šalov, 400 parov nogavic.
Izven Ljubljane: Gospod Ivan Slfvnik v Podhamu pri Lescah, 1 zaboj jabolk; gospejno pomožno društvo »Rdečega križa« pri Zidanem mostu 6 srajc, 12 spodnjih hlač, 28 opasnic, 18 šalov, 12 parov palč-nikov, 24 parov dokolenic; dekliška šola v Kranju 3 pare palčnikov, 13 parov nogavic; šolsko vodstvo v Št. Vidu pri Ljubljani 9 spodnjih hlač, 10 spodnjih jopic, 141 parov čevljarc, 64 robcev; Šolsko vodstvo na Slapu pri Vipavi 19 srajc.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Rdeči križ«: Mesto venca pokojnemu lekarnarju Ph. Mr. Jurju Husu i. s.: Gremij kranjskih lekarnarjev 20 K in lekarnaT Rihard Sušnik 20 kron. Skupaj 40 kron.
Za Ciril - Metodovo družbo: »Iz Puhkove zidance« v Črnomlju 5 K in Anton Klun iz Gorice 10 K, v trajni spomin prerano umrlega prijatelja, vrlega rojaka Antona Poljšaka iz Zapuž na Vipavskem. Skupaj 15 K.
Za božićnico našim hrabrim vojakom: Anton Klun iz Gorice 10 K, v trajni spomin prerano umrlega prijatelja, vrlega rojaka Antona Poljšaka iz Zapuž na Vipavskem.
Za bednega slovenskega pisatelja: »Dar nekaterih dam in gospodov iz Novega mesta« 57 kron._
Današnj* list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina te tisk »Narodne tiskamo«.
270. Stev.
•SLOVENSKI NAROD* dne 24. novembra 1915
Stran 5«
Stare bolečine se povraćalo, ako se vreme preobrne, zakaj telo je pogosto jako občutno za premene temperature. Za hitro ostranjenje takih bolečin v udih in telesu priporočamo Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. »Elzafluid«. 12 steklenic pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvaško). Mi priporočamo, da imate to dobro, bolečine tolažeče sredstvo, ki ga odrejajo mnogi zdravniki, vedno v hiši, da ga imate, kadar treba, pri roki. Voljno odvajalno sredstvo, ki jači želodec, so Fellerjeve »Elzakroglice«. 6 škatlic franko 4 K 30 v. (s)
Kdor Odol rabi dosledno vsak dan, po naiih današnjih znanostih kar najbolje neguje zobe in usta.
b veliki steklenici kron 2« mali steklenici kron 1-20.
Isbarao ae Je obae«lo ta vojake v vejakl la »ploh se vsi keg» kat najboljša
bol oblažajočs mazanje
SpraMaJoaja, reumatizmu, gihtu. aaaci,  prani, vratni  ia boloatl t arbtm
Dr. BJcAtsr-Ja
Sidro-linienl.
i-Piiu-Eipellsr
eipslit
Nad« m I astilo s* i
Stoklonle*
kran. -80. 1 40. 1-
Doblfa m v Ukanaa alf
Dr
direktno Rlohtar
Jo lakarat
,Prl zlo to m lova l, BliBototi
■ta ».
Daerm
ipesUJanJe.
SaV:
■ '■'-•a'-,i
ei^Baav'^Baaaeaaaa^aalaaaajl^BaaaVB^^^
Globoko potrtim srcem javljam v svojem imenu kakor tndi v imeuu svojih otrok Baeolf a in Silve vsem sorodnikom, prijateljem lu znancem pretužno vest, da je naša predobra soproga ozir. mamica, gospa
Banja flndenvald m. straoss
po dolgi, zelo mučni bolezni vdana v voljo božjo danes zjutraj ob 2. uri za vedno zatisnila svoje trudne zemske
o3.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v četrtek dnu 25. novembra ob pol 3. uri popoldno iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Ljubljani in v Celju.
Preblago rajnico priporočam v pobožen spomin.
Ljubljana-Celje, dne 23. nov. 1915.
Rudolf Andervald,
brivski mojster, soprog.
Lepa dvonadstropna
VILA
z  velikim  vrtom   v LJubljani, * se ugodno proda. 2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda*.
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtlčcancl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Bla balzamom. Lonček z garancijskim pismom U,3 lončki H 2-50, 6 lončkov K 4.50. Hemenv, Kosi ce (Eaasa) I Posti ach 12/22, Ogrske. 2*84
Uvoz
kave m cafa
Josip Smrkovskv,
Samo na debelo.
3058
if»t se tako)
po  najvišji  ceni, — vsako množino
Jesenovega losa
Ia, bodisi okrogel (še stoie?) ali deske.
Orehovega lesa
L, IL, III. vrste, vsake mere,
Domačege, bostsnjevega lesa
vsake Trste. — Sprejmejo se
Pismene ali ustmene ponudbe, prosto vagon, je pošiljati tvrdki:
J. Pogačnik.
Ljubljana, Marije Terezije c 13 (Kolizej).
zzzziz Najboljša in naj zdrav ej§a--!
barva8 za lose In brado
je dr. Drallea „NE BI L", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno is zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, veiike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage Ia mrežice vseh vrst; gledali&čne Ia toaletne ===== potrebščine Itd. .
mala sobica
Ponudbe s ceno takoj na upr. »Slov, Naroda »mala sobica 3056".
lekarnarja PlCCOUja | v Ljubljani
1 steklenica tO vin.
Kontoristka
samostojna meč, 3063
se sprejme takoj ali pozneje,
po dogovoru. Istotam se sprejme tudi
učenec
poštenih staršev, s prim šol. naobrazbo.
F. S ŠKRABAH, VKnfcjom,
^Idrija
drogerija in jotomanufaktnra
Ljubljana, Selenbargova ul. 5
priporoča veliko zalogo
desinfekcijskih  preparatov  Jcakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno.
Potrebščine za postrežbo bolnikov   in ranjencev, obvez ia gumastega blaga,
konjaka, ruma in čaja. jtero/orm.    fithtimn. ferolin.
Gonoktein. 1
Najnovejše, izkušeno sredstvo proti akutnemu in kroničnemu kapavcu (triperju), belemu toku, cvstidi, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d.
Brez vbrizgavanja! O Gonokteinu piše Zentralblat far gesamte Gy-naikologie und Geburtshilfe, Band I, Heft 4, stran 127.
Capsulae antigonorrh. Tanno-Kawa Bismuth comp. ali Gonoktein vsebnje čreslovine raznih trav (Uvaursi, Rheum-palmatum, Ervthraea centauri, Merrvan-thes trifol.) Kakor tudi smole Ka\va-Kawa, Kubeba kiselinu, Cubebin, mali kvantum Bismutha.
Čreslovna kislina je v preparatu kemično spojena, (način tega kemičnega spajanja je tajnost proizvajalčeva) tako da se v želodcu ne spaja z beljakom, a v tenkem črevu se ne izločuje žolčna kislina, marveč deluje na sluznico uru-genitalnega trakta, kjer se gode take spremembe na stenah žil, da nastanejo za lenkocite nepuščne; s tem se ublažuje sekredja tknniva in zmanjšuje se gnojno iztekanje kapavca.
Izginja tudi neugodno žgetanje pri vodi kakor tudi ponehava prisiljena voda (Harndrang) in pomaga uničevati Gonokoke.
Draženje ledvic, škodljivo delovanje na sluznico prebavnega trakta ne pokazuje se pri rabi tega zdravila. Tudi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro delovanje. Relativno je ceno sredstvo, tudi za siromake.
Lamers (Amsterdam.)
Dobi se v vseh večjih lekarnah.
Škatljica K 5~. ' Zahtevajte literaturo in prospekt.
Ljubljana : Lekarna Trakozcv,
Zagreb : Lekarna , S al vato r', S. Mit-teleach, Jelaclcev trg.
Proizvff ja : Farmakološko - kemični laboratorij „HERA- Praga- VrlOTice 552.
Đobavltelf vojnega ministrstva in Vojno - xnravstvenega zdrnlenfa.
„Prodor11 Je občinstvo nlškl mm in kje so
Iz včerajšnje predstave raz videlo, kje je pravi ume potvore.
I ipoMtvaaJaa
„KINO IDEAL".
Predstave „Prodora11 se vrše od danes do sobote
I U I it I *- I 'i«*-1
vešča strojepisja in stenografije SO sprejme« Ponudbe pod ..Stenografije** na   upravništvo »Slovenskega Naroda.« 304 6
mlajši, mešane stroke in
v a j e n e c
poštenih stat se v, s primerno Šolsko naobrazbo, se sprejmeta takoj v
Ljubljani« Ponudbe na »Mestno po* sredofalnico za delo in stanovanja«, Mestni trg št. 27. 3059
vsake vrste in v vsaki množini
kupuje po maksimalnih cenah
v to določeni samonakupovalec za Dolenjsko, 3064
Odda se za dalj {asa stalni osebi
ti
z eno ali dvema posteljema. 8p. Slika, Planinska c, nova hiš*
3033
Jp Zamljen
čevljarski mojster
v LJubljani, Gradišče 4
izvrSnje vsa Čevljarska dela do
najfinejše   izvršitve,   kakor tudi
prave gorske in telovatake Čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čeveli. 128
! Prodajalcem časopisov!
nudi
mr bogat KflsliaAeU "VO
Kletne Osterr.
::   Uclkj - Zeitung". r.
nmr Ralbogateisi ln najianlnlvelti, naJcenefsl dnnaj. časopis ot»sefa?szk dao:
natančna vol. ponfila. mnoga novosti Z napetim, romam,
Ojr Pojasnila in poiskosne številke rado-voljno od uorave „Kleine Čsterr. Volka* Zeitung S Da naj I., Wollzeile 22. Pošilja se samo prodajalcem ne pa tudi privatnim.
Išče se v Ljubljani
3061
prostor za dva velika voza
Prostor mora biti pokrit in za zapreti, ter če mogoče blizu kolodvora. Tozadevne ponudbe na naslov: Ljubljana, poštni predal 149.
Kupi se večja množina trdih in mehkih
DRV
za kurjavo, po najvišjih cenah. — Ponudbe z navedbo cen, prosto postaj« Ljubljana ali poljubni kolodvor z navedbo voznine do Ljubljane. — Kupi SO
tndi v bližini kake železniške postaje
bukov gozd za posekanje.
Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „drva/3066" do 30. t. HU
11 1=1 -li==l, (Ej
Damske klobuke I
=   v največji izberi priporoča :
MINKft HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg štev. 21.
Popravilo najceneje. 2465 Popravila najceneje«
	->—	.....I.iM -	--11—	—n-	:-«GI
					
m svoje
faff šivalne stroje
ki so svetovno priznano najboljši.   Zelo pripravni
za vsakovrstno šivanje in vezenje. :: Ugodne eene in mesečno odplačevanje, 31 Vsak kupec dobi 10 letno pismeno garancije.
1 o ]v. v o k: *»*
specijalna trgovina šivalnih strojev in kotom
LJUBLJANA, Sodna ulica št. 7.
Pismena naročila, katera dobivam smiral v večjem števila« ae !mvrem|oie v popolno xad3volJaost kupca, nakaz pohvalna pisma Is vseh krajev.
Ant
Ba jec
umetni in trgovski vrtnar
■OMjt il. f. K rtčiHtn, ti M utaja ijl|M 137
cvetlični salon
samo fol Jranco štev. 2.
pole, Cevllarakefa mosta.
zde lovanle fnim, mm, tnkn M
Zananl« nuročlla točno.
C4.B
3/+G
OD
2
Priporočamo naSim z gospodinjam z
S KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske tovarne v Ljubljani
Telefon stev« IS«
Telefon stev. 16. 129
Leta 1S73. ustanovljena) delniška družba
BKraijsfca statMnsIta aružaa
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno* tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — I Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. ~
dobro ohranjene, od 50—100 litrov,
== se proda. :
Kje, pove uprav. »SJovensk. Naroda«. 3043
Llmonova
•mca 1 steklenica 1 krono.
Odgovarja 10 limonam. 2196
Lekarna Trnkoczv LJubljana,   zraven   rotori a.
Jy[odni scuon
Stuchly - Maschke
Li ubijana
Osbno hbrane
novosti 3 Dunaja.
&ripoTo£a; največjo i?bero klobukov
Židovska ulica št 3   Dvorski trg i.      dame in deklice kakor tudi bogato
s&*
zalego ia mh klobukov. Zunanja naročila na t$biro 3 obratno pošto.
So'idno b'ago.
J82£* *Por>ravVa točno in vestno
K      ^r&nano nnke cene.
obstoječe iz najmanj 4 sob, 1 kuhinje s shrambo in kopalnico, ter električno razsvetljavo se sprejme tako] aH pn pozneje. 29%
Ponudbe na uprav.  »Slov. Naroda«.
Lepe purane
razpošilja po poštnem povzetju kg po 4 K, dokler bo kaj zaloge. 3030
Josip Cernelč,
St. Peter pod St. Gorani, Štajersko. (Kfinigsberg).
im . • j     e v elegantni obliki priporoča
ViZIlfllCC Narodna tiskarna.
Odvetnik in kazenski zagovornik
dr. Jos. A. Tomšič
si usoja vljudno javiti,
SANATORIUM • EMONA
ZA- NOTRANJE IN KIRURGICNE - BOLEZNI ■PORGasDSNICA
LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA 4
SEF-zrjrWNK primw-Dr FR.DERGANC
L.
do je otvorll svojo lastno odvetniško pisarno
== v Sodni ulici štev. 13
: Službo :
kontorlstke - *nifgovodklnte sprejme gospa. Prevzame pa tudi vodstvo trgovine na račun ali v lastno režijo. 3005
Ponudbe na  unravn. »Slov. Naroda« pod Šifro „kontortalka-trgovka 30O54'.
Živci, ki nas spravljajo
do obupa.
Največ bolezni, katerih vzrok se nam zdi nerazrešljiv, so le posledica slabih živcev. Številne nadloge nas nenadoma obiščejo, ne vemo od kod. eno zlo se poraja za drugim, tako- da ima človek slabih ž'vcev na leto lahko 365 bolezni j. Živčni sistem je pač onemogel in vsled tega pride do vseh mogočih prikazni kot so tresenje v udih, trpanje mišic, neobčutljivost posameznih delov kože, slaba volja, potrtost, srčna tesnoba, težkoče pri prebavi, utrujenost in druge težave, ki so simptomi oslabljenih živcev. Ne omalovažujte tega svarila narave, kajti
živčne bolezni kotle* mozg življenja!
Živčna oslabelost, ki se je ne zdravi, postaja vedno hujša in dovede končno do poloma.
Kaj pomaga proti temu?
Kakor sol in dišave vzpodbujno vplivata na slast do jedi, tako vplivajo bodril no in oživljajoče na živce  prave Kola-tablete.
Kola regulira prehrano, oživi ia želodec, pospešuje prebavo in po pravici zasluži zato ime zatiralec bolezni", ker telo napravi bolj odporno in bolj zmožno premagati lahke bolezni. Kola daje moč in življenje in pomlaja telo.
Uživajte nekaj časa Kola in videli bodete, da vam bo d"bro delo. Popol-
^S2Z3S^£2&*0** brezplačno poizkušajo.
Jamčim Vam, da pristne Kola-tablete ne obsegajo škodliivih sestavin, torej tud ne morejo škoditi. Profesor Monnet, profesor Manossein, dr. Bavidov in drugi sloviti zdravniki, so se zelo povoljno izrazili o učinkovanju pravih Kola-tablet. Popolnoma zastonj Vam pridenem k poizkušnji prav poučno in zanimivo knjigo, ki Vas bo poučila o vsem, kar Vam je treba vedeti. Zahtevajte Še danes brezplačno poizkušnjo, pišite dopisnico in naslovite to na:
JCeilige Gcist-^pothekc Juflapest VI. ^.bt. 418.
Ovčjo volno
- •
vseh vrst in vsako množino 2,17
HOV* kupuje po najvišjih cenah
J. GR0BELNIK,
LJUBLJANA, MESTNI TRG ftft. 22.
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10
specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila
priporoča svojo veliko zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, ganiaše, doko-leoice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža.
Perilo za dame in gospode iz sifona, ce.iria, barbenta in flanele.
Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
!!Lepa božična darila!!
JfOVOST! Zavarovalna mrežica, katera je pripravna na vsako oro za na roko brez vsakega predelovanja, po nizki ceni a K 1*50 kom.
Lepe zelo triežne
! volne ure !
Nadalje priporočam novo patri jotično prilogo s koledarjem za leto 1916, katera se pošilja brezplačno In poštnine prosto.
Za obilni obisk najvljudneje vabim
Ijnbljana F. ČUDEN, preiernova ulica št. 1 tjubljaua
delničar švicarskih tovarn  »Union1* ur.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ii   D.lnlika glavnica 8,000.000 kron.  ■■ 2530 S4ltit9M01f9   lllieS   fs£ff*W_ Rezervni fondi »bn.nl. i onn nno h....
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
— — _ ob a^eV ne ■ eVak ee a^nk. ai
ervnl fondi okroglo 1,000.000 kron.
i    VJ01\J VC4llilV>C4     V>*     K»*m •    U VOH ll»jr\V     V^.* «-«we  v m *^     1 MCil VV4.11V/     IVvVl » J w.
Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Priporoča nakup arečk za L razred V. e, kr. avetrileke razredae loterije, j Sprejema vloge na taJlUce in na tekočI račun in jih obreatoje po
trefeaafe sa te nare« fae 14. Is 16. doooonora L L I oA Vo °/n tV tsh
tarna ta Vi areeka E 4*-, *t* wr*h* m tO--, */< wr**k* * f-> *'*r*f K j ■       ~  /2   / O ClStlh.
---— " 2% rentnine od vlog na knjižice plafca banka sama.
■alape
RU
YZ