Leto LXXIL, ŠL 128 a LJubljana, sreda 7. junija 1939 Cena Din 1*~ ixhQ|o vsak dan popoldne izvzemii nedelie in praznike. // Inserati da 80 petit vrst d Din Z do 100 vrsi a Din 2-50, od 10C do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsto Din 4—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" velja v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne mesečno vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflieva ulica stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 U CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayer|eva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 II Poštna hranilnica v Liubljani St 10351. Po proučitvi ruskega odgovora: Anglija in Francija bosta ugodili želja: Moskve Po proučitvi ruskega odgovora in izmenjavi misli sta se Francija in Anglija odločili, da ne bosta stavili novih predlogov, marveč bosta prvotni načrt vojaškega pakta revidirali po moskovski želji LONDON, T junija, br V političnih krogih zatrjujejo, da bo angleška vlada na svoji današnji seji. ki se sestane ob 11. dopoldne, sprejela odločilne sklepe glede stališča do ruskega odgovora na zadnje an-gleško-francoske predloge. Predsednik vlade Chamherlain je imel včeraj dolga posvetovanja 2 zunanjim ministrom lordom Halifaxom ter je zaslišal tudi zunanje-po-litični odbor ministrov. Sprejel je tudi poljskega poslanika, s katerim je razpravljal nad eno uro. Vodilni člani vlade so po vsestranski proučitvi ruskega odgovora prišli do prepričanja, da predstavila odgovor Moskve bo- . drilni dokument, ki da.ie polno upanje na | dosego skorajšnjega sporazuma. Listi na-povedujejo, da bo angleška vlada sprejela ruske zahteve slede jamstva za baltske države in takn tudi v tem pogledu ustregla željam Moskve. K temu je po sodbi londonskega tiska v veliki meri pripomogel tudi nedeljski govor kancelarja Hitlerja na zborovanju nemških bojevnikov v Kasslu. PARIZ, 7. junija br. V dobro poučenih političnih krogih se doznava, da je bil večji del včerajšnje seje francoske vlade pod predsedstvom predsednika republike I.e-beruna posveern proučevanju mednarodnega položaja. Zunanji minister Bonnet je podal obširen ekspoze. v katerem se je ba-vil zlasti tudi s stanjem pogajanj z Moskvo. Kar se tiče pogajanj z Moskvo, se zatrjuje, da je bil opuščen prvotni namen, da bi Anglija in Francija stavili Moskvi še nove predloge. Po izmenjavi misli med Parizom in Londonom sta obe vladi prišli do prepričanja, da predstavlja odgovor Moskve na zadnje predloge dobro osnovo za nadaljevanje pogajanj. Anglija in Francija bosta v par dneh poslali Moskvi novo noto. v katerih pa ne bosta stavili ni kakih novih predlogov, marveč samo revidirali prvotni načrt v smislu želja, ki jih je izrazila Moskva v svojem odgovoru. Kar se tiče jamstva za baltske države, je francoska vlada predlagala kompromisno formulo, ki bi zadovoljila želje Moskve in stališče Londona. Jamstvo za te države bo dogovorjeno na tak način, da se baltske države v pogodbi ne bodo izrecno omenjale, da pa bo od Rusije zaželjeno jamstvo kljub temu podano. PARIZ, 7. junija, br. Francoski poslanik v Berlinu Coulondre je prišel včeraj na poziv zunanjega ministrstva v Pariz, da poroča o zadnjih diplomatskih dogodkih v Berlinu. Takoj po svojem prihodu v Pariz se je zglasil pri zunanjem ministru Bonne-tu, kateremu je podrobno poročal o obisku jugoslovenskega kneza namestnika v Berlinu in o sklenitvi nenapadalne pogodbe. Nemčije z Latiško in Estonsko. Poslanik Coulondre ostane par dni v Parizu Španija se bo pridružila nemško-italifanski zvezi V Berlinu so se že pričela pogajanja z zastopniki španskega generalnega štaba Berlin. 7. junija e V dobro informiranih krogih potrjujejo, da se v kratkem pri c no nemško-italijansko-španska gene-ralštabna pogajanja. V Berlinu se mudi sedem španskih generalov in dva admirala, ki so prisostvovali sprejemu nemške prostovoljske legije Condor. Zatrjujejo, da imajo ti predstavniki pooblastilo generala Franca, da vodijo pogajanja s predstavniki nemške vlade in vojske. Vse kaže. da so se ta pogajanja že pričela. V Berlinu so prepričani, da se bo Španija tudi formalno pridružila nemško-italijanski vojaški zvezi. Včeraj popoldne ie Hitler priredil velik sprejem, kateremu so prisostvovali poleg španskih vojnih dobrovolicev tudi nemški oficirji, ki so se udeležili španske vojne in v Berlinu se mudeči italijanski oficirji. Hkrati z vojaškimi in političnimi se vodijo tudi gospodarska pogajanja Znano ie namreč, da je direktor v uradu nemškega gospodarstva Wohltat v Burgosu in pričakujejo, da bo tam sklenil nemško-špansko trgovsko pogodbo Snoči so trdili, da bo Hitler zapustil Berlin in odšel v Obersalzberg. ene države se pripravljajo na svečan sprejem angleškega kralja Danes popoldne bo angleški kraljevski par prispel iz Kanade v Zedinjene drŽave WASHINGTON, 7. junija, br. Prestolnica ameriških Zedinjenih držav se mrzlično pripravlja, da čim bolj svečano sprejme angleški kraljevski par. ki pride danes na oficielni obisk. Na vseh poslopjih vihrajo ameriške in angleške zastave. Bela hiša pa je slavnostno dekorirana. Zunanji minister DnD je davi odpotoval v Bufalo, kjer bo pri Niagarskih slapovih v imenu preziden-ta Roosevelta prvi pozdravil angleškega kralja in kral;;co in ju spremil v Washing- ton. Hulla spremlja tudi angleški poslanik v Washingtonu. Ogromne množice so prihitele z vseh strani v Washington in k Nia-garskim slapove m, da pozdravilo angleška suverena na ameriških tleh in na ta način manifestirajo čvrsto povezanost ameriške in evropske demokracije Ameriški tisk objavlja obširne pozdravne članke in podčrtava ogromen politični pomen tega obiska. Za strel na vofvodinjo Kessts*-— teden dni zapora! Domnevni atentat razjasnjen —- Streljal je iz objestnosti neki ključavničarski pomočnik Loodoti. 7. junija, br. Domnevni atentat na vojvodinjo Kentsko, ki je včeraj hudo razburil vso angleško javnost, je policija hitro razjasnila. Po uradnih ugotovitvah je bil oddan strel v trenutku, ko je voj-vodinja Kentska na Belgrave Squaru vstopila v spremstvu dvorne dame v svoj avtomobil Vojvodinja sama niti opazila ni. da je nekdo streljal na avtomobil in je zato izvedela šele potem, ko se je že vrnila domov. V bližini se mudeči policijski stražnik je slišal strel in opazil, kako ie tako j za tem skušal neki mlajši moški pobegniti na kolesu. Dal je takoj alarm in so policisti na motorjih begunca zasledo- vali in prijeli Ugotovili so. da ie to ključavničarski pomočnik Vmcent Lolar. oo rodu Anglež, ki se je šele pred tremi tedni vrnil iz Avstralije, kjer je živel več let. Pri zasliševanju je izjavil, da ni imel namena izvršiti kakega atentata, marveč da je streljal iz gole objestnosti. Bil je zelo vesel, ko so mu povedali da streljanje ni imelo nikakih hujših posledic ter da ni bil nihče ranjen Policija ea ie izročila sodišču, kjer so ga 7c-ad: neprevidnega ravnanja z orožjem in ogrožanja življenja obsodili na teden dn: zatira. Po prestani kazni bo izgnan iz Londona. Uprava Sueškega prekopa ostane v rokah Anglije in Francije Občni zbor družbe je odklonil italijanske zahte ve po pritegnitvi Italije v upravo družbe 7. junija. AA. Včeraj se je vršil letni občni zbor družbe Sueškega prekopa. Predsednik upravnega odbora markiz de Voguier je v svojem govoru naglasil odlično stanje prekopa ter dejal, da so bili srečni rezultati doseženi samo zaradi politike razumevanja, s katero se ustvarja pravično ravnotežje med raznimi interesi, ki prihajajo v poštev. Upravni odbor je nadaljeval to svojo politiko ter se m bal niti najmanj kritike, ki se pojavlja v današnjem motnem času. Družba se sedaj trudi, da ae ohrani ugodna dividenda na eni ter zmanjša tarifa na drugi strani tako. da se spravijo v sklad interesi delničarjev in lastnikov ladij. Kar se tiče sestave upravnega odbora je predsednik naglasil. da o tem sklepa samo lahko družba. Suešlfl- prekop se nahaja na egiptakem ozemlju in ni zato prav nič neprirodno ako je egiptska vlada upravo kanala privatni družb*, An- glija, je dejal predsednik upravnega odbora na kraju, je med največjimi delničarji, toda največje število delnic pripada francoskemu kapitalu. Odtod izvira obveznost angleške in francoske vlade, da brani prva svoje interese, druga pa interese svojih državljanov. Obe vladi izpolnjujeta to svojo obveznost z odločnostjo ter jima zaradi tega izražamo priznanje. To nam narekuje da-da! je vati svojo pot. ne da bi menjali pravila družbe in ne meneč se za prazne pret-nje in krivične kritike. Italijanski veleposlanik pri Halifaro London, 7. junija, o. V diplomatskih krogih je zbudilo pozornost, da se jc danes italijanski vecposlanik Grandi mudil celo uro v zunanjem ministrstvu. Dalekosežne politične posledice katastrofe podmornice »Thetis« Prvi lord admiralitete Stanhope bo moral odstopiti — Njegov naslednik bo Winston Churchill LONDON, 7. junija, z. V ponedeljek je imela angleška vlada konferenco, na kateri so razpravljali izključno o katastrofi podmornice »Thetis«. Na konferenci vlade, so podrobno proučili vse očitke javnosti in strokovnjakov, naperjene proti lordu Stanhopu. Javnost in strokovnjaki ter politiki zahtevajo demisijo lorda Stan-hopa in obenem javno preiskavo. ki naj bi ugotovila. kdo je zakrivil tragedijo podmornice »Thetis«. Kar posebno obremenjuje lorda Stanhopa, je to, da je križaril z neko ladjo v bližini Liver-poola, ko se je nesreča pripetila. Čeprav bi lahko prekinil svojo vožnjo, tega ni storil, dasi so ga takoj obvestili o nesreči. V splošnem obtožujejo politični krogi admiraliteto in njenega šefa lorda Stanhopa. da je ravnal ob priliki nesreče skrajno malomarno. Kakor ;e 7nano. se je podmornica »Thetis« ponesrečila na poizknšnji Podmornica še ni bila oficielno priključena edinicam ansleške?a vojnega brodovja Ko je admiraliteta izvodela o nesreči, ni poslala takoj izvežbanih strokovnjakov z remorkerji in vsem potrebnim tehničnim osebjem na kraj nesreče, temveč je prva reševalna dela opravljala družba, ki je podpornico zgradila Remorkerji in tehniki admiralitete so prišli na kraj nesreče šele potem ko ie bilo že prepozno Ce bi admiraliteta intervenirala v tistem času, ko so bili reševalci družbe Cammel Laird na kraju nesreče, bi se morda posrečilo pre-dreti jeklen oklep v onem delu podmornice, ki je molel iz morja Splošno mnenje je da bi morala admiraliteta to vsaj poizkusiti. Chamberlain je na seji ministrskega sveta branil lorda Stanhopa. toda vse kaže. da lord Stanhope ne bo mogel ostati na svoiem mestu Splošno vlada prepričanje da bo za njegovega naslednika imenovan Winston Churchill, ki je bil že večkrat lord ang'eške admiralitete S tem imenovanjem bo Chamberlain ugodil tudi liberalcem in laburistom, ki že dolgo zahtevajo spremembo angleškega kabineta v tem smislu, da bi bil popolnoma ^nacionalen« kar bi se zgodilo z vstopom W. Churchilla Zahteve in potrebe učiteljstva Zasedanje glavnega odbora JUU Beograd, 7. junija, p. Te dni je zasedal glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Razpravljal je o vseh perečih vprašanjih, ki se nanašajo na učne načrte in programe ter na materialni položaj učiteljstva. Za zasedanje je vladalo po vsej državi veliko zanimanje. Zato je bila tudi udeležba polnoštevima Iz Ljubljane so se ga udeleževali Metod Kumelj. Jože Zupančič. Franjo Roš in Drago Zupančič Na zasedanju so predsedniki sekcij podrobno poročali o prilikah v poedinih banovinah in o sklepih sekcijskih skupščin. Vsi so izražali zahtevo po boljšem vzdrževanju šol. sklenjeno je bilo, da bo glavna skupščina JUU v Banjaluki od 19. do 21. avgusta. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki izraža željo, naj se zastopniki JUU v večji meri pritegnejo k sodelovanju pri sestavi novih učnih načrtov in programov. Pouk na ljudskih šolah se mora bolj Dri-lagoditi življenju in narodnim DOtrebam. Resolucija ugotavlia. da se je tudi pričela soreminjati politika napram JUU, kar bo zadovoljivo vplivalo na razpoloženje učiteljstva. ki spoznava, da se njegova organizacija vendarle uvažuie. Učiteljstvo se nadeja, da se bo ta politika nadaljevala. Posebno skrb bo treba sedaj posvetiti sanaciji prilik v organizaciji sami. posebno v beograjski sekciji Resolucija ugotavlja nadalje, da so bila proučena tudi gospodarska vprašanja Propagiralo se bo kreditno zadružništvo in učiteljska »Samopomoč« Na zasedanju se je ponovno obravnaval tudi položaj omoženih učiteljic nadalje vprašanje socialne zaščite dece V tej stvari bo organizacija sodelovala predvsem z Unijo za zaščito dece. z Jugoslovensko žensko zvezo in z Zvezo zdravstvenih zadrug. Posebej je glavni odbor razpravljal tudi o položaju učiteljstva v eksponiranih krajih. Resolucija ugotavlja potrebo, da se posveti že iz nacionalnih ozirov šolam in učiteljem v teh krajih posebna skrb. Z resolucijo je bil nazadnje izvršni odbor pooblaščen, da ukrene vse potrebno za spremembo učnih načrtov in programov ter da v tem pogledu aktivno sodeluje s pristojnimi činitelji, da se posebej zavzame za zboljšanje materialnega in pravnega položaja učiteljic, da zastavi ves svoj vpliv na izvajanje personalne politike, od katere je treba v vsakem primeru izključiti neodgovorne str^-1---'—rr«» *;nite-lje. Rusija in Amerika H'ashington, 7. junija, e. Predsednik Roosevelt je sprejel včeraj novega ruskega poslanika Umanskega. ki mu je izročil svoje poverilnice. Ob tej priliki je Umanski med drugim izjavil: V sedanjem mednarodnem položaju, polnem nevarnosti za splošni mir, kulturo in napredek, pomeni občutek medsebojnega prijateljstva med našima dvema narodoma velik in pozitiven uspeh. Zunanja politika moje države je globoko privržena ideji miru. Roosevelt je v svojem odgovoru naglasil, da bodo Zedinjene države vedno nadaljevale politiko sodelovanja za ohranitev miru in prijateljskih odnosajev med narodi. Se 13 milijard New Tork, 7. junija, i. V vsej politični javnosti pa tudi v mednarodnih političnih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da je predsednik Zedinjenih držav Roosevelt imenoval na Portorici admirala Lya za guvernerja. Portorica je namreč sedež in središče ameriške obrambe v Karibskem morju. Veliko pozornost pa je vzbudilo tudi dejstvo* da jc vojni hteval v parlamentu odnosno pred odborom za narodno obrambo naknadni kredit 300 milijonov dolarjev (13 milijard dinarjev) za izpopolnitev ameriškega letalstva, naglašujoč. da je Amerika ogrožena tako na Pacifiku kakor na Atlantiku. Italijanski prometni minister v Jugoslaviji Beograd, 7. junija, e. Snoči je bil na čast italijanskemu prometnemu ministru Beni tu in ostalim gostom prirejen banket na parniku Aleksander. Ko so gostje pri-uli na parnik je ta krenil iz pristanišča in ves čas banketa križaril no Savi Beni je danes dopoldne s spremstvom odpotoval s posebnim vlakom v Sarajevo, kjer mu bodo priredili svečan sprejem. Beograd, 7. junija, e. Snoči je upravni odbor JNS razpravljal o izjavi H^gir^ Hajduka in Grad j anskega, da ne žele sodelovati v borbah v nacionalni ligi. Sklenjeno je bilo, da se vsi trije klubi črtajo iz lige. Naš državni team, M igra v nedeljo v Amsterdamu, jg že odpotoval is Zanimivo dejstvo Novosadski »Dan« je pred kratkim objavil članek »Čudno podudaranje«. Članek ki ga je napisal dr. Milan Budimirović izvaja: »Nedavno je »Danec priobčil izvleček iz članka* ki je izšel v »Slovencu* o eventualni novi ureditvi naše držaive. V tem članku se navajajo tri banovine, srbska, hrvatska in slovenska. Ne dvomimo, da se bodo take kombinacije ponavljale vse dotlej, dokler se rte bo pristopita k definitivni rešitvi tako zvanega hrvatskega vprašanja. Kako si zamišlja vodja hrvatske fronte dr. Maček teritorialno razdelitev novih upravnih edinic, ni znano ne ožji* ne širši javnosti, kakor se tudi sedaj še ne more niti približno poznati slike no\nh upravnih edinic. Zato ne bo brez interesa opozoriti na neko dejstvo, ki se marsikomu ni zdelo nič nena\'adno. ki pa dobiva danes, v času* ko javnost ugiba. kakšne bodo bodoče no\~e upravne edinice. poseben značaj in nosebno obeležje... V zakonskem načrtu konkordata, ki ga je leta 1925 sestavil dr. Voja Janjič in proti kateremu je z vso odločnostjo nastopil pokojni Stjepan Radić* češ da je preklerikalen. so spadali pod beograjsko nadškofi jo tudi vzhodni srezi Sre-ma (lrig* Ruma* Stara Pazova in Zemun)* dočim je v načrtu konkordata leta 1935 spadalo samo mesto Zemun pod beograjsko nadškof i jo. Ves vzhodni Srem. dasi je v neposredni bližini Beograda* je bil pri deljen zagrebški nadškofi ji. Nas tu ne zanima toliko porazdelitev škofij kot takih, kakor predvsem vprašanje, kako naj to porazdelitev gledamo s stališča sedanje politične situacije. Že takrat, ko je bil predložen prvi načrt konkordata, so njegovi avtorji izvedli takšno porazdelitev nadškofi j* kakršna se danes navaja kot politična porazdelitev novih upravnih edinic. Avtorji konkordata iz leta 1935, oziroma 1937, v dobi največjega centralizma in unitarizma* so že takrat predlagali tako porazdelitev nadškofij, kakor da bi bili vedeli* da mora vendarle priti do sprememb glede politične ureditve države. Ne poznam pravih avtorjev konkordata, toda danes se že skoraj jasno očrtavajo istovetne zamisli onega konkordata in bodoče politične porazdelitve države. Čim bolj smo se oddaljiti od ue-din jenja, tem obsežnejši je bil konkordat tudi po svoji vsebini* a po teritorialni porazdelitvi se je tem bolj približeval bodoči sliki naše politične ureditve. To se pravi: avtorji konkordata so se zavedali in bili globoko prepričani o neizogibnosti onega, kar mora priti... Človek se danes, ko so karte odkrite, nekako čudi, da na to ni postal pozoren nihče izmed naših politikov.« Pojosnitev pojmov Listi in glasila vseh strank mnogo pišejo o socializmu, marksizmu* komunizmu in boljševizmu, a mnogo njih čitateljev nima niti pojma, kaj te besede pomenijo, in si jih zato čisto po svoje — večinoma seveda napačno — razlagajo. Da bodo naši čitatelji imeti v tem oziru jasne pojme, bomo te besede raztolmačili. Socialno pomeni toliko* kakor družabno. Socialno misleč človek je tisti, ki ne misli samopašno samo nase9 marveč tudi na ostale člane človeške družbe. Med besedo »socialno« in »socialistično« je velik razloček. Socializem pomen j a posebno gospodarsko obliko, ki ji je podlaga gospodarska skupnost. Socializem često imenujejo tudi marksizem, ker je bU Karel Marx eden izmed utemeljiteljev socializma. Socializem in marksizem sta torej istovetna pojma, kakor pomen jat a isto tudi besedi socialistično in marksistično. Stranka, ki zastopa ideje socializma, se imenuje socialistična ali socialno-demokratska stranka. Njen cilj je, da postopoma uvede in uveljavi socialistično gospodarsko obliko in sicer potom evolucije, to je potom postopnega naravnega razvoja. Komunizem zahteva takisto gospodarsko skupnost, razločuje pa se od socializma po tem, da hoče svoj cilj doseči nasilnim potom, potom revolucije. Pa še drug razloček je med njima: socialistična gospodarska skupnost razdeljuje dobrine, t. j. vse. kar je za življenje potrebno, kakor živila* obleko, orodje itd. v sorazmerju z izvršenim delom* ki ga je posameznik opravil, komunizem pa razdeljuje dobrine enakomerno, ne glede na to* kakšno delo je kdo izvršil, ne glede na fo, a/i je kdo pridno delal ali pa lenuhariL Komunizem se je razvil iz socializma* je — rekli bi — radikalizirani socializem. Tudi v Rusiji so bili prvotno samo socialisti. Med njimi je prišlo do razkola in ena njih struja se je imenovat a menjševiki. druga pa boljševik i (po besedah menjše manj in boljše več). Prvi so bili še kolikortotiko narodno usmerjeni, drugi so bili intemacionalci* ki so narodnost zametavali in skušali doseči in končno tudi dosegli svoj cilj nasilnim potom, z revolucijo. Beseda boljševik je torej istovetna z besedo komunist. Borzna poročila. Carfh, 7. junija. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.75, New York 442.75, Bruselj 75.375, Milan 23.30, Amsterdam 235.62, Berlin 177.60, Praga 15.125, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. ▼ „SL Na SLOVENSKI NAlODvirađa, 7. junija 1039. gfev. 128 Maribor in jetika Neobhodno Je pouebcji zadosti Tclik Maribor, 6. junije Znano jc, da je v Mariboru močne razširjena jetika, tuberkuloza, o*»krutejša morilka našega naroda, Maribor je pač industrijsko mesto. Bolezenski dele/ ljudi, ki delajo po tovarnah, je pač predvsem jetika. Znano je tudi, da Marmor ogromno žrtvuje za borbo proti jctiki. Dobri ljudje, ki vodijo pokret protiruberkuloznc lige, pripravljajo gradnjo prfjfituberkuiv/oe-ga azila v Mariboru O žrtvah Maribora na* preprčine tudi vsakoletm trapeh pr*>-t:Tuberkulo/ncga tedna, ki ga Manbor z vso temeljitostjo pripravlja in upošteva. O vsem tem. kar je Mariboru so treba 7a uspešno borSo proti jetiki, je temeljito razpravlja! ob priliki oficielne otvoritv«. protituberkulo/nejia tedna vodja protiru-berku'ozncfia oddelka v tukajšnji splošni bolnici dr. Radšel. Tuberkuloza zahteva od nas. tako je n*igLašal referent, uajhujšj tri but, ker » najraje izbira svoje žrtve med mladino. Slovenci smo prerano izgubili zaradi tuberkui*^« Jurčiča, Kersnika, Gestri-na. Knlan.i. K«novela, Groharja itd. Med HrvuT; io prer.ino usahnili zaradi ruberku-lozc Stanko Vra/. Avgust Seriji Krajnee-•vić m drupi. med Srbi NTjegoK. R^dičevic* itd. V borbi proti ietiki mora biti znvaga po-po^a. \Tc smemo biti zadovoljni s prvimi uspehi. Borbo je treba voditi do zmago sisjvnegi koncil. Profilaksa in zdravljenje s?a oni sredstvi, ki lahko naiodJičneje pomagata v naši borbi proti tuberkulozi. Lažje je boleven preprečevati kakor pa zdraviti. Smisel tetjđ preprečevanja je v tem. da pazimo, da pride čim manj ljudi v dotiku 7 bacilom jetike. To dosežemo s tem, da zmestimo hodnike po bolnicah ali zdraviliščih. Zdravljenje tuberkuloze pa smatrajo danr^ žal kot privatno zadevo. In vendar gre za stvar, ki globoko in usodno posega v interese celokupne javnosti. Će hočemo voditi borbo, potem moramo pres-cdati r.aše položaje, moramo proučiti »fronto«. Tu imamo naše številne dispanzerje, ki jm stoje ob »tram naši zdravniki, ki jim pr pada važna naloga, da bole-ze—. ugotavljajo. Ob samem delu na tej fr.joti pa Mna pozabil: na zaledje, na etapo, ki ji tudi pripade pomembne naloga v protituberkulanii borbi. Tukaj gre ze zahtevo, da se vsakemu tuberkuloznemu v akutnem stadiju njegove boieeni preskrb! tudi bolniška postelj, če se nam posreći zagotoviti ustrezno število postelj, potem je bitka dlobojevene. Če jc dovolj postelj na razpolago v primerih drugih bolezni, potem mora:o biti na razpolago rudi za tuberkulozne. Vsi se veselimo od srca. ako čuiemo tu in tam. da grade kje nov sanatorij, nov prizidek. To je vet iepo. toda s tem ni premaknjeno z mrtve točke vprašanje preskrbe bolnih na pljučih. Vemo. kako dolgo jc rroba trkati in čakati na sprejem. Toda mi potrebujemo postelje, ki morajo biti dostopne takoj, ne da bi bilo /a to potrebno vlaganje prošenj in ne da bi bilo potrebno dolgotrajno čakanje. Kaj nam pomaga diagnoza, če ni predpogojev za potrebno zdravljenje? Pomagati more edino zadostno število postelj v na^ih bolnicah, predvsem v krajih, kjer *o zaradi ra/maha industrije podane predpostavke za usodno širenje tuberkuloze. Za Maribor je posebne važnosti vprašanje zadostno velikega oddelka za pljučno bolne. Mariboi je postavil s svojo protifru-berkulozno ligo temelje sedanjemu odseku. Privatna pot udi v Mariboru služi lahko kot pooCen primer, kaj lahko dosežemo z dobro organizacijo, toda potrebe Tastejo. prvi problem: nastajajo. Upati je, da bosta mariborska javnost in z njo protituberku-lozna liga razumeli klic časa. ki nam vele-v;\ da pričnemo misliti na akcijo za gradnjo novega oddelka za pljučno bolne. Mariborčani žrtvujejo ogromno za zatiranje jct;ke. Se nov. velik napor, pa bomo ustvarili nekaj, na kar bomo lahko ponosni. S preskrbo zadostnega števila postelj za tuberkulozne bo konec današnji revšoni. bo pa tudi konce izgo* orom, čes da se kdo ni mogel pravočasno zdraviti. s> Ko bomo zasadili prvo lopato za temeljni k., cn novi bolnici, ne bo več daleč čas. ko bomo vsemu proti rub erkulozjiemu po-k-etu pri n**s ustvarili trajne temelje. Jutri največja mariborska senzacija Nogometni derby mariborskih novinarjev in gledaliških igralcev Manbor. 7. junija Mariborčani se silno zanimajo za jutrišnje žogobrcne dogodke na Železničar)e-iuu igriSču. Točno ob 5. popoldne se bo. sta spopnj^'a žogobrcni ekipi mariborskih ^iedabaarih igralcev ter mariborskih novinarjev. Ekipi sta tem zanimivejši, ker ee giblje ampirtuda teže posameznih nasto pajoeih od 48 kg pa do 117 kg. Geslo pod katerim nastopajo mariborski novinarji, je ^cenzura«, geslo mariborskih gledaliških igralcev pa >kritika*. Niso izključena presenečenja, aaj se bo morebiti ta ali oni novinar v višku žogobrcne aktivnosti spozabil k običajnim poklicnim beležkam. Ta ali oni gledališki igralec pa bo morda kar zaigral kako svojih najboljših vlog. medtem ko bo žoga gladko jadrala proti nje. govi glavi. Pred pri če t kom tekmovanja bo promenadu! koncert, pri katerem bo neumorno svirala godba »Drave«. Otvoritveni strel bo sprožila naša priljubljena pevka ter igralka gdč. Jelka Igličeva. Postavi obeh moštev sta naslednji: Gledališki igralci: vratar J. Skrbinšek. označen na plakatih kot • Hamlet«, desni branilec Pavle Kovic kot »Buča«, levi branilec Manoševski kot *Boccaccio-. desni krilec Blaž kot »Divji lovec«, srednji krilec Anžlovar kot »Grof Luna«, levi krilec Nakrst kot »Slehernik«, Košuta kot »general Rodrigo«, Verdonik kot vitez Bledica. Harastovič kot plemeniti Muha, Košič kot * Norec«, Cm obori pa kot Orsd. no. Košuta je desno krilo, Verdonik des- na zveza. Harastovič srednji napadalec. Košič leva zveza. Ori obori levo krilo. V rezervnem moštvu ekipe gledaliških igralcev Je Grom (Herman Celjsfc), Jože Kovic -TnifnldinoV Herzog kot direktor muza. ke. Žogobrcna ekipa mariborskih novinarjev je sestavi jena takole: vratar F. žebot I zlati Francek). desni branilec Golob i tank), levi branilec dr. F. Vatovec (sinko debelinko). desni krilec Koren (rake. ta>, srednji krilec Voglar (Tedi), levi krilec Dolanc »lokomotiva), desno krilo Si-monič (šimek ha—ha), desna zveza Se_ kolec (profesor z lučko), srednji napadalec KopiČ (strela z jasnega), leva zveza Dolar »Jaroslav edini), levo krilo Brajič. V rezervnem novinarskem moštvu so V. špindler (ata). Knaflič Putniku«. Jutri popoldne na stadion SK železničarja ob Tržaški cesti! Mariborske in okoliške novice _ živahna gradbena e»ezona. Tvrd k a Hutter o: drug gradi v Motherjevi ulici 38 enonadst rop no pisarniško poslopje, ki bo stalo 870.000 din. Krojaški mojster Viktor Ko© zida v Betnavski ulici 59 enonad-stropno stanovanjsko hišo in znašajo gradbeni stroški 250.000 din. — V Erjav. cevi ulici 14 gradi upokojeni železničar Ivan Kovač enonadstropno stanovanjsko hiio. Gradbeni stroški 348.000. din. Urad. niv mestnega pogrebnega zavoda Ivan Maurič zida v Dalmatinovi ulici 15 viso-kopritHčno stanovanjsko hišo, ki bo stala 115.000 dtn. — Posestne spremembe. Posestnik Andrej Oset je prodal trgovcu Jakobu Kunt, perju stavbišce in hišo na Tržaški cesti 86 za 147.500 din. — Mestna občina mariborska je kupila od posestnika Franca Bacha pritlično hišo v Stolni ulici 12 za 185.000 din. — Jernej Čebul je prodal zasebni ci Dušani Vukičevi parcelo in stanovanjsko hišo v Bolfenkovi ulici 4 za 160.000 din. — Trgovec Maks Kern iz Va_ raidtea je prodal obratovodji Mirku Selu pardelo v Tnagdalenskem predmestju za 70.000 din. — železniški uradnik Alojz Kokot j)e kupu od preddelavca Josipa Justin* 545 kv. m veliko parcelo v magda-lMgfc— predmestju za 15.260. — Od mastmi občine mariborske pa so kupili SJSSJtBi k ▼ magdalenskem predmestju: Per-narič Franjo 740 kv. m za 16.280 din. Viktor Kos 751 kv. m za 22.530 din. Helena Habjanič 761 kv. m za 22 830 din, Pavei Penko 703 kv. m za 15.466 din. in Maks Pasecky 893 kv. m za 19 646 din. _ Posestnica Ivana šibold je prodala Ani Zetovi 410 kv. m veliko parcelo v magda-jsjejjsasl predmestju za 31.000 din, — Zvaničmk državnib železnic Mihael Do-miter je kupil od poaeetnice Ivanke Ja. kEčeve stavbišče in stanovanjsko hišo v Betnavski 61 za 180.000 dan. _ Kopališko zdravljenje invalidov. V sroistn razpisa ministrstva za socialno pofi+nm jri narodrjo zdravje bo tudi letos kopališko zdravljenje vojnih invalidov. In-TT|Wfi ki se zanimajo za to adravljenje. naj se javijo Čim prej v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu Stev. 11. pritEčje soba št. 4, kjer dobijo točnejša _____ Z zlato ko. vojašVe vrline sta bila odlikova-kapetana I. stopnje Davorin Mavric, poveljnik orožn. č. v Mariboru ter Rajko Vatovec, poveljnik orož. č. v Murski Soboti. S srebrno kolajno za vestno službovanje pa so bili odlikovani: poveljnik orožniške postaje na Teznem Alojzij Ba-jec, poveljnik orožniške postaje v Rad**, nju Štefan Tkalčič. Franc Cizelj od Sv. Lenarta. Alojzij Kačičnik od Sv. Marjete, Matija Danelič iz Mežice in Jurij Kara-pandža iz Javnika, — Odlikovani dijaki. Francoski konzularni agent v Mariboru dr. V. Rapotec je razdelil nagrade dijakom ter dijakinjam tukajšnje realne ter klasične gimnazije, ki so pokazali letos najlepše uspehe v znanju francoščine- Na realni gimnaziji je prejela srebrno kolajno osmošolka Aleksandra Kotnik, bronasto kolajno pa osmošolca Hubert Bender in Uroš Domi- ! celj. Knjižna darila so prejeli: osmošol-ci Miroslava Viher. Amalija Ke?ler. Franjo Geč in Jurij Kolenc. sedmošolca Dušan Zavadlav in Živa Fornazarič. šesto-. šolec Franc Kokol ter šestošolki Silva Kot-( nik in Elizabeta Herman. Na klasični gimnaziji je prejel srebrno kolajno sedmošo-lec Emest Gračner, bronasto kolajno pa osmošolka Lilijana Barle in šestošolec Franc Plemenitaš. S knjigami so bili nagrajeni: osmošolec Janez Krepfl. sedmo-Solec Janez Kovačič. šestošolec Anton Rajšp. šestošolec Franc Kores. sedmošo-lec Bogdan Pogačnik, petošolec Ladislav Ziger, sedmošolec Maks Pitino. šestošolec Janez Kajba, petošolec Dragotin Skale in četrtošolee Alojz Fran^eš. — V Mariboru primanjkuje javnih stranišč. V »Del. polit.« št. 64 beremo: Na Glavnem trgu. kjer je središče vsega prometa, se domačim in tujci v potrebi za. man ozirajo, kam bi se mogli zateči. — Pred dobrim letom so zasuli javno stranišče in obljubih, da bo v kratkem zgrajeno novo, česar pa do danes še nismo dočakali. Isto je tudi s tako napravo pred glavnim kolodvorom. Pred leti so se vršila neka pogajanja z železniško upravo, da bi se zgradilo pod rampo pred glavnim kolodvorom moderno javno stranišče, ki bi imeto v gornjem delu tudi prodajne paviljone. Obetalo se je. da je zadeva se skoraj rešena in da se bo v kratkem sa_ čelo zidati. Stvar pa je potem zaspala m tako v tem ostra še do danes m ustreženo številnemu občinstvu, ki prihaja na kolodvor. Vsaj teli dvoje stranišč naj bi uprava skušala čim preje postaviti, podreti pa naj pusti one škandaloz. ne lesene barake na Vodnikovem trgu in Meljski cesti, ki smrdijo že od daleč in našemu mestu nikakor niso v okras.« — K 9*. Jerneju sad Muto! Jutri pri. redi mariborska podružnica SPD izlet na Kozjak k Sv. Jerneju nad Muto. Poleg Pankraca, Sv. Duha in Kaple slovi po lepoti in zanimivosti kraja tudi Sv. Jernej nad Muto. Vrnitev po Bistriški dolini do Trbonj, odtod z večernim vlakom v Ma. ribor. — Nooao lekarniško službo imata tekoči teden Maver jeva lekarna v Gosposki in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi ce. sti. — Mariborski trs; na Tetova. Ob priliki jutrišnjega praznika se premesti živilski trg iz Strossrnajerjeve ulice na Vojašniški trg. Tudi gornji del Vodnikovega trga se izprazni. Branjevke pridejo z Glavnega na Rotovški trg. — Matična vest. Glasbena matica v Mariboru obišče 18. junija našo mejo. Okrog 60 pevcev bo pelo naše lepe pesmi pri Mariji Snežni. Cmureku, Gornji Radgoni. Radencih in Ljutomeru. Naj bi naša lepa pesem čim bolj razveselila in dvignila naše obmejno ljudstvo. — Služkinja z letalom k operaciji. Neka tukajšnja služkinja si je po nesrečnem naključju zapičila igračo-letalo v prst. Z igračo vred se je morala zateči v bolnico, kjer so ji s pomočjo operacije odstranili igračko iz roke ter jo nato oddali v domačo oskrbo. — Pes je odgriznil nos 21 letnemu hlapcu Silvestru Suncu iz Zgornjih Hoč. Sunca so prepeljali v bolnico. — Razne drobne. Z vrelo vodo se je občutno opekla služkinja Bernarda Fiiipič iz Aleksandrove ceste. Zatekla se je v bolnico. — Drobec železa je priletel v oko 31 letnemu ključavničarju državnih železnic Filipu Prime u iz Hoč. Primcu je ranilo desno oko. — Večjo količino perila in zlato ovratno verižico so odnesli iz stanovanja Hedvike Heričeve iz Vatove ulice št. 1. Heričeva je oškodovana za 600 din. Policija poizveduje za storilci. — Učenki Jožici Zagorsko v i iz Vojašniške^a trga 2 je ukradla spretna žeparka robec, v katerem je bilo nekaj drobiža in zlat prstan. Policija je tatici že na sledu. — Na križišču Kacijanarjeve ta Motherjeve ulice sta trčila skupaj neki motociklist ter kolesar Anton Vidovič iz Loke pri Št. Janžu na Dravskem polju. Vidovičevo kolo je popolnoma zdrobljeno. — Rabuka na Glavnem trgu. V ranih urah je nastal na Glavnem trgu med skupinama, ki sta se slučajno srečali, divji bojni metež. Beseda je dala besedo, nastal je vik in krik Sledilo je razburljivo fizično obračunavanje. Padale so bunke na levo ne desno, bojni h ruše in trušč je predramil bližnje stanovalce, dokler ni policija zajeia bojevitežev ter jih odpeljala na stražnico, kjer so morali obljubiti, da se bodo temeljito poboljšali. — Povožena. Na banovinski cesti pri Tolstem vrhu je osebni avtomobil povozil delavčevo ženo Marijo Glavar. Odpremili so jo v bolnico. — Tihotapske zadeve, šmarješki orožniki so zajeli nekega Srečka B.. pri katerem so našli večjo količino saharina in vžigalnikov, ki izvirajo od tihotapstva. Blago so Srečku B. zaplenili. Kazen bo precej občutna. — Betnavake izkopanine. Pri Betnavi so nedavno izkopali ti i okostnjake in sicer na mestu, kjer so že svojčas izkopali razne predmete. Potem so našli krsto. Včeraj so izkopali drugo krsto, ki jo bodo te dni odprli v tukajšnjem muzeju. — Pobreške novice. Škropljenje naše Pobreške ceste tvori leto za letom problem zase. Kakor čujemo, bo letos zadeva zadovoljivo urejena, tako da bodo škropili cesto do pokopališča. Četudi smo včasih skeptični, pa vendarle upamo, da bodo pričeli v kratkem s škropljenjem. — Pobreške n<>vioe. Pred tremi leti je nekdo obljubil lepo vsoto pet milijonov kot prispevek za gradnjo mostu. Po obljubi pa je ostalo vse lepo tiho, le neka_ teri te obljube nismo pozabili. Tudi vemo, da imamo odsek za gradnjo mostu, ki pa se je v treh letih sestal menda samo enkrat. Mislimo, da nas bodo do jeseni zopet osrečili s kako obljubot morda se sestane tudi odsek. — Tezetiske novice. Srebrna poroka. V nedeljo sta obhajala v krogu svoje druži, ne srebrno poroko ugledna zakonca Martin in Neža Jurkovič. številni znanci in prijatelji izrekamo najprisrčnejše čestitke z željo, da doži vi ta čila in zdrava tudi zlato poroko. Odlikovanje. Za vestno službovanje je bil odlikovan s srebrno kolajno orožniški komandir g. Bajec Alojzij. Čestitamo! — Domačije gorijo. V Šikolah sta zgoreli hiši posestnikov Ivana Draškoviča ter Antona Kušarja. V Zgornjem Pleterju na Dravskem polju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Drevenška. — V Spodnji Polskavi pa je zgorela stanovanjska hiša železnškega uslužbenca Ivana Dre-va. Ogenj je nastal radi slabega dimnika. Sreda. 7. junija ob 20.: št. 72. Red B. Zadnjic. Zaključek gleda»Kke sezone. Zaostanki na gledališkem aboiiniaju. Vsi, ki svojih zaostalih obrokov za gledališki abonma ali bloke doslej še niso poravnali, se naprošajo, naj to store do 10. t. m., ker mora ob koncu sezone tudi gledališka uprava urediti svoja plačila. Nesrečne naše ceste... Huda prometna nesreča Maribor. 7. junija. Včeraj popoldne okoli pol 5. se je pripetila v Vetnnjski ulici v višini kavarne Grajskega kina težka, usodna prometna nesreča. Iz Jurčičeve ulice je privozil namreč ob tem času proti Grajskemu trsu osebni avto. Pred kavarno Grajskega kina je stal 4 kolesni voziček, ki je zavzemal tretjino ceste. V tem hipu pa se je pripeljal z Grajskega trga po Vetrinjski ulici 16 lemi mehanični vajenec Ljubo Trop iz Betnavske ulice. Trop se jo hotel izogniti vozičku, pa je zavozil preveč na levo. Revček je priletel s kolesom v avto. Z glavo je razbil luč, vrglo ga je preko cestišča, kjer je obležal ves v krvi. Ubogi Trop je dobil hude poškodbe na glavi. Presekalo mu je nos. prednji del kolesa je popolnoma zdrobilo. Tudi ušesa so hudo poškodovana. Reševalci so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Dogodek je privabil številno občinstvo, ki je po svoje komentiralo vzroke usodne prometne n -reče. Pone s rečen če vo stanje je resno. Ljubljana. 6- junija Prejeli smo: Ker zadnje čase nekateri precej govore in pišejo o tujskem prometu, naj omenim zanimiv primer, ki bi moral zanimati vse iv spesevatelje tujskega prometa. Nedavno sem bil v tajništvu Avtomobil- kega kluba priča za naše razmere zelo značilnega dogodka. Neki Beriinčan se je pripeljal z avtomobilom od Maribora z ramenom, da obišče za dalje časa nase proslavljeno Dalmacijo. Bil je, kakor je pripovedo\*al, silno navdušen za našo riviero in se je v duhu že kopal nekje pri Dubrovniku, toda čm dalje je prodiral* v našo ljubo deželo, tem bolj ga je minevalo navdušenje, kopal se je pa samo še v potu svojega obraza. S tanki bi še šlo», je dejal, »z avtomobilom pa nikakor ne«. Ko so mu uradniki v tajništvu povedali, da so pri nas skoraj približno povsod enake ceste, ga ni moglo odvrniti več nobeno prigovarjanje, da bi se ne odpeljal po najkrajši poti proti Planini, odkoder drže k morju lepe ceste. Dejal je, da je sicer naša država prekrasna, toda da so vse te krasote nedostopne. Bil sem zelo presenečen nad vsem tem, toda še bolj sem se začudil, ko i o mi povedali, da je to že stara pesem in da se mnogo voženj v našo lepo Dalmacijo konča v Plajuni pri Rakeku. Kljub temu so še med nami optimisti, ki pravijo, da bo kmalu konec naše cestne mizerije/ saj so letos začeli na pristojnih, mestih * pobirati prispevke za. cestni fond po dveh različnih uredbah za isti namen. S tem denarjem bodo baje kmalu začeli graditi ceste, pravijo optimisti, na vseh koncih in krajih. Mnogo pa je tudi pesimistov in nekateri med njimi pravijo, da bi bilo morda dobro tudi pobirati prispevke za druge namene, na primer za razdira nje cest, kajti ko bodo naše ceste takšne, da bo moral ostati pri nas vsak, ker se ne bo mogel več odpeljati po njih. bodo tudi služio našemu tujskemu prometu. To pa jc vsekakor potrebno! Poslanstvo studenškega Sokola V 20 letih je preobrazil nacionalno lice Studencev Studenci. 6. junija. Studenčani se dobro zavedamo, kaj je storil Sokol za nacionlno preobrazbo naših Studencev. Dobro vemo, kakšne prilike so bUe v našem izrazito delavskem predmestju pred vojno in med vojno. Bilo je treba globoko zaorati, da so se razmere spremenile, temeljito predrugačile. K temu je pripomogel predvsem naš studenški Sokol. Pred 20. leti so zavedni Sokoli, njim na čelu nepozabni pokojni Anton Hren. ustanovili v Studencih sokolsko društvo. Zdelo se je, ko da je ta pobuda vendarle nekoliko preuranjena. Toda kmalu se je pokazalo, kaj premore goreča vnema, vztrajna volja. Sokolska misel je zajela pred-v>em mladino, ki se je po Tyrševih smernicah oblikovala v novem nacionalnem ter sokolskem duhu. Studenški Sokol si je s svojim vzornim delovanjem priboril sloves, ki sega preko meja naše ožje domo-movine. Marljivi sokolski delavci so prijeli za delo. Napredovala je telesno kulturna vzgoja. Studenška odrska sokolska družina je zaslovela ob naši meji s svojimi uspelimi predstavami, studenška so- Iz Ljutomera sokolski kino. i kino v Lju- tomeru bo predvajal na dan telovadnega nastopa, to je 11. junija ob 1330 film -Oj. leti sivi Sokole^, ki ga je izdelal sokolski savez. Film nam prikazuje življenje v sokolskem taboru na Bleau. Vstopnina znaša za o-ebo 2 din, za deco pa. 1 dinar. — številni p*a«ovi po deževju. Zaradi neprestanega deževja v preteklem tednu se je začela po naših goricah na več krajih vdirati zemlja s trto in zasajenimi sadovnjaki vred. Tako so nekatera par let stara dreveEa lepo pokonci stoječa odpotovala celih 10 do 20 m daleč navzdol. Tudi v vinogradih so bili številni plazovi. Nezasajena zemlja se je potegnila za večje daljave ter ponekod zasula tudi ceste. — Dober premet. Na novi avtobusni progi Maribor—Ljutomer, ki je bila nedavno otvor Jena, je bil do danes zelo zadovoljiv promet ter je avtobus skoraj vedno nabto poln. To nam ponovno potrjuje dejstvo, da je biia ta proga nujno potrebna. » — K;ip ga jc zadela. Dimnikarski pomočnik Poiak Vinc je pred dnevi splezal v dimnik, da bi ga očistil. V dimniku ga je zadela kap ter je bil takoj mrtev. Zapušča ženo s sedmimi otroki. — Iz državne službe. Upokojeni sta učiteljici Franja Lupša in Jožica Osterc, ki sta službovali dolgo število let pri Mali Nedelji. — Za pomožno poštno manipu-lantko na ljutomerski pošti je postavljena Neža Pečar. — Sokolski telovadni nastop j>ja nedeljskem ljutomerskem sokolskem nastopu ne bo okrožnih tekem. Na sporedu je ;amo nastop in to po naslednjem sporedu: ob 9. skušnje dece in naraščaja, ob 11. skušnje članstva, ob 16. pa javen telovadni nastop. ■ — Občni zbor scleKcijs*Mh društev za simodoifcko goved«, v preteklem tednu je bil v Ljutomeru občni zbor zveze selekcijskih društev za simodol^ko govedo. Obzirna poročila so pokazala delavnost te važne gospodarske panoge Za predsednika je bil izvoljen inž. Fran Mikuž. ravnatelj lakicanske kmetijske šole. v odbor pa so bili poleg drugih izvoljeni še štuhec Anton iz Logarovcev. Rezonja Štefan iz Lut-veicev. v nadzorni odbor na poieg drugih, tudi Tomaž Bobnjar iz Strožje vasi. Zveza bo prirecila tudi letos prem?vanje plemenske živine, nakar bo naj"boljše ocen je- J na živina razstavljena na Prekmurskem teunu in sicer 25. junija v Murski Soboti Izpred sodišča Maribor, 6. junija V Mariboru je irel pred leti 351etni elektrotehnik Gavro Komnenič skupno z nekim svojim tovarišem obrt za postavljanje strelovodov. Komnenič je moral če-stokrat na potovanje, da pridobi za svoje podjetje stranke. Tako se je tudi meseca maja 19.35 podal k sv. Miklavžu pri Ormožu, kjer je popravljal strelovode. Ob tej priliki se je zglasil tudi v tamkajšnjem župnišču ter se seznanil z župnikom Am-zelom Polakom, ki je Komneniča priporočil nekaterim župljanom. Na ta način je dobil Komnenič precej dela. Cez par dni pa se je Komnenič pritoževal, da kljub precejšnjemu delu malo zasluži in da ga njegov tovariš izkorišča. Izrazil je željo, da bi se tovariša kompanjona znebil. To bi bilo mogoče le takrat, ako bi Komnenič dobil avto in potreben denar za nakup surovin. Ko je Komnenič opazil, da mu je župnik Poiak naklonjen in da razpolaga z znatnimi denarnimi sredstvi, ga je s Komnenič naprosil, naj mu posodi večjo vsoto denarja, da bi se osamosvojil. Obljubil je, da bo župniku denar takoj vrnil, čim bo nekaj zaslužil. Ker je župnik dobil vtis, da ima opravka s solidnim obrtnikom, mu je zares izročil zahtevano vsoto 26.000 din. Bilo je to 16. junija 1935. Po preteku meseca dni je začel Komnenič odplačevati žvpniku Pol a1.: u svoj dolg in je v 4 obro-; h poplačal skupno 2.200 din. Zadnji de- kolska knjižnica se je sijajno razvila Vse panoge sokolskega delovanja so beležile, vidne uspehe. To delo se je nadaljevalo po smrti pokojnega A. Hrena, ko je prevzel vodstvo studenškega Sokola neutrudno delavni br. Ciril Hočevar. Bogata je bilanca tega podrobnega, široko in globoko uravnanega delovanja, s katerim se lahko ponaša studenški Sokol ob 20 letnici svojega obstoja ter razvoja. V četrtek 8. t. m. bomo proslavili Studenčani 20-letnico studenškega Sokola. Dopoldne bodo na letnem telovadišču studenškega Sokola skušnje za popoldanski nastop. Ob pol 3. bomo pozdravili sokolsko povorko, ki se ie udeleže tudi člnni mariborskih sokolskih društev. Prepričani smo. da se bo ob tem jubilejnem slavju ponovno izpričala moč in vrednost studenškega Sokola. Ob 20 letnici žilavega, neutrudnega sokolskega prizadevanja čestitamo studen-škemu Sokolu k velikim uspehom, k pomembnemu poslanstvu, ki gn ie izvršil v nacionalni preobrazbi naših Studencev. nar je župniku izročil 22. septembra. Od. tlej pa se ni več zglasil. župnik se je seveda pričel zanimati za svojega dolžnika in se je pripeljal v Maribor, kjer pa je zvedel, da je Komnenič nezn;uio kam pobegnil. Zaradi tega je napravil župnik Poiak kazensko ovadbo in so oblastva Komnemča skoro 4 leta iskala. Naposled so ga le našla. Prepeljali so ga v Maribor. Zadeva je imela svoje odmeve dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Na zatožni klopi v razpravni dvorani 53 je sedel Gavro Komnenič, ki se je moral zagovarjati zaradi prevare. Pri razpravi je Komnenič zanikal krivdo ter se izgovarjal, da sta se z žup. nikom domenila, da mu bo denar vrnil, ko ga bo imeL Ker pa ga ni imel, tudi ni mogel denarja vrniti, pač pa je obljubil, da bo to storil takoj, čim bo dobil denar. Komnenič je bil oproščen vsake krivde in kazni, ker se je v teku razprave izkazalo, da je zaprosil za posojilo v dobri veri, da bo mogel izposojeni denar v redu odplačevati, pa so prišle vmes druge neprilike, ki so ta njegov načrt onemogočile. Razpravo je vodil s. o. s. Lenart, obtožbo je zastopal višji oržavni tožilec dr. Zorjan. Predor pod kanalom La Manche Kanal La Manche, ki loči Anglijo od Francije, je velika ovira za promet med obema državama. Zato se je že davno sprožila misel, naj se zgradi pod morjem predor, ki bi tvoril direktno zvezo med Anglijo in kontinentom. Francozi so brez izjeme pristaši te ideje, med Angleži pa so mnenja deljena. Boje se. da bi se le kedaj skozi ta predor ne izvršila invazija sovražnih armad. Zadnjikrat je bil predlog za zgradbo predora v debati 1. 1930 pred angleško zbornico, toda bil je zavrnjen, dasi z majhno večino samo 7 glasov. Danes je razpoloženje v Angliji mnogo bolj ugodno za to zamisel in zopet se je začela agitacija za njeno izvedbo. Predsednik francoskega odbora za ta predor je podal zanimivo izjavo o delih za njegovo zgraditev. Po njegovem mnenju bi se delo dovršilo v 5 letih. Predor bi bil dolg 43 kilometrov, od teh bi jih bilo 42 pod morjem. Najprej bi se moral zgiraditi inanjši provi zori čni predor, potem šele bi se ta razširil in izgradil v dva sporedna predora, ki bt imela po 6 m v premeru. Milijoni ton zemeljske krede bi se izvlekli postopno s pomočjo zračnih črpalk. Načrte je izdelal francoski inženjer Fougerol-le. Stroški bi znašali 30 milijonov funtov šterlingov, toliko kakor veljajo tri moderne vojne ladje oklopnice. Računajo, da bi vsako leto potovalo skozi predor 3 milijone ljudi, cena vožnje pa bi bila za 20 odstotkov nižja od sedanje. Letni dohodki bi znašali 3 milijone funtov šterlingov; vzdrževalni stroški pa bi bili letno 600.000 funtov. Izum, ki je res amerikanski Amerikanci so praktični ljudje; to drži! Zato se jim imamo zahvaliti za zelo koristne izume, ki življenja ne komplictrajo — kakor je to slučaj pri mnogih izumih — ampak ga poenostavljajo. Gosrx>dinjska opravila Amerikanci mrzi jo nad vse in uporabljajo" vso svojo iznajdljivost v to, da bi odpravili to nepotrebno tlako. Velik problem je za nje pomivanje posode. Kljub najrazličnejšim mehaničnim pripravam se ne morejo izogniti temu nehvaležnemu opravilu. Sedaj se je končno našel izumitelj. ki je rešil tudi ta problem čn sicer res radikalno. Pomivanja ne bo več! Krožniki se ne bodo pomivali, ampak pojedi L Neka trgovina z jestvinami je spravila v promet krožnike, kojih okus je prilagojen jedi. ki pride na krožnik. Po desertu bodo gostje pospravili mizo sami na ta oaČip, bodo okusna krožnike pojedn.