408
Naši dopisi.
V Gorici 16. dec. — Vrnil sem se ta hip od jako svečanega pogreba: spremili smo moža ne le pri nas, temveč tudi na Kranjskem dobro znanega. Umrl je po dolgi bolezni 14. t. m, ob 9V2 uri zvečer prečastiti mons. Jan. Ne p. Grlobočnik, knezo-nadškofov kaplan in nadškofijsko-ordinariatni tajnik, papežev tajni kaplan, vitez Franc Jožefovega reda, nekdanji katehet v Kranji in ustanovitelj ondašnjega gimnazija itd. Pogreba (ob 2. u. pp. :) se je udeležila vsa svetna in redovna mestna duhovščina in dolga dolga vrsta gospode raznih stanov, med katero so se odlikovali deželni glavar vitez dr. Pajer, dvorni svetovavec bar. Rechbach , neki gospodje od grot Chambordovega dvora i. dr. Sli so dalje za pogrebom 3 zavodi: centralno (bogoslovsko) semenišče, An-drejišče (kateremu je rajnki vse premoženje zapustil) in deklice-vzrejanke šolskih sester. Velikansko to spremstvo se je vilo po Travnikn med gosto množico gledajočega občinstva. Njih ekscelencija so čakali sprevoda v cerkvi sv. Ignacija. Na pokopališči počiva rajnki pri dveh svojih stričnikih, (katerih eden je bil vojak-bogo-slovec).— Mons. Globočnik je bil z mnogimi lepimi
zmožnostmi in lastnostmi obdarjen, znanstveno in este-tiČno omikan, aristokratično uglajenega in prijaznega obnašanja, in se je znal raznoterim — duhovskim in neduhovskim — krogom prikupiti. Njih ekscelenciji pre-čaatitim knezu, ki so mu bili birmski boter in naj boljši oče, bil je po vse vdan. Njegova veljava in upliv njegov v marsikaterem oziru sta včasih daleč segala. Nasprotnikov se mu ni manjkalo. Sad literarne njegove delavnosti je sosebno dvoje bukev: — slovenskih o mučen-cih Oglejskih Kancijanu i. dr. in pred 5 meseci izdanih ital. „Le sette basiliche di Roma." — Rojen je bil rajnki v Cerkljah na Gorenskem 10. aprila 1824; mašnik je bil 30 let V Gorico je prišel 1. 1864. — Srečkanje pri šolskih sestrah de N. D. v poslednjem dopisu omenjeno ni še bilo, ker se je premalo sre-ček oddalo. — Pogreb 8. t. m. umorjenega Ant Podgrivca (191etnega mladeniča) je bil 10. t. m. sijajen; zaprli so nekega Mirenca, na katerega leti sum, da je Podgrivca zabodel. Peljali so ga na pokopališče k truplu, al on vse taji. — Da je^Plevna padla, to je tudi naše Slovence elektriziralo. Čudno je, kako naše priproste ljudi na kmetih rusko-turška vojska zanima, v tem ko se na pr. uno leto za prusko-francosko še zmenili niso. Da! „kri ni voda" — so „Novice" že večkrat rekle. — S telefonom se tudi pri nas delajo poskušnje; vse gre dobro. Kako lepo bo to! Namesti grdega rokopisa, bodem Vam pošiljal vprihodnje poročila po telefonu.
Iz Brega 13. dec. — Radostnim srcem beremo v velecenjenih ,,Novicah" o sijajnih djanjih junaških bo-riteljev za rešitev jugoslavjanskih bratov iz sramotne sužnosti. Zlokobna Kar s in Plevna sta padla! Da, padla sta, da pričata o hrabrosti Ruskih vojakov, kateri napredujejo ne z zvijačnostjo in podmitanjem, kakor je v vojskah prenavadno, ampak junaško in pošteno. Slava jim! — Kakor Slovenci povsod imajo ljudi, katerim je narodna ravnopravnost trn v peti, tako tudi pri nas ni brez tacih vragov, kateri bodi-si domači ali tuji stiskajo in pritiskajo v Slovenca, da je joj! Vendar osoda je nekoliko razpršila to mameluško gnjezdo. Takim la-živitezom raste greben najbolj pri neslogi, zavoljo tega je dobra misel nekaterih rodoljubov, da hočejo osnovati družbo na trdnejši podlagi od bivše čitalnice v prospeh narodne zavesti. V Boljuncu, kjer ni šole ne duhovna, ima raz-predsednik bivše čitalnice prosto polje za narodno gibanje. HicRhodus, hic salta! — Zime in mraza ni dozdaj še pri nas; ako je tudi na bojišči tako, pač sam Bog pomaga Rusom, Črnogorcem in Rumunom pobijati Turka.
Iz Senožeč 16. dec. J. M. (Občinske volitve; delitev borstev in pašnikov; silni davki.) Dragi Tržani! volitve so pred durmi, pripravite se, da si izberete može narodne, posebno pa v gospodarskem oziru previdne, da bodo skrbeli za blagostanje in napredek v kmetijstvu, pa tudi ne prezirali občne omike. Ne dajte se a par kozarci vina ali piva na limanice vjeti, kakor se žalibog pri volitvah večkrat zgodi. Bodite pazni, gledifce na moštvo, a ne na drugo. Tužno mora gledati, kdor ima srce domoljubja, naše pred par leti dobro obraščene boršte, in zdaj skoro vničene. Kje bode stelja, kje drva? Ravno zdaj se v našem trgu na to dela, da bi se razdelili boršti in pašniki. Polovica upravičencev sili v to, da bi se posekali in še bolj vničili; druga polovica pa vidi sedaj slabo varstvo borštov in si misli, da bi si vsaj to prihranili, kar dobimo. vTako smo sedaj vsi zadovoljni, da se razdelijo gozdi. Ce boljšega varstva za boršte ne dobimo, bilo bi najbolje, da bi nam c. k. deželna vlada dovolila boršte na drobno razdeliti, ker ne vemo, ali pridemo z novim odborom na boljše gospodarstvo. —  Slabe letine nas hudo tarejo;   ubogi
409
kmetic pridela za dva do tri mesece, da se preživi, kaj pa potem? Zaslužki so nam od časa železnice vsi odvzeti, bremena davkov pa zmirom veča; vse to tira kmetijstvo v pogubo. Notranjci! stopite na noge in naredite skupno prošnjo za znižanje davkov do Njih Veličanstva presvitlega cesarja, da zvedo, kako se godi vedno zvestim Notranjcem.
Doljni Zemon na Notranjskem 16. dec. — Tudi Notranjska ni zasotala slaviti zmago Rusko nad Plevno. Posebno Bistrica se je odlikovala. Ve3 narod je ne-popisljivo vesel! Slava Rusom!! — Prav lepo Vas prosim, da bi blagovolili mi naznaniti ali poslati, ako je še koji zemljevid, kakor so ga bile ,,Novice" izdale dne 19. aprila leta 1871. Srčno bi ga želel. Zelo bi mi v stregli, ako bi mi to naznanili.*)          J. P. Sk.
Iz Dolenjskega 14. dec. — Ia okraja Litijskega (fare Šentviške) so že več let, dokler so bili prečast. gosp. Kulavic predsednik krajnega šolskega sveta v Šentvidu, hodili otroci s privoljenjem onega šolskega Bveta na Sel a v šolo, kjer jih je podučeval gospod farni administrator. Al zdaj je dal okrajni glavar vitez Vestene^ck ukaz: da na Seia ne sme nihče v šolo hoditi iz Šentviške fare, ampak v Podgaber in Šentvid. In tako morajo otroci namesto pol ure po 2 uri daleč v šolo hoditi. V Gabru se otroci ne učijo kršanskega nauka (uči nek organi s t) in zato raje v Gaber kot na Sela! — Ker je ta ukaz potrl vse stariše, katerim se smilijo reveži otroci, da morajo celo pozimi vsak dan tako dolgo pot hoditi, prosimo si. vredništvo pojasnila: ali je Vestenckov ukaz postaven ali ne?
Odgovor vredništva. — Okrajnega glavarja ukaz se mora smatrati na dvojno stran: formalno in meri-torično. Formalno morajo vsi ukazi šolski izvirati od c. k. okrajnega šolskega sveta, kateremu je c. kr. okrajni glavar le predsednik, ki izpeljuje sklepe onega šolskega sveta. Vprašanje je tedaj: ali je gosp. Vesteneckov ukaz sklep c. kr. okrajnega šolskega sveta? —Kar pa se tičemeritoričnega ozira, veleva §. 9. deželne postave o obiskovanji javnih ljudskih šol od leta 1873. to-le: ,,Vsaka javna šola ima svoj šolski kraj, h kateremu spadajo všolane vasi, deli od vasi ali hiše. Za meje šolskih krajev naj se jemljejo občinski oziroma podobčinski kraji, ako ne kaže, šolskega obiskovanja zla j sati s tem, da sevšolajo posamezni občinski deli v šolo sosednje ob-c čine. — Ta §. dopušča človekoljubnemu okrajnemu šolskemu svetu, da privoli v postavno izrečeno zla j sanje šolskega obiskovanja.
NovomestO 15. dec. (Vabilo.) 23. dne t. m. ob 4. uri popoludne ima naša narodna čitalnica občni zbor, h kateremu vljudno vabi vse častite gg. ude
odbor. Iz Št. UrllSkc gore 14. dec. — Predvčeranjim sem stopil čez naše gore v Kokriško dolino, pogledat svoj rastlinski vrt in ob enem še obiskat ondi svojega duhovnega tovarša. Kako se zavzamem zagiedavši na solnčnatih brežinah mnogo slepič ali kuric (Helle-borus niger) in pa v res j a (Erica carnea) v najlepšem cvetji. Po našem pogorji pa se razcvetajo rigelci (Beliis perennis), pomladni jegelčki (Primula acau-lis), jagode (Fragaria vesca), pomladni petoprst-nik (Potentilla verna), žanjevec (Polvgala Chamae-buxus), violice (Viola Riviniana), pomladni svišč (Gentiana verna); po njivah pa: Sherardiaarven-s i s, Veronica agrestris, Violaarvensis, Stel-laria intermedia, Euphorbia Peplus in tudi še druge. Videti vse to bi človek menil, da se pomlad nam bliža.   Prav radoveden sem, bo se li spolnilo pre-
*) Ga ni več, da bi Vam mogli postreči.           Vred.
rokovanje naših gorjancev, ki so mi na sv. Lenarta dan rekli: „naj si zapomnim, da kolikor je ta dan snega na višinah, toliko ga bo o Božiči v nižinah." Ker pa ta dan ni bilo čisto nič snega na višinah , tedaj ga letos ne bo o Božiči v nižinah. Rad bi bil to prerokovanje že prej priobčil, pa mislil sem, bolje je, da o tem molčim , zakaj če jaz na preroški stol se vsedsi od vremena kaj pišem, če sem, na primer, po prirodnih prikaznih napovedoval konec zime in bližnjo pomlad, je potem gotovo še zima pritisnila ter me je vreme na laž postavilo. Jaz imam povsod le smolo: je že zlomek.
Robič.
Iz Borovnice 16. dec. J. B. — Dolgo že ni bilo brati v „Novicah" ničesa iz našega kraja; danes pa naj zvedo Vasi bralci žalostno vest, ki nam je uoi teden došla, če tudi morebiti kateremu na veselje iz kakorš-nih koli vzrokov, in ta je, da na3 mora vsestransko postrežljivi in za narodne stvari vneti go3p. Avgust Zabred, uradnik na tukajšnji železoičai postaji, zapustiti in v Trst se preseliti. Služil je omenjeni gospod 4 leta v največe zadovoljstvo tukajšnjemu občinstvu ; bil je pripravljen vsak čas in vsakemu kolikor mogoče postreči, bodi-si oziroma službe njegove, ali pa z drugimi dobrimi sveti. — Storil je omenjeni gospod pri nas v tem času neizrečeno veliko in žrtvoval za napredek; z velikim trudom vstanovii nam je bralno društvo vkljub mnogim mnogim zaprekam, ki so mu jih stavili za narodno stvar zaspani in taki še celo iz odličnih stanov; a on jim je iz srca odpustil, rekoč , da pride čaa spoznanja. Hudo bi po tej zgubi žalovali, ako bi nas ne tolažilo to, da seme, katero je sejal, krepko raste, se lepo razcveta in je že tudi mnogo sadu obrodilo; tolaži nas pa tudi to, da dobil bo tudi v Trstu si zvestih prijateljev, „saj Slovan povsod brate ima". Imel bo tudi tam priliko spodbujati k napredku; želimo mu za to dober vspeh in veliko srečo v vseh obzirih, ter še enkrat ponavljamo, da si je v hvaležnih naših srcih stavil nevenljiv spominek.
Iz Ljubljane. — Pad Plevne je tudi naš narod sprejel z velikim veseljem, čeravno mesto ni bilo raz-svitljeno, kakor tudi Praga ni bila, kjer je policija transparente odtrgala. Narodnjaci naši pa so z navdušenimi govori pri banketu v čitalnični restavraciji slavili zmago Rusko pri Plevni, ki nam je porok, da se bliža dan osvobodenja slovanskih narodov iz Turškega jarma.
—  Bivši c. k. deželni predsednik vitez Widman, imenovan za ces. namestnika v gornji Avstriji, je včeraj zapustil Ljubljano podavši se čez Dunaj v Line. Dunajska „Presse", katera menda ve, kaj se včasi za vladnimi kulisami godi, pravi, da to povišanje g. Wid-mana je darilo ministerstva za zaslugo, da pod njim je pri zadnjih volitvah uatavoverna stranka deželnemu zboru pridobila večino. Mi nimamo nikakega vzroka dvomiti nad tem poročilom. — Kdo mu bo naslednik, se še nič ne ve* ; začasno ga name3tuje dr. vit. Schop-pel, starosta c. kr. vladnih svetnikov. Pa je tudi vse jedno, kdo da pride, dokler sedanja sistema veljd, po kateri takraj Litave zvonec nosi Nemec, unkraj pa Magjar.
—    Grof Thurn, lastnik Radoljške grajščine in državni poslanec, je v 60. letu svoje starosti po dolgi bolezni na Dunaj i 12. dne t. m. umrl, od kodar so ga 15. dne t. m. po železnici v Ljubljano in odtod v Radoljico prepeljali. Ranjki, bivši c. k. uradnik, je bil mnogo let poslanec v deželnem zboru Kranjskem, izvoljen po velikih posestnikih, katerim je ostal zmirom zvest, vendar pa miren tovariš.   Naj v miru počiva!
— (Deželni odbor) je v seji 15. dne t. m. pritrdil predlogu krajnega  in  okrajnega šolskega sveta,   da se
Ignacij Vencaj« v učiteljski službi na ljudski šoli pri sv. Križu pri Podpeči definitivno potrdi.
—   (Kranjskim kmetovalcem, kateri želijo semena Ruskega lanu), naznanja podpisani odbor, da bode družba kmetijska s podporo, ki jo je od si. ministerstva kmetijstva prejela, zopet tega lanu, ki je veliko veliko lepši, kakor naš domači in vsak drug lan, nakupila in ga po nižji ceni prodajala, kakor je sicer v štacu-nah naprodaj. Da pa odbor v6, koliko naj naroči tega semena, naj se naši kmetovalci, ki ga želijo, kmalu in zadnji čas do 17. dne prihodnjega meseca pro-senca (sv. Antona) z besedo ali po pismu oglasijo v pisarnici družbe kmetijske v Salendrovih ulicah (nad bregom) in povedo,  koliko ga želijo dobiti.
Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske.
—  (Odbor čitalničin je v svoji seji sklenil, da ^ob-čni zbor čitalničin bode po večletni navadi na sv. Štefana dan, — da, kakor prejšnja leta, bodo letos 4 ple-salne vaje in 2 velika plesa pustni čas, in da se nadzoruje nad tem, da, kdor ni ud čitalničin, se ne udeležuje njenih veselic.
—  (Sokol-veČer) 22. dne t. m. v restavraciji čitalnični se bode odlikoval po zanimivem programu ter bode združen z loterijo, katere čisti dohodek je namenjen za piramido „Sokola" na pokopališči.
410