KAKO SE UPORABLJAJO SKLADI
ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
V Sloveniji:
OBSEŽEN HKCIJSKI PLAN
Znano je, da znaša zvezni •kLad za pcspeševanje kznetij-gtva 2.300,000.000 din. 12 tega »klada jc prejela Slovenija 52,5 milijoma din, 2,3%, ki so porazde-Ijena za premiranje semeinskega krompirja :n semensk-.h žit 28.5 milijona, za umetno osemenje-Yanje krav in pre-miranje be-lih •vinj 14. omilijoma, za štud jsko Jn znanstveno raziskovalno de-\o 4,4 miliiona dinai;ev, oetanek pa za tisk, propsgando in kmne-tijsko meharmacijo.
Republišk; sklad za paspeše-Tanje kmetijstva z.naša skupno 0 preneseaim sredstvi ia lan-sfcaga leta 229 milijonov dinar-jev. Ta sredstva so bila oziroma bodo   upora,b>ljena   za   naslednje
din
1. Poljtdelstvo     in •emenarska  služba         42,500.000 2.Travnišivo                10,000.000
3.  Zivinoreja               36,300.000
4.  Vinograda Stvo
in  sadjarstvo                  29,400.000
5.  Cebeianstvo                3,500.000
6.  Ribišlvo                    5,800.000
7.  Kjmetiiski tisfcin propaganda                    31,600.000
8.  Znansiveno   raz-tekovalno delo               21,400.000
9.  Invest.     oprema konet.  znaustv.  usla-nov  in inštitutov, ki •e   bavijo   s   kmet j-
ti-vom                      »       38,500.000
10. Raizno — ctovez-na rezerva in drugo       9,000.000
Skupaj   229,000.000
Prl tej raedelitvi <ydpade 43% »redstev na akcije za nepo6red-no proravodnjo, ostal h 5T% pa na pasredne akcije, kot so n. pr. gortni in gnojilni poizkusi ter _ drugo raziskovaino delo, ure-ditveoi načrti, specializac ja strokovnjakOT, strokovni kme-tijaki tisk, film in pr&pagamda, oprema Jometijsikih zsnanstrvenih ustanov -n inžtitutov, speciali-zacija kmetijskih strokovnja-kov, razftave jn podobjio.
PospeSevanje živinoreje
V l«tošnj«n programu Je do-ddjeno Glavni zadruini zvezi 50 milijonov dimarjev, ki so po-razdejjena na posamezne kme-ttjsko pospeševalne odbore. Gledano v celoti ima d«lo za-družnh onganjzacij v pospeše-vanju kinetijske proizvodnje ugodna tla. Najbolj razgibano j« bilo pospeševalno delo v ži-vlnoreji. Lani )e bilo prirejeno okrog 100 okrajnih in krajevnih razstav plemesnske živ ne, kjer «0 bili pokazani uspehj seflekci-}«. V rodovniške knjige je sedaj vpisanih 8% krav, tako da bo v bodoče možno v tem velikem Stevilu mati&iih ž vali Se po--ostriti   ocenjevanje   kakovosti.
Izredno se }e ratzmahnilo u-»netno osemenjevanje, zajelo je 84.200 krav. ali nad 40%. Za-druge postavljajo pred žjyino-Tejsko službo stalno nove pred-
loge za otvoritev nadaljnjih osemeinjevalinih postaj, tako da jim je težko sled U. Organizi-rano je bilo 23 rejskih sre-dišč za praši<?€ in 37 za perutnino. s 60 razrnnoževalniim^ središči. Na tbc je pregledana v zadmjih treto letih vsa goveja živ na. BoLne živali se izločajo, odsto-tek okužbe pa se je v tem časii znižal od 4 na 2%. Dogone na pre-gled organizirajo ^adruge, tako da ijna veterinarska služ-ba v zadrugah bistveno drugač-ne pogoje za usp«šno preven-tivno delo. Omcinimo naj tudi 5e, da je b lo lani cepljenih 50 odstotkov kokoSi, s čimer je bi-la preprečena občuima  škoda.
Poljedelstvo in sodjarstvo
V poljedelstvu j« bilo težišče dela v organiziranju proizvod-nje semen iz izvajanju sorlnih ter gnojilnih demons!racijsk h poskusov. Preko zadrug je bilo zamenjano oJcrog 500 vagoaov semenskega krompirja. S lem je bUo zagolovljeno okrog 25% količimfi, ki je potrebna za red-no letno zameojavo. Podobno jt s preskrbo semenske^ga žita. Takšao je slaoje v preskrbi se-men že nekaj let in ne napre-duje dovolj hitro ter v skla-du z možnostmi. Zato je treba zdelati skupno z zadružnimi organizacijamj in kmetiiskimi posestvi konkretneiši nairt za proizvodnjo in zamenjavo se-menskega   blaga.
Skopljenje sadovnjakov z za-družnimj ikropiln cami jn eki-pami poslaja ie reden agroteh-niini ukrep. Cki zimskega škropljenja nasadov_ ki je že na siplošno vpeljano, bo treba preiti tudi na redno spomladan-sko in poletno škrapljenje, tako da ne zatremo le kaparja, tem-veC tud; druge bolezni -n žkod-Ijivce, ki zmanjšujejo količin-sko -,n kakovostno sadni pride-lek. Tud: škropljenje kroJnpi-riži je treba razširit:. V sad-jarstvu se šele začenja izvajati izmenjava nasadov. .Napravijeni so prvi plantažni nasadi pleme-nitega     sadja    in    jagodičevjB.
Znanstveno raziskovalna dela
Sredstva naimenjena 'Kmetij-akemu :i3štilutu Siovenije, v vi-šjni 27 milijonov dinarjev, bodo Uiporabljena za organizacijo protiperonosporne službe in znanstveno raziskovalnega de-la, Dabavo laboratorijske opre-me in iasirumentov t&r lastne transformatorske pastaje. Da se zmižajo pro zvajalnl stroški po enoti proizvoda pri zaščiti vi-nogradov, se teži za tem, da z najmanjžim; Stevjli škropljenja dosežemo najbolj^e učinke. Po-leg tega pa s tem lahko pri-hran mo stroške delovne sile ter velike količine bakra, ki se danes v oblikd mcvdre galice vetkrat uporabljaio veliko vei kakor je potretino. To pa lahko dosežemo le s pomočjo dobro organizirane in iapopolnjene protipercmosporne službe ob upožtevanju njenih napoved: in navodil. Kmetijskj inštitut pa bo lctos izdaJ tudi broSuro o prrtiperonp&porni shižbi, ki bo s tetn problemom se^naniia vse zainteresirane   proi^vajalc©.
Da se zagotovi strokovno pra-vilano deJo, predvsem glede toč-nosti analiz je neobhodn« po-trebno instalii-aLj novo transfor-matorsko poetajo. Z nabavo pre-cianih insl.rumentov in ap-aratur ter z bol.jšo organizacijo je povečana storilnost v laborato-rijih, kj razisikujejo kakovast in sestavo  umetnih  gnojil.
Subvencija v znesku 19 mi-lijonov dinarjev, ki je dana Fa-kultet: za agronomijo, gozdar-stvo in velerinarstvo v Ljublja-nj se zrcalj v naslednjih nalo-gah: lakulte-la raziskuje Ua na celem področju Slovenije. Pro-učevanja imajo ta names, da dolofcajo vrste ln tjp« tal, kakor tudi vpliv, ki ga ima sedanj: način gospodarjenja na ro<Jo-vitnost zemlje. Vse to je ema izmed    najvažrjejSih    osnov    za
praviln.o razunestdtev proievod-aiii panog v SJoveniji. Nadalje opravlja fakulteta ekonomske auallz^ uč-nkovitosti umeibnih gnojil in drugih sredstev, ki naj bodo v skladu z družbano po-trebo in ekonomiko posamezmih knnetijskih gospodarstev. Prou_ čuje proizvodne sposobnosti bo-hinjskega goveda, krško-polj-skeiga prašiča .n štajerske ko-koži; ugotavlja ^as, ki je za 0-, hiranje in shranjevanje sadja najbolj primeren ter izvršuje še druga  raziskovalna dela.
Dotacija 15,000.000 dinarjev iz km«tijskega sklada je omogoči-la, da bo veter narsk; oddelek te latoultete lahko zaiel delova-U.
Sulbvencija za kmetijski tisk v vižini 19 milijonov dimarjev je omogočila izdajanje raznh publikacij, ki služijo kmetijski propagand;.
Upiravni odbor Zbornice je na predlog   GZZ   odobril   8,000.000
dimarjev za finansiranje pot-rebnih pripravijainih del prv» lometijsko - gozdarske razslave Skvvenije, ki naj pokai& v kme-tijstvu in gozdarstvu dosežen« uspehe in per^pektive razvoja našega kme*ijstva.
Okrajni sklsd; za pospeševa-nje kmetijstva imajo poleg re-publiškega važno gaspodarsko vlogo in znašajo skupno 403,3 milijcma dinarjev.
Iz teh sred^tev se fimansirajo potsfieševalne akcije lokaiuftga pomena.
Skupno ima Sloverrja v letu 1956 za pospeševanje kmetijstva 685,000.000 dinarjev sredstev, kl pomenijo močan prispevek ¦» naporih po^peievalne službe za hitrejii dvig kmeti^ske proiz-vodmje. Sredstva sicer ne za-dpaščajo za vse tiste akc }e, kl bi pr .Sle v poStev. je pa z njimii kljub temu mogoče dose^i dobre rezultate, ia se izkoristijo ra-ciomalno.                    Stvarnik Jože