Poštnina oiafana v cotovini leto L Vil. V UubKpni. v sredo, dne 27. februarja 1929 St. 49 st. 2 Naročnina Dnevna itdnja za državo SHS mesečno 23 Oln polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska izdala ceiole.no v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemslvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pem-vrsla mali oglasi po 130 in 2 D.veCII oglasi nad 43 mm viftlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredmSkem delu vrstica po IO Din o Pr1 vecicm o naročilu oopual Izide ob 4 zjulroj razen pondeljke ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/cvl ulici it. 6111 Rokopisi se ne vračalo, nelranklrann pisma se ne sprelemalo 1/reOnlitva telefon št. 2050. upravnlitva it. 232S Nemesis Na smrt bolaii, slaboten starec išče zatočišča v Evropi, to je ena slika, ki nam jo vsak dan podaja gotovo časopisje. In da bi ta slika še bolj učinkovala, se v dramatičnih besedah slika boj, ki ga vodi Trocki s sedanjimi mogotci sovjetske Rusije. Že pa se tudi zagotavlja, da se Trocki ne bo vmešaval v nobeno politiko in da ni danes nič drugega ko bolnik, ki išče svoje zdravje. So pa tudi že poročila, kako je poslala zloglasna naslednica čreztfičajke atentatorje za Trockim, da ti v Evropi obračunajo z njim, ker se sovjeti tega ne upajo storiti v Rusiji. V resnici slika je popolna in vzroka je dovolj, da mora biti človek ganjen. A na drugi strani spominja ta slika milosti prosečega starca na drugo sliko, ko je Trocki junak najbolj krvave revolucije in najbolj neizprosne državljanske vojne. Ta slika pa je še bolj mogočna in nje ne more po-zt-biti nihče, kdor ima količkaj usmiljenja v sebi. Bilo je to takrat, ko so preživljali boljše-viki svoje najtežje trenutke. Iz Sibirije je udarjal admiral Kolčak, iz Urala ataman Du-tov, iz severa general Judenjič, iz juga pa je prodiral gen. Denjikin. Je že kazalo, da je konec rdeče zvezde, že se je mislilo, da so šteti dnevi boljševiške strahovlade. Takrat je nastopil Trocki, »up in nada revolucije«. Obrnjen proti Evropi ji je zaklical besede, ki ostanejo za vedno historične: »Mogoče pade naš režim, toda znajte, da predno pademo mi, predno bomo morali pobegniti, bomo še krepko zaloputnili vrata za seboj!« In da ne bi bil svet v dvomu, kaj naj pomeni grožnja z zaloputanjem vrat, so napolnili talci sovjetske ječe, da s svojo krvjo zaščitijo boljševike pred ljudskim maščevanjem. In padali so pod svinčenkaml očetje in matere, ker so se sinovi borili v protisovjet-skih vojskah, umirale so sestre za dela bratov, padali so inteligenti, ker so imeli to »krivdo«, da se niso rodili v proletarski hiši. V svetovni vojni že itak decimirana ruska inteligenca je prišla takrat zopet pod nož, ker je tako ukazal on, Lev Trocki. Zaradi ideje, zaradi stranke je morala biti poteptana v prah pravica ui vsako človeško usmiljenje, tako je hotel Bronstein, ki je postal vodja med ruskim narodom. Lenin, pravi ruski človek, tudi ni branil svojih nazorov s sentimentalnostjo, toda prava duša terorja je bil Trocki in drugi njegovi ožji tovariši, ki se jim ni bijo treba bati očitkov, da uničujejo lasten narod. Kakor da bi se maščevali za pogrome, kakor da bi uživali, da se potaplja ruski narod v krvi in pomanjkanju, tako je že izgledalo njih početje. Ali vsaka krivda se maščuje na svetu in (udi za sovjetske poglavarje je prišel dan sodbe. In sicer krute, pravične sodbe. Tisto Evropo, kateri je Trocki grozil, da se bo z mrliči nedolžnih maščeval, če bi mu Evropa še nadalje ogrožala oblast, tisto Evropo mora danes prositi Trocki za azil. Ali more biti poraz Trockega še popolnejši? Ko prosi Trocki Evropo za pardon, obenem priznava, da ima Evropa srce, da je ce-io tako plemenita, da bi mogla odpustiti trinogu. Ko obupuje Trocki nad sovjeti, mora verovati v ono Evropo in v one ljudi, ki jili je samo preklinjal. Ali ni Nemeza zadela z uprav matematično pravičnostjo? Cisto stranskega pomena je, če je tudi Trockega prošnja samo finta in če ni ves njegov izgon in vsa njegova opozicija Stalinu le dogovorjena igra, kar za sijajne moskovske režiserje pač ne bi bilo tako nenavadno. Ali tudi v tem slučaju je polom Trockega po-polen, ker njegova. javna prošnja »kapitalistični« Evropi za milost stoji! Komunistične stranke Evrope, ki izpovedujejo načela Trockega, se izjavljajo proti temu, da bi bilo Trockemu dovoljeno bivanje v Evropi. Očividno njim ni Trocki slaboten starec, očividno to tudi ni sovjetom, ker brez-inočni ljudje se ne izganjajo. Zakaj pa bi morala biti Evropa bolj slepa in bolj usmiljena, kakor so učenci Trockega? Tako hoče neizprosni zakon pravice, da danes trka Trocki na vrata in se mu ne odpro. Ko so se pod njim ubijali talci,, takrat je Trocki zaloputnil vrata za seboj in takrat si jo Evropo zaprl. Kot kristjani ne želimo niti Trockemu usode, ki bi ga doletela, če bi moral nazaj v sovjetski pekel, katerega je pomagal ustvariti, na arktične otoke, koder še danes zdi-hujejo njegove žrtve ... l/prava le vKopltarlevt ul.it. 6 * Cekovni račun: L/ublJana štev. tO.ti SO ln 10.349 xa lnaetale,Saralevoil.7563, Zagreb »t. 30.011, Vraga In nuna) it. 24.797 Na potu h sporazumu Pogajanja v Pirotu potekajo v prijateljskem razpoloženju Belgrad, 26. febr. (Tel. Slov.) Danes se jc v Pirotu nadaljevalo posvetovanje med jugoslovansko in bolgarsko delegacijo glede ublažitve obmejnih sporov in glede postopanja, kako naj se ti spori odstranijo, če bi nastopili. O sestanku, ki je trajal od 10 do pol 1, se je izdal komunike, v katerem se ugotavlja, da je bilo na konferenci na obeh straneh prijateljsko razpoloženje. Konferenci je predsedoval šef bolgarske delegacije Cvetko Popov. Bolgarski de-legatje so po konferenci izjavili, da je giavno tc, da sta prišli obe delegaciji v stik in da sta si predložili načrt, po katerem sc bodo posveto- vali in da so predloženi cilji, za katere naj obe delegaciji delata. Bolgari so dalje ugotavljali, ! da je bila na konferenci zelo dobra in prijateljska atmosfera. Do posvetovanja o konkretnih vprašanjih šc ni prišlo. O konkretnostih ozir. podrobnosti se bodo posvetovali jutri. Bolgarski delegati, ki so ves čas vzbujali pozornost in prijateljski cdmev med meščani v Pirotu, so si po konferenci ogledali razne kulturne ustanove mesta. Vodili so jih naši delegatje oziroma zastopniki pirotske občine. Jutri se. bodo posvetovanja nadaljevala. Belje pred Svetom Dr. narodov Odhod dr. Kumanudija v Ženevo Belgrad, 26. febr. (Tel. Slov.) -Avala« je izdala danes to-le poročilo: »G. dr. Kumanudi, minister za pošto in zar zunanje zadeve bo v najkrajšem času odpotoval [ v Ženevo na sestanek Sveta Društva narodov. Odhod dr. Kumanudija je v zvezi v vprašanji, ki so na dnevnem redu Svetovega sestanka in katera posebno interesirajo našo kraljevino. Kakor n. pr. vprašanje rešitve vprašanja narodnih manjšin in državnega imetja Belja.* Vprašanje imovine Bclja je za našo državo silno velike važnosti. Madjarska smatra, da je bil Friderik II. samo madjarski podanik in sc ne sme šteti za člana celotne habsburške hiše, ampak za madjarskegd pripadnika. Belje ne spada pod določbe, da se sekvestrira kot imetje Habsburžanov in se torej ne sme zapleniti. Aragjelinovič, naš delegat v mešani komisiji, sc je umaknil v ozadje, ker smatra, da jc vprašanje Bclja rešeno z mednarodnimi pogodbami. Iz pravnega vprašanja je nastalo velevažno politično vprašanje. Ker gre za težke milijone, je odhod našega ministra dr. Kumanudija v Ženevo in rešitev vprašanja Belja za našo državo velike finančne važnosti. Minister Kumanudi bo cb priliki svojega bivanja v Švici obiskal zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Davosu. V Ženevi se bo sestal z grškim zunanjim ministrom Karaponosom, da se končnoveljavno potrdi sporazum, ki se je dosegel te dni v Atenah. Pred Kumanudijevim odhodom v Ženevo, se v soboto pričakuje prihod grškega poslanika v Belgradu Polihroniadesa, .'■i se trenutno mudi v Atenah. Takoj po prihodu v Belgrad bo obiskal ministra dr. Kumanudija. Za dvig naše turistike Belgrad, 26. febr. (Tel. Slov.) Od mnogih ctrani, zlasti od turističnih društev, prihajajo v ministrstvo razna poročila in predlogi, kako se naj nudi turistično vprašanje. Turistični odsek trg. ministrstva je izdal več naredb v prid turi-etiki. Te odredbe pa niso bile enotne glede propagande in zbiranja podatkov o posetu. Velika vrzel je tudi v tem, ker nimamo enotnega načrta ne za primorske ne za alpske kraje. Z vprašanjem enotnega načrta so se bavile posamezne krajevne organizacije, planinska društva, »Put-nik« ter razna druga prometna društva. V odseku za turistiko so pregledali ves materijal. Na podlagi odredb in naredb, ki jih je centrala izdala, ter na podlagi izkušenj, ki so jih imele posamezne krajevne oblasti, je sedaj trgovinsko ministrstvo ves ta materijal uredilo in pripravilo načrt zakona o pospeševanju turistike. Ta zakon je sedaj sploh prvi zakon, ki urejuje to ' materijo, odkar obstoja naša država. Vsa javnost, zlasti pa naša športna društva, pozdravljajo to iniciativo trgovinskega ministrstva. Zakon bo brez dvoma našel tudi v inozemstvu živahen odmev. I Avtobusni promet bo izboljšan Belgrad, 26. febr. (Tel. Slov.) Dne 3. marca sc stane v Opatiji mednarodna konferenca za pospeševanje avtomobilskega prometa. Za Slovenijo je zelo važen predlog, da bi se vzposta-| vila avtomobilska zveza med Gorico in Ljubljano. Dalje je za Slovenijo važno vprašanje propagande naše turistike v Ameriki. Turistični odsek je odposlal v Ameriko ambulantno razstavo. Na razpolago jo je dal vsem ameriškim konzulatom, da prirede v Ameriki razstave in dvignejo ameriški interes za naše kraje. Ureditev železniškega prometa z Madžarsko Belgrad, 26. febr. (TeL »Slov.«) Po mednarodnih pogodbah, zlasti po pogodbi, ki se tiče jugoslovansko-madjarskih odnošajev, je mnogo obveznosti, ki jih ima Madjarska izvršiti nasproti naši državi, oziroma naša nasproti madjarski državi. Vsa sporna vprašanja se zlasti tičejo železniške uprave, tako na naši kot na madjarski strani. To so vprašanja, ki jih bo rešiti v mednarodnih pogodbah. Opaziti je, da obstoja na obeh straneh volja in je torej upati, da se bodo rešila sporna vprašanja v obojestransko zadovoljstvo. Ako bo prišlo do sporazuma, bi se odprl tudi promet z Madjar-sko, in sicer v Prekmurju preko postaje Dol. Lendave—Hodoš, kar bi bilo za obmejno prebivalstvo v veliko korist. Posamezna vprašanja so te-Ie vsebine: Ob obeh mejah naj se otvori promet. Ob obeh mejah uaj se po možnosti ustanovijo skupne obmejne železniške in carinske postaje. Tranzit naj se vrši preko vseh obmejnih postaj. Veliko težav je /. vprašanjem skupnih postaj, ua kateri strani naj bi se nahajale, ali na madjarski ali na naši. Madjarska pritiska na to, da bi bile obmejne postaje v naši državi, kar pn nn gre v prid našim interesom, Madjarska še ni izvršila svojih obveznosti radi razdelitve voznega parka bivših madjarskih železnic. To obveznosti so velikega pomena, ker gre za veliko število vagonov, ki nam iili mora Madjarska po mednarodnih pogodbah izro- čiti. Obenem ima naša železniška uprava go-1 tove obveznosti, ki so železniškega značaja, i nasproti Madjarski.. O teh vitalnih vprašanjih ' se vršijo pogajanja med železniškim ministrstvom v Belgradu in ministrstvom v Budimpešti. Če bo prišlo v kratkem času do sporazuma, bo to v veliko korist, ker bi se obmejni I promet zelo živahno razvil. Obmejne dežele bi samo pridobile. Za pogoretce v Gor. jezeru Belgrad, 26. febr. (Tel. Slov.) Finančno ministrstvo je otvorilo Velikemu županu ljubljanske oblasti kredit v znesku 2,000.000 Din za pogorelce v Gornjem jezeru pri Cerknici. Z izplačevanjem se bo v kratkem pričelo. Belgrajske vesli Belgrad, 26. febr. Trgovinsko ministrstvo jc v smislu predloga TOI zbornice odobrilo spremenitev službene pragmatike zborničnih nameščencev. Za vse je uvedeno zavarovanje za slučaj smrti. Breme nosijo zbornica in namcščenci, oziroma pri nameščencih, ki imajo že pravico do pokojnine, tudi zbornični pokojninski sklad. Gozdarsko ministrstvo jc odredilo, da sc zoper suspendirane uradnike tega ministrstva radi informacij v trgovinskih pogodbah zaenkrat izvrši takozvana začasna preiskava, ki naj ugotovi končni matefijal, da pridejo ti uradniki pred sodišče. V trgovinskem ministrstvu bo skoro gotov zakon, s katerim se uzakonjujc ustanova za pospeševanje zunanje irirovine. Szhod papež® z Vatikana Rim, 26. febr. (Tel. Slov.«) Sedaj jc popolnoma gotovo, d; o sveti oče prvič zapustil Vatikan, k • : ;> 1 .1 v cerkev sv. Ivana na Lateranu. ki .o iml ova prestolna cerkev Jcot rimskega škofu. Ker se bo ob tej priliki peljal skozi ozemije italijanskega kralja, s katerim jesedaj kot posvetni poglavar v prijateljskih odnošajih, mu bodo izkazane vse časti od strani italijausikega kralja kot tujemu suverenu. Zdi se, da bo istega dne kralj Viktor Emanuel napravil papežu svoj prvi obisk v svečani av-dijenci, nakar se bosta papež in kralj skupaj odpeljala v katedralo sv. Ivana lateranskega, spremljana od kraljeve garde kirasirjev, po ulicah pa bodo tvorile špalir italijanske vojaške čete. V Sv. Ivanu samem pa bodo opravljalo službo švicarska garda in garda plemeni-taška. Prvi konzistorij Rim, 26. febr. (Tel. »Slov.«) Glede prihodnjega konzistorija, ki bo marca meseca, se poroča, da bo med drugim na dnevnem redu imenovanje novega milanskega nadškofa, ki bo obenem imenovan za kardinala. Kot kandidata se je imenoval do zadnjega časa papežev nuncij v Budimpešti, msgr. Orsenigo, ki je Lombardec kakor sveti oče, zadnje dni pa se govori o opatu Sv. Pavla, benediktincu patru Schuster, ki je zelo učen in pobožen inoŽ, katerega papež izredno ceni. Kardinalski klobuk dobi tudi msgr. Lavitiano, novi nadškof paleritfelci. Kar se tičo o Berlinu, muogoza-služnega msgr. Pacellija, se zdi, da bo imenovan za kardinala, pa bo v dolžnosti pronuncija vodil naprej važna pogajanja za konkordat s Prusijo do zaključitve. Ali pa se bo počakalo z izročitvijo kardinalskega klobuka, dokler se konkordat ne zaključi. Imenovani lx>do tudi neitalijanski kardinali in sicer v takem razmerju, da bo številčno razmerje med italijanskimi in neitalijanski mi kardinali ostalo ne-izpremenjeno, lo je, da ImhIo neitalijanski v večini. Železniški promet skoraj normalen Belgrad, 26. febr. (Tel. »Slov.«) Železniški promet je skoraj povsod normalen. V območju belgrajskega ravnateljstva je promet normalen, razen Oguli.n in Splet. Telefonska proga med Gračcem in Kninom jc v redu. Vendar pa radi skbega voda aparati ne funkcionirajo dobro. V suboitiškem ravnateljstvu s.c vrši promet redno. V sarajevskem ravnateljstvu jc plaz zasul progo med Babinim Selom in Vincem. Promet sc je kmalu vzpostavil. Zvečer jc ministrstvo izdalo drugo poročilo. Na liški progi jc promet delno vznostav-Ijen. Med Ogulinom in Plaškim, med Plaškim in Vrhovino vozijo lokomotive provi-jant. Proga sc dalje čisti proti Kninu. Pri Perušiču sta dve lokomotivi rešili vlak, ki jc tičal v zametu že od 11. februarja. Med Cačccm in Kninom jc telefonska proga pretrgana. Kakor jc danes položaj, bo mogoče promet do 1. marca vzpostaviti. Temperatura sc giblje med plus 2 in plus 16 stopinj. Nebo jc oblačno. Ponekod dežuje. Sneg se naglo topi. Med Novim in Bihačem jc plaz zasul progo. Promet sc vrši s prestopanjem. Ker se usipa-vajo na progo vedno novi plazovi, ni mogoče reči, kdaj bo proga popolnoma prehodna. Zve. čer ob 6 se jc vzpostavil promet Podlugovi— Vareš. Drugod je promet v redu. Sneg se naglo topi. Prav tako sc sneg naglo topi v subotiškem ravnateljstvu. Proga Gostivar—Kičcvo jc ne-prehodna. Sporazum z Grško dosežen Rimski list »Iniperoc poroča iz Aten, da so ugodno završena pogajanja med Grčijo in Jugoslavijo za ureditev vprašanja svobodno cono v Solunu. Jugoslavija dobi posebno cono v solunskem pristanišču in bo ta cona od-deljena od ostalih delov svobodno Inke. S to cono bo zadoščeno potrebam jugoslovanske trgovine, ki se poslužujo poti čez Solun. Besedilo pogodbe bo podpisano v Belgradu še tokom tega meseca. V fa namen bo odpotoval grški zunanji minister Karapanos v Belgrad. Misli se, da se bo ob tej priliki poleg konvencije o ureditvi svobodne jugoslovanske cone v Solunu podpisal ludi prijateljski in arbitražni dogovor med Jugoslavijo in Grško. i Ponarejena pogodba brez učinka Odločni demantiji zap. vlad - Svet ne veruje ponarejeni pogodbi Konferenca strokovnjakov Dva tedna že zboruje v Parizu konferenca strokovnjakov, da uredi nemške reparacije, dva tedna že poročajo listi dan na dan o delu konference, a dejansko ve javnost o doseženih uspehih te konference silno malo, pravzaprav iisto nič. Vse kaže, da bi bili v silni zadregi tudi člani konference, če bi se jih vprašalo, kaj da so v teh štirinajstih dneh dosegli. In vendar gre za silno velike stvari, ki globoko posegajo v življenje vse Evrope. Določiti ni treba samo končno vsoto, ki jo ima plačati Nemčija, tem-tcč tudi način plačevanja in dobo anuitet. V rvezi s tem pa se odpira tudi vprašanje med-zavezniških dolgov, ker hoče Francija, da z nemškimi reparacijami plača svoje vojne dolgove. Tu pa nastane nova težava, ker mora Francija plačati svoje dolgove Ameriki v 62 letih, nemško plačevanje pa sc bo sigurno preje nehalo A še cela kopa drugih vprašanj nastaja fa na v?ia ta vprašanja ima odgovoriti Itonfe-renca strokovnjakov. A kako ta odgovarja? — Do sedaj silno ■kopo in vsa poročila konference povedo silno malo. Ve se samo to, kako je zagovarjal doktor Schacht nemško stališče, znane so le maksimalne zahteve zaveznikov in verjetna je njih neenotnost v nekaterih vprašanjih, toda o razvoju dela konference poročila ne vedo, oziroma nočejo nič povedati- Tem več pa povedo čisto neoficielna poročila, ki že ironizirajo ves potek konference, j Tako je napisal Arthur Schmal zelo poučno koserijo o smejoči se konfcrenci«, kakor imenuje konferenco strokovnjakov in mislimo, da bodo naši bralci o konferenci najbolje poučeni, če podamo par njegovih porednih, a tako duhovitih stavkov, ki so vsi porojeni iz globokega opazovanja. Tako-le nekako opisuje Schmal , »smeječo se konferenco : Trairi štirinajst dni in po dveh tednih vemo fc to, da traja dva tedna in da se vrši v hotelu Jurij V. Na zunaj še ni nobenega efekta, na znotraj pa nobenega učinka. Pogajajo se za težkimi rumenimi preprogami in tudi takrat, ko livriran sluga odpre vrata, ne pride nič drugega ven, ko cigaretni dim. S hitrimi koraki zapuščajo strokovnjaki dvorano, vedno se prijazno smehljajo, v predsobi čaka 20 do 30 žur-nalistov, ki debe cd delegatov prijazna, a brezpomembna obvestila. Morda bi kdo mislil, da se za temi zavesami odigravajo veliki, svet pre-tresujoči dogodki in da je samo disciplinirana molčečnost diplomatov kriva, če svet o vseh teh dogodkih nič ne izve. V to molčečnost so tudi vsi delegati obvezani, toda že po prvi seji se je vedelo vse, kar se je na konferenci govorilo. Javnost jc dejansko čisto dobro informirala, če pa so rezultati vseeno revni, je vzrok v tem, ker pač rezultatov ni. Prvih osem dni se je že šc nekaj pripetilo in dr. Schacht je zelo s poudarkom slikal nemško gospodarstvo in dokazoval, da Nemčija zahtevanih plačil ne zmore. Kajti Nemčija živi danes Ie na kredit, tuji dolg je narasel na 13 milijard, za reparacije je plačala že eno milijardo v gotovini, ravno toliko gre za obresti in amortizacijo tujih posojil in v zadnjem letu je bila Nemčija pasivna že za 4 in pol milijarde. In še več takih stvari so povedali nemški delegati. Toda, da je svet vse to izvedel, res ni zato treba nobene konference strokovnjakov, ker vse to bi se moglo zvedeti na mnogo bolj enostaven način. To so spoznali tudi delegati, ki bi hoteli, da pride stvar vendarle naprej. Tu pa je nova težava. Nobena delcgacija noče podati kakega načrta, ker vsaka se boji, da je nasprotna skupina v zahtevah in protiprcdlo-gih prekosi. Tako se sedem delegacij trudi, da bi novinarje prepričali, da nima nobenih preciznih predlogov in niti v najbolj zasebnih razgovorih delegatov ni mogoče zvedeti, kaj je maksimalni in kaj minimalni program ene ali druge delegacije. In naravno! Če bi izvedeli zavezniki, da bi dali Nemci največ 2 in pol milijardi lei.no, petem je že gotovo, da bodo morali dati Nemci najmanj to in še nekaj več. In če izvedo Nemci, da Francozi ne vzdržujejo več končne vsote od 132 milijard, je že jiasno, da jc ta vsota padla. Pri tem pa se vodi glavni boj še za. transfer-vprašanje. In tako stvar ne pride naorej in pesimisti žc trdijo, da bo edin rezultat konference strokovnjakov ta, da bo Davvesov načrt veljal šc nadalje. To se pa pravi, da bi bila vsa draga konferenca strokovnjakov sploh odveč, ker je bila sklicana zato, da nadomesti Divvesovo črto z novo. Na vse zadnje pa 'e ta pesimizem ravno tako malo upravičen, ko kak optimizem, ker po dveh tednih zborovanja jc konferenca tam, kjer pred štirinajstimi dnevi, lam, kjer se je začela. Trocki se sprehaja po Carigradu Dopisnik Petit Parisiena javlja iz Carigrada. da je v soboto srečal Trockega v spremstvu n.jegovegu sina na bulvaru Svobode v Peri. Trocki je šel v neko knjigarno, kjer je kupil več knjig. Takoj za njim je šlo nekaj agentov. Trocki izgleda zelo dobro in si je obril brado. Dopisnik »Petit Parisiena« i« nagovoril Trockega, ki mu je odgovoril, da še ni glede njegovega bodočega bivanja nič odločeno. Slično poroča o bivanju Trockega svojemu listu tudi dopisnik Daily Mails-a. Ta trdi tudi, da je poslal Trocki Izmet paši pismo, v katorem ga prosi, če ga sm*' osebno •Maka ti. Bruselj, 26. febr. (Tel. »Slov.«) Holandski poslanik v Bruslju se je danes glasil pri belgijskem zunanjem ministru radi objave vojaške pogodbe v Uttrechter Tagblattu". Belgijski zunanji minister jc ponovil svoj demanti in opozoril na holandsko obrekovalno kampanjo proti Belgiji. Bruselj, 26. febr. (Tel. »Slov. ) Danes Solzijo radikalne Flamce, da so povzročitelji objave ponarejene vojaške pogodbe. List »Libre Belgique« poleg tega označuje »Uttrechter Tag-blatt« za pangermanističen list. Dokument se je objavil ravno v onem trenotku, ko so Začeli na Holandskem uvidevati, da nadaljnje podpiranje flamske politike ni umestno. Vsekakor pomeni objava dokumenta, oe je pristen ali ne, gotovo oiačenje flamske politike doma in v inozemstvu, ker spominja svet na obstoj franco"ko-belgijeke vojaške pogodbe, katero F lame i ob- Vaišava, 25. febr. (Ter. »Slov.«) Romunskega zunaujega ministra Minoresca so včeraj sprejeli člani poljske vlade. Na banketu, ki ga je priredil Zaleski, je ta imenoval poljsko-ro-munsko zvezo jamstvo miru. Njen značaj se je jasno pokazal pri skupnem prizadevanju za uresničenje Kellogove pogodbe in Litvinovega protokola. Zveza radi svojega miroljubnega značaja ne bo koristila samo obema narodoma, temveč tudi vsemu človeštvu. Poljska in Romunija sta čuvarici latinskih kulturnih tradicij na vzhodu. Mironescu je odgovoril, da je cilj romunske kakor tudi poljske zunanje politike ohranitev miru na podlagi obstoječih pogodb, katerih kršitev bi morala ogrožati mir na svetu. Varšava, 26. febr. (Tel. :>Slov.«) Zaleski bo meseca maja vrnil obisk v Bukareštu. Pil-sudski bo najbrže zopet jeseni šel za dalj časa Maribor, 26. febr. (Tel. Slov. ) Nenadoma nastopi vše južno vreme je povzročilo, da grozijo poplave. Drava narašča. Na njej se zbirajo ogromne ledene plešče, ki prihajajo iz Koroške. V Mariboru samem so nekatere ?iiice poplavljene. V nekatere trgovine v Tattenbachovi in Meljski ulici je vdrla voda. Podobna poročila prihajajo iz okolice, kakor n. pr. iz Pesniške doline. Koroška proga je zasuta po plazovih, ki neprestano' drče na progo. Radi tega še je moral promet na tej progi omejiti. Ogromrti plazovi so zasuli progo na več mestih: 1. med Rušami in Falo, 2. med Falo in Sv. Lovren- Seja reorganiziranega velikega sveta Milan, 25. febr. (Tel. Slov.) Veliki fašistovski svet je imel včeraj ponoči v svoji nevi ustavni sestavi z začasno 52 člani v palači Venezia prvo sejo kot otvoritev daljšega zasedanja. Mussolinija so pri prihodu živahno pozdravljali na trgu pred palačo, kakor tudi v sejni dvorani ter sc je moral pokazati na balkonu. Po kratkem pozdravu MussoHnija je bila sklenjena uda-nestna poslanica kralju in pozdravna poslanica padlim fašistom, milici, črnosrajčnikom, vsej Italiji in svetu. Potem je Mussolini obširno poročal o spravi med cerkvijo in državo. V dve-urnem govoru' je komentiral besedilo pogodb, pri čemer so prisotni nekatera mesta odobravali. Opclncči je bila seja odgodena za današnje poročilo Mussolinija o notranji in zunanji politiki. Bolgarska ni predlagala konkor~ data Sofija, 25. febr. (Tel. Slov.) Inozemske vesti, da je Bolgarska predlagala Vatikanu sklenitev konkordata, da se odstranijo verski pomisleki papeža proti poroki kralja Borisa z itali^ jansko princesinjo Giovano, se označujejo kot popolnoma izmišljene. V poučenih krogih se izjavlja k temu, da je bolgarsko prebivalstvo tako udano pravoslavni bolgarski cerkvi, da se celo katoliškim redovnim šolam na Bolgarskem delajo velike težave. Ravno sedaj se pripravlja zaken, s katerim se hoče otrokom bolgarskih staršev prepovedati obisk tujejezičnih šol. Listi tudi dar.es napadajo redovne šole, katere clol-žijo, da delujejo za spreobrnitev. Prestiža narodne cerkve nočejo spravljati v nevarnost niti za ceno kraljeve poroke ter se izjavlja, da jc, če se govori o poroki z italijansko kraljevo hišo, tudi stvar italijanske kraljeve hiše, da pomaga odstraniti ovire, ki jih stavlja papež tej poroki. Sovjeti tipajo na preorientacijo poljske politike Moskva, 26. febr. (Tel. Slov.) Predavanje voditelja vzhodnega oddelka poljskega zunanjega .ministrstva v Varšavi o poljski politiki na vzhodu je vzbudilo v Moskvi veliko pozornost. Na Poljskem sc ojačuje teivJenca, da se vzhodna politika da voditi samo po lastnih interesih in da se upira pritisku zapadnili držav. Vsled tega upajo sovjeti, tla se bctlo odnoeaii s Poljsko normalizirali. sojajo in opozarjajo ha njeno nevarnost. London, 26. febr. (Tel. »Slov.«) Angleški jutranji listi v poloficielnih izjavah demantirajo angleško udeležbo pri katerikolih tajnih .pogodbah med Francijo in Belgijo. Anglija nikakor ni udeležena pri irancosko-belgijski pogodbi iz 1. 1920. Edine obveznosti Angl;je v tej smeri so bile določene v Locamu. Objavljeni pogodb: se v avtoritativnih angleških krogih nc verjame. »Daily Express« izjavlja, da je bil službeno obveščen, da je vest o tajni pogodbi med Anglijo in Belgijo neosnovatia. Tudi ni mogoče, da bi Francija z Belgijo sklenila tako pogodbo. Milan, 26. febr. (Tel. »Slov.«) Italijanski listi samo objavljajo holandska razkritja o tajni pogodbi, toda jih ne komentirajo, ker dvemijo o pristnosti pogodbe. Vtis razkritja je omiljen radi francoskega in belgijskega demantija. v Romunijo in bo pri tem obiskal tudi Buka- rešt. Varšava, 26. febr. (Tel. ^Slov.«) Mironescu je na sprejemu časnikarjev ponovil svoje besede o ohranitvi miru na podlagi obstoječih pogodb.. Razgovor z zunanjim ministrom Za-ieskim je dovedel do popolnega soglasja o vseh nerešenih vprašanjih. Na posebno vprašanje je izjavil, da se o začetku diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo tudi po podpisu Litvinovega protokola ni razpravljalo. O ro-munsko-madjarskem razmerju se je pač govorilo, vendar pa ni nobenega posredovanja Varšave med Budimpešto in Bukareštom, na katerem bi se direktno razpravljalo. Glede vprašanja enakomernega uporabljanja manjšinskih pravic v vseh državah bo zavzela Romunija svoje stališče šele potem, ko bo stopila vstilc z zapadnimi velesilami, ker se izvedbi stavijo težkoče. com, ?>. in 4., ki sta največja med Sv. Lo-vrencom iu Breznom. Koroški vlak, ki odhaja iz Maribora ob pol 2, je obtičal nekje na progi. Ob zaključku lista še nismo zvedeli, kje da se vlak prav za prav nahaja. Prav tako ni prispel v Maribor koroški vlak, ki bi imej priti v Maribor ob 1. Bržčas sta oba obtičala v snegu. Radi tega ,se je podala komisija proti Fali, da ugotovi položaj in da odredi, prestopanje potnikov. Plazovi so veliki, zlasti zadnja dva. Zamude vlakov so velike. Opoldanski ljubljanski vlak je imel 180 minut zamude. Avstrijski brzovlak 90. Kriza nemškega parlamentarizma Berlin, 26. febr. (Tel. »Slov.«) V osrednjem odboru nemške ljudske stranke je dr. Stresemann poročal o političnem položajg. Izjavil je: Ne varajino se, da smo v krizi parlamentarizma, ki je že več, kakor kriza zaupanja. Ta kriza ima dva vzroka: 1. skažena podoba, katero so si napravili Nemci iz parlamentarnega sistema, 2. popolnoma napačno stališče parlamenta glede njegove odgovornosti nasproti narodu. Hindenhurg častni član -Stahthelma Berlin, 26.' febr. (Tel. Slov.-) Hinden-burg je po razgovoru z voditelji Stahlhelma in na podlagi njihovih izjav o njihovem stališču nasproti, državi sporočil drž. kanclerju, da nima povoda odkloniti častno članstvo Stahlhelma. Voditelji so izjavili, da je Stahl-lielm sicer v opoziciji nasproti parlamentarnemu sistemu, da pa bo zasledoval svoje cilje samo po legalnem potu. Drobne vesti London, 26. febr. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Holywooda je Charlie Chaplin težko obolel, ker se je zastrupil z neko konservo. London, 26. febr. (Tel. »Slov.«) Angleška letala so od 13. decembra dalje odvedla iz Kabula v 82 poletih 580 potnikov. London, 26. febr. (Tel. Slov.«) Med konservativci in liberalci se vrše, kakor se čuje, pogajanja, da se ustanovi enotna meščanska fronta za bodoče nove volitve. Paril, 26. febr. (Tel. Slov.«) Pri maršalu Fochu se je poleg bolezni nn ledvicah pojavilo tudi motenje v delovanju srca in infekcija na pljučih. Neposredne nevarnosti za življenje pa ni. Praga, 26. febr. (Tel. Slov.) Novo imenovani prosvetni minister Štefanik je pri nastopu svoje službe označil kot svoje smernice ohranitev češkoslovaške narodne misli s posebnim ozirom na Slovaško. Dunajska vremenska napoved: V sedanjem vremenu ne bo dosti iznrememb. Na mnogih krajih bo megleno, podnevi južuo, ua vzhodnem robu Alp višja temperatura. Novosadfka vremenska napoved. Oblačno. M;v.cn padec temuerature. — Ostrih vetrov ne bo. Mednarodna železniška konferenca Včeraj dopoldne s*j je pričela v Ljubljani v poslopju železniške direkcije mednarodna konferenca za ureditev železniških tarif pri prevozu blaga iz Podonavja na Jadran. Prisotni so bili delegati zainteresiranih držav in sicer Češkoslovaške, Avstrije, Madjar-ske in Jugoslavije. Italija pri tej konferenci hi zainteresirana in zato tudi vabljena ni bila, kakor so to pomotoma poročali časopisi. Konferenco je otvoril ob tričetrt nft 10 železniški direktor ing. Kneževič, ki je pozdravil vse delegate in jim želel obilo uspehov. Jugoslavijo zastopajo pri tej konferenci: dr. Dragomir M a r k o v i č , načelnik komercialnega oddelka generalne železniške direkcije v Belgradu, Ivan M a n f r e d a , šef tarifnega odseka generalne železniške direkcije, Jaka L o b n i k , uradnik tarifnega odseka, Josip S m e r d u in Milan Jolinič, referenta kontrole dohodkov generalne direkcije. Madjarsko zastopata višji vladni svetnik madjarskili državnih železnic dr. Ernerik H e g y i in Josip G a r t n e r , železniški višji uradnik. Avstrijo: dr. Kari B u r g e r , dvorni svetnik avstrijskih zveznih železnic, Feliks K e i s 11 e r , železniški inšpektor in dr. Franc Bartunek, višji železniški svetnik. Češkoslovaško: František B e n a , železniški višji uradnik, Vojteh Korounek, ministrski svetnik, dr. Karel B a f i n a in Julij S a u e r , železniška inšpektorja. Konferenci prisostvuje tudi šef tarifnega odseka ljubljanske direkcije dr. Franc H o j s. Konferenca je trajala do 1 popoldne, popoldne pa se je nadaljevala od pol 5 do večera. Konferenca se danes, v sredo, zaključi. Udeleženci konference se na povabilo gledališke uprave udeleže današnje operne predstave. Zagrebške vesti Zagreb, 26. febr. Na sodišču se je rešila usoda ostalih lo-varišev Prpičeve tolpe. Odposlali jih bodo v razne kaznilnice. Smojverja v Mitrovico, Je-leniča, Bukoviča in Budka v Lepoglavo, Prpič Cigo bo, kakor se govori, bržčas pridržan v zaporih zagrebškega sodnega stola. Zagrebško orožništvo je prejelo poročilo, da so v Virginmostu aretirali zadnjoga člana Prpičeve zločinske tolpe Oreščanina. Kakor se smatra, znašajo njegove talvine v celotni vsoti nad 1 milijon. Krvavih i^idodelstev ni počenjal. Proces Oreščanina bo pi'3y senzacionalen, ker je imel mnogo kov, ki so ga nad šest let varovali,,-jj^d roko pravice. Trojčke je rodila žena brivskega pomočnika Muštrija. Vsi trije so dečki. Mati in novorojenčki so zdravi. Zanimivo je, da je Muštri-jeva žena preteklo leto rodila dvojčka, ki sta oba zdrava. Muštri ima sedaj štirinajst otro" Zagrebški župan je odredil potrebno, da se nudi tej š-.evilni rodbini potrebna pomoč, Sava narašča zmerno. i Zagreb. 26. febr. (Tel. Slov. ) Radi tS-janja snega Sava počasi narašča. Hidroteh-nični strokovnjaki zagotavljajo, da je naraščanje Save zmerno. Danes je narastla za 26 cm. Zasedaj ni nevarnosti poplave, razen če bi v Sloveniji pričelo deževati. Iz časopisov Kak« dela nova vlada? Pod leni naslovom poroča vSlavonische Presse«: Osiješki ■trgovec Geza Boškovič je še v letu 1921. zahteval od zagrebškega železniškega ravnateljstva neko odškodnino. Kljub opetovanim urgencam, kljub mnogim osebnim intervencijam je ostala stvar nerešena. Pred kratici m pa je poslal g. Boškovič pritožbo na železniškega ministra dr. Korošca. Predvčerajšnjim pa je že prejel g. Boškovič pismo od kabinetnega šefa žel. ministra, ki sporoča, da se bo železniški minister o stvari in pravicah informiral in da bo zadeva v najkrajšem času rešena. Slovenci v liatiji Nenavaden mraz hudo stiska prebivalstvo, kmet je bil malo pridelal, zdaj je pa zmrznilo brez dvoma velike krompirja. Iz Tolminskega in Kobariškega še ni poročil, ker so avtomobilske zveze še vedno pretrgane. Tamošnji kmetje niso mogli oddajati mleka, ne masla iu sira; pravtako je izostal dovoz drv in sena na goriški trg. Kmet ni mogel vnovčiti nobenega pridelka, ker je bil odrezan popolnoma od sveta. Ljudje so zaslužili kako liro s kidanjem snega na cestah in železnicah. Zveza podgrajskega kraja z Reko je še vedno prekinjena. V mnogih krajih iedo ljudje. sam« enkrat na dan. Upati je, da se razmere čimprej izboljšajo. Goriški prefekt pri nadškofu. Takoj pu svojem povralku iz Rima se je goriški prelekt Cassini podal k nadškofu Msgr. F. Sedeju in mu izrazil zadoščenje nad sporazumom meti državo in Cerkvijo. Goriški nadškof se je za obisk zahvalil s protiobiskom. Influencn v Trstu. Mnogo ljudi je pod-i leglo v Trstu za infltienco, po večini so to stari Tržačani. Povprečno umrje v Trstu 20 do 25 ljudi dnevno, to je trikrat več kakor običajno. Romunsho-poljsha zveza - jamstvo miru Drava narašča - koroška proga zasuta od plazov / / aj/e novega Koledar Sreda, 27. februarja: Gabrijel od Žalostne Matere božje. — Jutri: Antonija. Stoletnice in petdesetletnice šmigoc Janez Leopold, rojen v Halozah 0. junija 1787, se je šolal v Gradcu in bil naposled oskrbnik ptujskega gradu. Umrl je v Ptuju 14. avg. 1829. Spisal je slovensko slovnico v nemškem' jeziku: Theoretisch-praktische Win-dische Sprachlehre. GrStz, 1812. Str. 319. Šrol Franc, rojen 1. 1829 pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah, je umrl kot župnik v Ljutomeru 1. 1886. Pisal je krajše spise v Danico, Novice in Drobtinice od 1. 1853—1869. Tnlščak Janez, protestantovski predikant v Ljubljani ok. 1. 1559—1569, je umrl 1. 1594. L. 1579 je izdal knjigo »Kerščanske leipe molitve za vse potreibe inu stanove«. Str. 131. Knjiga je prevod po Habermannovi nemški. Žepič Sebastijan je bil rojen 18. jan. 1829 v Gozdu (žup. Križe pri Tržiču). Učil se je v Ljubljani in modroslovja na Dunaju. Bil je gimnazijski profesor v Varaždinu, Zagrebu, Novem mestu, potem zopet v Zagrebu, kjer je 1. 1883 umrl. Pisal je slovenski in hrvatski. Prevel je nekaj veseloiger v slovenščino in priredil Latin-sko-slovenske vaje za I. gimn. razred (1875) in Slovar k Latinskim vajam. Naš mladi Orel v Ctevetandu Ivan Škrabec iz Hrovače pri Ribnici nam poroča o sijajnem razvoju tamošnjega Orla. Preteklo jesen je že nastopil v predmestju olevelanda z javno telovadbo in veselico Nastopilo je v sedmih oddelkih 220 članov, lepo število mladcev in Orlic. Telovadišče so bajno okrasili z venci, tudi krasno uspelo božičnico, materinski dan in več zastavami in mlaji, ki so jih po dve uri daleč pripeljali na avtomobilih. Da so prepeljali članstvo na telovadišče so potrebovali 6 avtobusov Priredili so predstav. Na najbližjem repertoarju imajo »Crno-šolcac. Kmalu bodo imeli tudi propagandno prireditev v sosednji župniji. Sedaj ima develandski Orel že 815 članov, ki se vstrajno pripravljajo za tri velike poletne nastope, in sicer za akademijo, javno telovadbo ter nastop na slovenskem katoliškem shodu v Chicagi, ki bo meseca julija. Udeležili se ga bodo z vsem članstvom. Od katoliškega shoda v Chicagi si obetajo najboljših uspehov za orlovsko misel v Ameriki. Dohodkov je imel cle-Velandski Orel v preteklem letu 8000, izdatkov pa 4000 dolarjev. Zelo delavna člana škrabca in Nosana je vzgojil ribniški Orel. — Ako pomislimo, da so to slovenski fantje, ki ves dan delajo po raznih tovarnah in drugih obratih, ponoči pa si pritrgajo počitek, da morejo tudi svojemu idealnemu stremljenju zadostiti, potem moramo tem našim fantom naj-iskrenejše čestitati. V domovini smo ponosni nanje! Clevelandski Orel naj se dviga čimdalje višje proti solncul Pozdravljeni, bratje v Clevelandui O skrivnostnem ropu v Mariboru Maribor, 26. febr. Približno pred 3 tedni enkrat, ob 17 sta vstopila v sobo g. Ločnika, ki je bil tedaj sam doma s služkinjo dva neznanca, od katerih je bil eden manjše in čokate postave, drugi pa večji. Govorila sta nemški. Želela sta menjati najprej 100 šilingov, potem pa sta svojo prošnjo omejila na 50 G. Ločnik je bil seveda takoj pripravljen ustreči njuni želji ter začel šteti denar. Pa je spregovoril manjši gost in vprašal g. Ločnika: »Če je takle pes nevaren?« fer pokazal pri fem na psa, ki je ležal v sobi na tleh. G. Ločnik se je vprašanju močno začudil in odgovoril: »Samo poizkusite dvigniti roko proti meni pa boste videli!« Nastala je nato mučna situacija, nakar sta neznanca odšla. G. Ločniku se je zdela stvar močno sumljiva t<$ je naročil služkinji, naj zadevo prijavi policiji. Ker pa ni bilo stražnika v bližini, se je stvar pozabila. Pač pa je g Ločnik o vsem tem pripovedoval svojim prijateljem in znancem ua glavnem kolodvoru. Po Ločnikovi izpovedi nista neznanca pred tremi tedni identična z neznancema, ki sta v nedeljo zvečer izvršila rop v njegovem stanovanju. Koliko je bilo uropanega? Od uropanega denarja je 68.000 Din last Pul-nika, ostalo pa je last g. Ločnika. Od ukradenih dragocenosti je bilo v blagajni: dve zlati moški enokrovni uri, ena zlata damska enokrovna ura, v skupni vrednosti 6000 Din; pet srebrnih moških ur, od teh 2 dvokrovni in 3 eno-krovne ,v skupni vrednosti 3000 Din; ena ženska zapestuu ura v vrednosti 300 Din, ena niklasta moška enokrovna ura, vredna 600 Din, dve srebrni dozi, ena za cigarete, ki ima na vogalih pokrova okraske z modro emajliranimi vložki, druga pa za tobak z monogramom M. L. v zlatem krogu. Obe dozi sta cenjeni na 1700 Din. Zavarovalnica se brani. G. Ločnik se je še tekom včerajšnjega dne obrnil na svojo zavarovalnico, kjer je bil zavarovan proti tatvini in vlomu. Vendar se zavarovalnica brani izplačati zavarovano vsoto (120.000 Din blagajna in 30.000 Din pohištvo s perilom vred); zastopnik zavarovalnice namreč stoji na stališču, da se zavarovalnina ne nanaša na rop. Zdi se, da se bo zadeva radi zavarovalnine končala pred sodiščem Stanje g. Ločnika. Tudi se je stanje g. Ločnika tekom včerajšnjega dne že toliko poboljšalo, da je včeraj vstal in odšel na polic, komisarijat. Vendar pravi, da čuti pri vsakem koraku v pretresenih možganih močne bolečine. Policija je pridno na delu pri izsledovanju roparjev. Za sam potek dogodkov, kakor tudi za rezultate poizvedb vlada med Mariborčani veliko zanimanje. Trikotni most pri Zidanem mostu se začne graditi tetos Veličastno delo gradbene tehnike Ljubljana, 26 febr. Od obstoja Jugoslavije skozi vseh 11 let je bila ena glavnih zahtev Slovenije zgraditev trikotnega mostu v Zidanem mostu, ki bi poenostavil in zelo olajšal železniški promet z vso ostalo državo. Letos se je železniška uprava odločila, da reši to vprašanje v smislu slovenskih zahtev in skupnih potreb. Kakor smo izve deli z dobro poučene strani, je ljubljanska železniška direkcija, ob sodelovanju našega odličnega strokovnjaka za železniške zgradbe ing. Kavčiča, že izdelala načrt za zgradbo tega mostu. Še ta teden se bo odločilo, kateri tvrdki bo delo oddano, nakar se prične na pomlad z delom. Trikotni most v Zidanem mostu bo eno najveličastnejših del moderne gradbene tehnike ter se po velikopoteznosti zamisleka ne bo mogel z njim primerjati noben viadukt v naši državi. Njegova dograditev bo prinesla Sloveniji ogromne koristi ter jo bo še tesneje spojila z vso državo. Izvedeli smo tudi, da je v načelu že rešeno vprašanje finansiranja te zgradbe, ki je dosedaj predstavljalo glavno oviro k uresničenju načrta. Pri zgradbi sami bo našlo zaposlitve mnogo naših delovnih moči. Povodnji se nam za sedaj ni bati Stanje naših voda po poročilu od uradne strani Odkar je nastopilo toplejše vreme in sta se jela topiti sneg in led, ljudje mnogo govore o naraščanju vod in o poplavah, ki bodo povzročile še hujše nesreče, kot sta jih povzročala sneg in mraz. Obrnili smo se na hidrotehnični oddelek ljubljanskega velikega županstva, ki nam je dal o stanju voda v ljubljanski oblasti naslednje poročilo: V Krškem je Sava narastla tekom zadnjih 24 ur samo za 24 cm. Krka v Krški vasi, kjer je bil leseni državni most v veliki nevarnosti, ker je bil popolnoma zledenel in so mislili že prositi za vojaško pomoč, je na pol struge ota-jana in se ni bati več nevarnih posledic. Sava pri Brežicah je bila tudi zamrznjena. Sedaj pa je napravilo toplo vreme že široko vodeno gaz, ki se vsak dan bolj širi in je tudi ta most že izven nevarnosti. Na Savinji se led enako taja, edino leseni občinski most v Šmarjeti nad Rimskimi Toplicami še ni osvobojen ledenih oklepov. Občani sami so te dni prijeli za sekire in šli, da odstranijo okoli mostu led ter omogočijo vodi neoviran odtok. Teh par dni tajanja je zelo zmanjšalo debelino snega. V krškem in brežiškem okraju, kjer so imeli nad 70 cm debel sneg, ga je danes komaj še kakih 25 cm. Sneg hitro kopni, vendar ne v toliki meri, da bi nastale poplave. Če bo napredovalo tajanje snega v sedanjem razmerju s toplejšim vremenom, bo lahko voda sproti odtekala in reke ter potoki ne bodo prestopili svojih bregov. Bohinjsko jezero je še vedno čez in čez zamrznjeno, blejsko deloma tudi. Temperatura po vseh krajih naše države se sicer dviga, toda polagoma in vztrajno. Če bo šlo tako naprej, se nam torej ni bati povodnji. — V severnejših predelih Srednje Evrope beležijo približno enake vremenske spremembe, kot pri nas. Reke, ki teko od severa proti jugu in ki sprejemajo dotoke naših voda, zaenkrat fee niso začele tako naraščati, da ne bi mogle odvajati vodnih mas proti morju. Po sedanjem stanju vremenskih razmer se torej ni bati, da bi prišlo do katastrofalnih povodnji in je upati, da bomo imeli letos lepo, za polja in travnike ugodno pomlad, kar bo najlepša odškodnina za hudo zimo, ki je, hvala Bogu, vsekakor že minila. vedno plazovi Ljubljana, 26. febr. Plazovi na progah trajajo še vedno. Največ trpi proga med Laškim in Celjem, kjer se stalno udira sneg na železniški tir. Večina plazov na tej progi se je vršilo v opoldanskih urah, ko se je solncc uprlo v pobočje in pospešilo tajanje snega. Na koroški progi sc je dopoldne ob 10 pri Fali vsul velik plaz na tir in onemogočil ves promet do 3 popoldne, ko so progo očistili. Na isti progi se je okrog poldne vsul plaz tudi med postajama Ruše in Brezno. Do pol dveh popoldne so progo popolnoma očistili s snežnim plugom. Dalje je isto progo opoldne zasul plaz med postajama Sv. Lovrenc na Pohorju in Brezno. Progo so očistili v treh urah. Med Lazami in Zalogom se jc vsul ob 1 popoldne na progo zopet nov plaz. V teku ene ure so delavci očistili levi tir, tako, da se je promet mogel neovirano vršiti. Največji plaz se je vsul blizu Zagorja, kjer je ob 13.10 sneg zasul oba tira. Plaz je bil širok 6 metrov in visok 4 metre. Progo so očistili v najkrajšem času. Vlaki vozijo v Ljubljano dokaj redno in skoro brez zamud. Največ zamud pa imajo vlaki na progi med Dravogradom in Mariborom, kjer promet radi plazov tudi največ trpi. Osebne vesli •k Iz vojaške službe. Službe rez. častnika je razrešen pehotni kapetan I. razr. Ivan Ren-čev; po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 1. čete kolesarskega bataljona I. konjiške divizije pehotni kapetan II. razr. Lavoslav Žagar; za vodnika 1. bataljona 38. peh. polka peli. podporočnik Marjan Koštre; na službo v poveljstvo ljubljanskega vojnega okrožja peh. kapetan II. razr. Vladimir Jaklič; za komisarja Dravske stalne vojne bolnice admin. poročnik san. stroke Ivan Cela-no posestnico Marijo Tršeličevo iz Gorice pri Le-skovcu Rajnka je bila sestra univ. prof. iz Brna dr. Mihajla Rostoharja. Nad 30 let je bila popolnoma slepa in znana kot velika dobrotnica reveže v. Naj gleda onstran groba Solnce. ki ne bo nikdar zatonilo! Smrtna kosa. V Vopoljah pri Kranju je umrla ga. Jera Erzar, roj. Stare, stara 77 let. Zapustila je 10 odraslih otrok in več vnukov. N. p. v m.! •k Temperatura in zračni tlak. V zgodnjili jutranjih urah je kazal včeraj termometer v Ljubljani +.1.4° C, v Mariboru —4° C, v Zagrebu + 2» C, v Belgradu + 3° C, v Sarajevu — 9° C, v Splitu + 10° C. Barometer je kazal v Ljubljani 761.8, v Mariboru 759.2, v Zagrebu 760.8, v Belgradu 761.2, v Sarajevu 764.5, v Splitu 768. Ne mutlto svojih otrok z ribjim oljem, ker ki ima zelo prijeten okus, obvaruje otroka in starSe raznih neprijetnosti ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah v malih tavitkih po Din 25'—, in v velikih zavitkih po Din 42'—. * Pierre 1'Ermite: »Pobožna duša" Kje jemljem snov za svoje spise? Saj mi jih vsak dan dovolj nudi! Pravkar je odšel iz moje pisarne nevoljen neki župnik. Velike in vitke postave je, razumen in goreč. Sredi predmestja! ima svojo župnijo in malokdaj si more privoščiti sedem ur počitka. V treh letih je narasla župnija od 2000 na 9000 prebivalcev. Da bi zadostil zahtevam, je zgradil cerkev, kar gotovo ni lahka stvar. Tudi šolo je postavil. Ima pa še druge načrte, in o teh svojih sanjah vam bo prippv^doval. Njemu dam besedo. Medtem ko župnik hodi gori in doli po moji pisarni, že čakajo drugi pred vrati; vendar ga ne priganjam, ker mi je tako zelo všeč v svojem silnem irdu. »Pomislite,« pravi, »imel sem dobro ovco 11 župniji, pobožno dušo, kakor se pravi, majhno 74 letno starko, vdovo, ki je skoraj vsak dan prihajala k sveti maši. Tudi v društvu krščanskih ženž je. Mislim, da je zadnji mesec celo nosila zastavo. .Ampak ne bo je več nosila!« — prekine sam sebe in glas mu postane otožen. »Zakaj ne?« »Samo malo potrpite. Ta starka je razen tega še bogata posestnica v onem okrožju. Saj ji pravijo celo »markiza®. Ima posestvo, več hiš in skladišče, katero je imel v najemu neki možakar, ki je umrl že pred mesecem dni. Pazil sem na poslopje. Ko bi imel človek to stavbo! Na mah bi bilo vse storjeno!... Takoj bi imel zavetišče za deco, dvorano, morda celo župni-šče! Stavba je dobro sezidana, samo še nekaj vmesnih sten bi bilo treba postaviti. Tudi električna luč je bila napeljana!...« »In potem?« »Potem sem si skrtačil klobuk, oblekel najboljšo suknjo in se z zaupanjem odpravil k oni ženici. Dobil sem jo, ko je sedela pri peči, zraven sebe je imela psička in mačko, roke v rokavicah in čitala Časopis — Milostna gospa, sem rekel, prišel sem, da se vam poklonim in pa še radi vašega skladišča sem prišel Zavzemam se zanj, ker lahko postane središče vse župnije.« — »Ah, delavnico! Dobila sem že nekaj ponudb,« mi je odgovorila in gubančila z modrimi žilami prepredene roke in strmela vame s svojimi sivimi očmi. »Jako ugodne ponudbe!« — »Tudi jaz vam dam istotoliko. Saj ne iščem nikakega daru, niti podjjore. Pravim le, da boste za isto ceno že rajši dali svojemu župniku.« — Stara se je smejala. Jaz pa še bolj. In potem so se ji zaklopile oči, kakor če polknice zaprejo okno. — »Ali pomislite, milostljiva gospa, kak blagoslov si pridobite na stare dni. Postali boste največja dobrotnica le župnije. Dvesto otrok boste rešili s ceste. Ustanovim knjižnico, kino že imam in bomo igrali same iepe reči. In vaša večna sreča se mi vidi s tem najbolj zavarovana.« — «Markiza» se jc šc zmerom smejala. — »Bom preudarila.. « jc slednjič hladno odvrnila. Čakal sem tri dni. štiri teden Poleni nisem več strpel. zopet sein prišel Slaro damo sem dobil ob peči pri istem psu in mački. Vsi so me ogledovali z enako naveličanimi pogledi. »Milostljiva gospa, oprostite, ali tako sem i se ustrašil! Govori se, da...« — »Kaj se go-j vori?« — »Da jaz ne bom dobil skladišča...« j > Seveda ga ne boste dobili.« — Roke so mi j omahnile. »In zakaj ne?« sem zaklical vedno I bolj čudeč se. — »Vidite, to je čisto enostavno! ; Posvetovala sem se s svojim notarjem, ki mi je naravnost rekel, naj se z župnikom ne pogajam.« — »Pa zakaj ne?« odvrnem jaz. »Vi, milostljiva, taka kristjanka!...« — »Baš zato, ker sem dobra katoličanka. Razumite me pravilno. Notar je popolnoma pravilno povedal, da pri vas spl6h ni nobene varnosti. Nikoli, mi je rekel, ne boste tvegali, da bi gnali svojega župnika pred sodišče, ako nc bi držal obljube.« — In markiza je pobožno zaprla oči: »Res, gospod župnik, silno neprijetno bi mi bilo, če bi vas morala terjati po sodniji!« — »Ali, milostljiva, saj navadno zmerom izpolnim svojo obljubo.« »O tem ne dvomim. Vendar bi lahko nastale kake težkoče« — »Zagotovim vas, kolikor se da!« — »Vse zastonj. Imam notarja in v trgov-stvu poslušam njegove nasvete kakor vaše v cerkvi.« — »Torej je konec pogajanja?« — »Konec.« — Vstal sem Moje sanje so ležale uničene pred mano. Ozr! sem se na malo sta-rico, ki je na vratih v večnost pozabila, da je oni «veliki račun« važnejši od vseh drugih računov in da si jc radi napačnega varnega povračila hladnokrvno zagradila pot k dobremu. Kaj se če! Za sedaj je pač tako K jc zamajala s špičasto brado in si višje potegnila narokvice. — Pa veste, komu je dala markiza svoje skladišče v najem? Nekemu trgovcu z zajčjimi kožami!« »Ubogi tovariš!« »Res, nekemu veletrgovcu, ki bo zastrupil okoliš moje cerkve. Zdi se, da ji on nudi večjo varnost kot jaz... Kaj bo, ko bom pokopal dobro starko in kaj bo šele, ko pride tja gori?« Župnik je dvignil svoje plečate roke, ki so preživele vojno, proti nebu, one roke, ki so branile starko in njeno lastnino, ki je postala skladišče za zajčje kože namesto apostolsko ognjišče. — Ubogi župnik! Pogumno srcc, Kateremu tako imenovani praktični ljudje ničesar ne zaupajo. • Motril sem ga, kako je šel počasi navzdol po stopnicah, ves strt pod bremenom razočaranja. In ko sem zaprl vrata, sem dejal sam sebi: potem se pa čudite, kje jemljem snov za svoje spise!... (Poslovenil: J. G.) Starci in starke? Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. „ALQA" za masiranje Vam bo dala življensko radost in svežost V lekarnah in drogerijah 1 slekl. z navodilom 16 Din GRIPA! Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. ★ V Uradnem listu od 23. februarja 1929 je objavljen »Zakon o zemljiškem katastru« (Službene novine z dne 18. januarja 1929, štev. 14-VIII). •k V »Službenih n« vin ah« št. 45-XX od 23. februarja 1929 je objavljen » Kazensko-pravdni red« in »Pravilnik o organizaciji in delu vrhovnega zakonodajnega sveta pri mini--trstvu za pravosodje«. * Razpisana je pogodbena pošta v To-polšiti (1-1). Jamčevina 1200 Din, letni prejemki: redna plača 10.800 Din, doklada 5400 dinarjev, za telefon 240 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 338 dinarjev, nagrada za prenašanje pošte 5424 dinarjev, za selsko dostavo 1248 Din. Prošnje < prilogami naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. marca t. 1. ir Zadružno-gospodarski tečaj bo prili. ponedeljek dne 4. inarca t. 1. v Rokodelskem domu v Novem mestu Priredi ga Zadružna zveza. Pričetek ob 10 dopoldne. — Na tečaj so vabljeni predvsem naši zadružni voditelji, člani načelstev in nadzor-tev, pa tudi drugi, osobito mlajši posestniki, ki imajo smisel in voljo sodelovati pri našem zadružništvu. ir Kolesarska jvez« kraljevine SHS. Redni letni občni zbor se vrši v nedeljo dne 3. marca v Ljubljani, v restavracijskih prostorih »Ljubljanskega dvora« z običajnim dnevnim redom Začetek ob O. uri dopoldne. Predkonferenca Se vrši v soboto dne 2. marca ob 9. uri zvečer v kavarni »Slone. ir Občni zbor brivske zadruge. 25. t. m. 2 popoldne se je vršil v mali dvorani palače Zbornice TOI v Ljubljani redni občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in lasničacjev. Za občni zbor je vladalo veliko zanimanje in je bila dvorana polna zborujočih brivskih mojstrov. Obrtno oblast je zastopal komisar g. Cehun. Občni zbor je otvoril načelnik zadruge g. Ivan Dorčec, ki je podal pred-sedstveno poročilo. Iz poročila ^ jnika g. Š i n-kovca navajamo, da zadruga obsega vse brivce in vlasuljarje v ljubljanski oblasti. Zadruga je v 1. 1928. štela ?61 članov, in Mcer 158 brivcev in 3 lastnike damskih salonov. S podružnicami vred je bilo 1. 1928. v obratu 180 brivnic in vlasuljarjev. V Ljubljani šteje zadruga sedaj 54 članov. V nadaljnjem poročilu je g. Šinkovec v imenu zadruge odobraval uvedbo nedeljskega počitka. Brivci :,o ravno radi pomanjkanja nedeljskega počitka največ ; rpeli, sedaj pa jim je ustreženo. Upanje je tudi, da se bo iz brivske zadruge izločila umazana konkurenca in šušmarstvo. K temu bo zelo pripomogel novi obrtni zakon. Na jesen bo oživela tudi vajeniška strokovna šola za brivce. G. Dorčec je na razna vprašanja pojasnil, da je zadruga zahtevala od velikega župana, naj se za brivnice uvede 12 urni' delavnik, ob nedeljah pa naj bodo obrati zaprti le v Ljubljani, na deželi pa do 2 popoldne. Na zahtevo Delavske zbornice pa je veliki župan odredil prvotno deveturnik ter popoln nedeljski počitek za vse brivnice v vsej oblasti. Po živahni debati je bilo poročilo sprejeto soglasno proti enemu glasu. Blagajniško poročilo je podal g. Ivan Dorčec, ki je obenem tudi blagajnik zadruge. Revizorsko poročilo je podal g. J u v a n c, ki je čestital načelstvu, da vodi tako lep red v zadružnih knjigah in je predlagal absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. G. Dorčec je poročal še o proračunu za 1. 1929. Sprejet je bil predlog, da se zadružne doldade pobirajo v višini po kategorijah brivskih mojstrov z ozirom na to, koliko pomočnikov imajo. Zadružne doklade bodo znašale po 30, 50 in 100 Din. Na dnevnem redu je bila še sprememba pravil. Pogoji za sprejem vajencev bodo otežkočeni in bo moral imeti vsak vajenec najmanj 6 dovršenih razredov ljudske šole. Učna doba se podaljša na štiri leta. — Letos so se pojavili tudi glasovi, da se zopet oživi pomočniški zbor. — Sledile so še raznoterosti, nakar je g. Dorčec zaključil občni zbor. ir Zatvoritev pomožne pošte v Zakotu in razširjenje selske dostave pri pošti v Brežicah. S 1. februarjem t. 1. je pričel selski pismonoša brežiške pošte dostavljati v Zakotu in sicer dnevno izvzemši nedelje, z bog česar je pomožna pošta v Zakotu prenehala poslovati. ir Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, — — i.ssrc .------ V nedeljo 3. inarcn 1929 ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu telovadna akademija Orla »Krakovo-Trnovo«. »štamperlčkom«. Premogarjev jc sicer še vedno malo na ulicah in še vedno ponosno zatrjujejo: »Premoga nam ni treba veliko ponujati! Ga kar hitro vsega prodamo.« Vendar pa ga že prodajajo tudi onim, ki ne spadajo med njihove stalne kupce. No, saj tudi ob času mraza niso bili vsi tako trdi. Dovoz premoga v Ljubljano se polagoma bliža normalnosti, mnogo pa so k temu pripomogli tudi trboveljski rudarji, ki so zadnjo nedeljo delali. V Ljubljani pa se še vedno pojavljajo slučaji navijanja cen premoga. Znani ljubljanski trgovec s kurivom je bil včeraj že petič v tem mesecu ovaden radi navijanja cen. Mož pride najbrže pred sodišče. O Občni zbor trafikantov. V nedeljo so imeli pri »Lloydn« v Ljubljani trafikanti občni zbor, o katerem je poročal včerajšnji »Slovenski list«. Na občnem zboru so bili izvoljeni za častne člane društva slovenskih trafikantov gg. dr Fr. Jež, bivši poslanec Fr. Ž e b o t, mariborski trafikant A. G o-lež in tovarna cigaretnega papirja Golub v Zagrebu. Sprejela je bila tudi sledeča resolucija: »Redni občni zbor Združenja tobačnih trafikantov za Slovenijo pozdravlja s polnim zaupanjem tvo za Slovenijo pozdravlja s polnim zaupanjem in veseljem kraljevo vlado, ki ima cilj, sanirati našo državo v gospodarskem in finančnem oziru in jo dvigniti na to stopnjo, ki ji pripada. Občili zbor ugotavlja, da tudi pri 5% prodajni proviziji ni zasiguran življenjski obstoj raa-loprodajalcev monopolskih predmetov: 1. Nabavljanje tobačnih izdelkov stane mnogo več, kakor v prejšnjih časih. 2. Lokali so se silno podražili 3. Lastniki tobakaren so večinoma vojne žrtve, ki so se morale zadolžiti, da so lahko prevzele trafike. 4. Stanovanja in življenjske potrebščine so skočile na t.iko višino, da ne stoje v nobenem razmerju z zaslužkom. 5. Veliki davki. 6. Mnogo je poslabšalo položaj trafikantov tudi to, da so se prekomerno podeljevale nove trafike. 7. V vseh državah, kjer so tobačni izdelki monopol, dobijo maloprodajalci do 10% prodajno provizijo. Ves up stavi občni zbor na novo kraljevo vlado, da se bo ta zavzela tudi za naš stan in ga privedla v tak položaj, ki bo zadovoljil skromne želje maloprodajalcev.c © Socialen čin. Gosp. Josip CeJlč, frizerski pomočnik pri A. Turku, Miklošičeva cesta 7 je posetil »Javnof), ogrevalnico- na Masarykovi cesti ter razdelil ined brezposelne večjo kvantiteto kruha in cigaret. Maribor □ Včerajšnji živinski sejem je bil zelo dobro obiskan. Pač pa so bile cene precej visoke. □ Potrebno pojasnilo, Z ozirom na notico*, ki smo jo objavili pod naslovom >Ne nasedajte« v št. 35 našega lista z dne 16. febr. t. 1. in ki se nai^ša na razpečavanje križcev, podobic in svatlnj, sporočamo resnici na ijubo javnosti, da ima patentno zaščito za fabrikacijo in razpečavanje križev, podob itd. tukajšnja tvrdka »L u n h e 1 oet velikih družb podpira oddajne postaje. Zato pa, lahko šteje mala Holand-ska 800.000 amaterjev. Neki izmed radijskih listov so tiska v 153.000 Izvodih, glasilo katoliške radijske organizacije ima 01.000 naročnikov, sličen protestantski list 40.000, zopet drugi 25.000 naročnikov; socialistično radijsko glasilo Izhaja v 23.000 izvodili. Vsem tem listom je program glavna vsebina. Razen teda izhajajo na Holandskem tri velike tehnične revije. Program* Ra^io-Liuhtiana t Sreda, 27. iebr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Ra-dio-orkestra. — 18 O morju, predava g. ravnatelj B6hm. — 18.80 Pravljice pripoveduje Radlote-tura. — 19 Srbohrvaščina, poučuje profesor Ma-zovec. — 19.30 Zaljubljen' v tri oranže, prenos iz kr. opere. --- 22 Poročila in časovna napoved. Četrtek, 28. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Ra-dio-orkestra. — 18 Ceščina, poučuje g. Novak. — 18.30 Predavanje iz kmetijstva, ing. Rado Lah. — 19 Naše sosednje države, dr. Bohinec. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. S. Kranjec. — 20 Uverturni večer, izvaja Radio-orkester: 1. A. Conardi: Berlin joče in se smeje; 2. D. Auber: Fra Diavolo; 3. He-rold: Zampa;4. Gounot: Margareta; 5. Alleter: Vesela uvertura; 6. Boie'ieu: Bagdadski kalif; 7 Bin-der: Savoiardy; 8. Urbini: Medusa; 9. Soupče: Pesnik in seliak; 10. Linke: Berlinski zrak. — 22 Poročila in časovna napoved. Dragi programi: Sreda, 27. februarja. Zagreb: 13.15 Plošče. - 17 Pravljice. — 17.30 Popularni koncert — 20.150 O modi. — 20 35 Pesmi in ariie. — Praga: 12.30 Koncert. — 16.10 O moravskih umetnikih. — 16 30 Za deco. — 19.05 Godba na pihala. — 20 Vese a ura. — 21 Iz čeških oper. — Stutgart: 16.15 Popoldanski koncert. — 19.15 O zavarovanju. — 21.15 Komorna glasba. — Toulouse: 13.45 Iz komičnih oper. — 14.20 Jazz.— 22.30 Moderni plesi. - Bern- 12.50 Lahka Hasba. 16 Orkester. — 20 15 Cerkveni koncert. — Katovice: 17 Iz poliske zgodovine. — 17.55 Prenos iz Varšave. — 20.15 Večerni koncert. — Riin 13 Trio. 17.^0 Petie in godba. - 20.45 Opera - Berlin: 16.30 Deča ob mikrofonu. — 17 Alban Berpove pesmi. — 19 Juristično predavanie. — 20 Opereta. Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Popoldanski koncert. — 17.45 Pravljice. — 20.05 Recitacije. ~ 20.45 Admiral, pevska igra. Nato lahka večerna glasba. Mi'an: 11.15 Reproducirana glasba. - 12.3P Kvartet. — 17.20 Mladinsko petje. — 20.30 Lahka glasba. — 21.05 Prenos veseloigre. — 22.10 Kvintet.— Budapest: 9.15 Ciganska godba. — 12.05 Trio — 17.40 Simfonični orkester. — 20 Ogrska komorna glasba. — 21.30 Petie. - Varšava: 1210 Progam za deco. — 17.25 »Radiiski nabiralnik«. - 17.55 Orkester. — 20.10 Solisti. — 22.30 Lahka glasba, prenos iz re3tavrnn'e Oaza. gospodarstvo Šport Od SK Ilirije razpisana slalom-tekma za srednješolski prehodni pokal se vrši v nedeljo dne 3. marca t. 1. ob 13 v okolici Tržiča. Odhod 8. marca t. 1. ob 6.50. — Glede kraja tekme se s tem točka 4 razpisa iapreminia. Za primer dvomljivega vremena se izdajo direktive v soboto 2. marca v izložbenem oknu tvrdke Goreč. — Obveščeni funkcionarji naj se tekme zanesljivo udeleže. — SK Ilirija. Službene objavo LNP. (Iz seje poslovnega odbora dne 21. febr 1939.) Zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer se odgodi pričetek prvenstvenih tekem v ljubljanskem in celjskem okrožju LNP od 8. m"rca na 17. marca. Natančna nova razvrstitev terminov se bo določila na prihodnji seji posl. odbora dne 6. marca. Na znanje se vzame obenem od?oditev prvenstvenih tekem v mariborskem okrožiu v smislu zapisnikov sej M. o. v Mariboru od 13 in 21. t. m. Verificiralo se naslednji igralci: s pravico nastopanji dne 0 m«rea za SK Trbnvlie: lic Jože, z« SK Slovan: Lii>ovčan Tvan, Hariš Herman; za ASK Primorie: Caleari Franc. Baumkirchner Malnn, Klopci? Stane. Žerjav Framc: s pravico nastopanja dne 27. avgusta za ASK Primorie: Korče Danijel; za SK Grafika: KmctlC Mihael. V smislu § 10 o. p. se dovoli z današnjim dnem n*«top"nie v prijateljskih tekmah za SK Rapld igr. Flack Erik in Volz Fric. ASK Prhnorje se poziva, da predloži podsavezu do 5. marca odpustnico za ter. PrivSek Josip in Senica Josip, ki sta se prijavila za dmg klub. SK Ptuii odiivljn ter. Preloga Alor/tja. Dvigne se pridržek. s katerim ie bila objavilena dne 1. t. m. verifikacija ter. Volz Frica za SK Rapid na pod. lagi d"nisa ,INS št 238 — Tajnik. .Službeno iz LNP. Seia upravnega odbora se vrši dnnes, v sredo oh 20.30 uri v kavarni »Emona« /1.1 — T«inik. Liublian«kS športni klub javlja svojim Članom, da se vrši občni 7,bm- 7,a leto 19?R 15 marca t 1. ob 20 v restavraciji .Činknlet Dnevni red po § 15. klubovih pravil. V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor isli dan ob 20.30 — Odbor. Športni dogodki Norvežani in Finci se kar neprestano kosajo; sedaj je bilo zopet drsanje na vrsti, in so zmagali Norvežani. čeDrav ni bilo Ballanaruda zraven. 500 m je predrsal Pedersen v 45.8. 1500 m Thunberg v 2:25, 5000 m Blomnuist v 8:54.7, 10.000 m BI. v 18:50.4. Finec Purje je tekel v Madison Sqaure Gar-denu 2 milji z zaprekami v 9:55.4; Nunnl se je tik pred startom opravičil tn je dejal, da se ne počuti dobro Bo moral dokazati in zdravniško spričevalo prinesti; dotedaj ie diskvalificiran. Pravijo, da se je zbal Purja. Wide je ob nenavzočnostl Nur-mija pretekel dve milil (brez zaprek) v 9:07 Pri isti prireditvi je sunil Schwartze kroglo 15.31 m daleč in je tekel Edwards 600 y v 1:12. V Stuttgartu je tekel dr. Pcltzer 800 m v 1:57 3. Boltze 3000 m v 8:54, in je sunil Hlrschfeld kroglo 15.10 m daleč. — Kljub slabim skušnjam v Ameriki (samo 5000 dolarjev je zaslužil) bo šel E1 Quafi spet nazaj in se bo udeležil tekme od Pacifika do Atlantika. — Zborovanje olimpijskega odbora bi se moralo vršiti v Kalri; ker so pa afriške igre odpovedane, je preloženo zborovanje na poznejSi čas, in tudi glede kraja si niso še na jasnem. Nogometno borbo med Francozi in Ogri je gledalo 20.000 gledalcev. Ogri se svojega moštva ..nin ai.antinlf.lA > — Na Dimnju Imata Admira in Športkiub po' t6 točk, WAC 14, FAC 18 itd. - V tekmt za zlati pokal Prane se je zaključila igra Slavije proti Tepl. F C. 8:0 in tekma Sparte proti Viktoriji iz Žižkova 7:1. — V Češkoslovaški je 169 poklicnih igravcev nogometa. — Angleška armada le premagala francosko armado 5:4. — Klub Barra- BHančna seja Zadružne gospo-) darslte banke se je vršila v ponedeljek, dne 25 t. m. v navzočnosti vladnega komisarja g. dvor. svetnika dr Rudolfa Marna. Bilanca tega zavoda za 1. 1928. izkazuje številke, ki potrjujejo popolnoma od javnosti pričakovan sijajni napredek v vsakem oziru. Glavne postavke aktiv so: Blagajna Din 18,548.000, valute iu devize Din 1,726.000, menice Din 68,518.000, državni vrednostni papirii Din 24842.000. industrijski vrednostni papirji Din 8,299.000, dolžniki: denarni zavodi Din 41,646.000, ostali dolžn. Din 283,845.000, inventar 697.000, nepremičnine (4 hiše v Ljubljani, palača v Mariboru ln bančna stavba v ši. bemiku) Din 5,972.000. Glavne pasivne postavke so: delniška glavnica Din 12,000.000, rezervni sklad Din 3,740.000, pokojninski sklad Din 852.000, hranilne vloge na knjižice Din 81.950.000, vloge na tekočem računu Din 192,709.000, upniki: denarni zavodi Din 6 mil. 349.000, ostali upniki Din 100,025.000, čisti dobiček Din 1,434.000. 6e primerjamo te številke z istimi podatki za leto 1927, konstatiramo pri menicah dvig za Din 17,400.000, pri državnih vredn. papirji'i zvišanje za Din 18,600.000, pri splošnih dolžnikih napredovanje za Din 36,200.000. Hranilne vloge so narastle za Din 2,950.000, vloge na tekočem računu za Din 60.200.000, čisti dobiček se je zvišal za Din 108.000. Iz računa izgube iu dobička se razvidi precejšnje znižanje režijskih izdatkov. Iz bilančnih številk jo razvidna velika in tradicionalna likvidnost tega zavoda. Od 381,000.000 dinarjev tujih sredstev, ki stoje temu zavodu na razpolago, Je znesek Din 155,000.000 naložen kot gotovina v blagajni, v valutah, menicah, državnih vredn. papirjih in naložbah pri denarnih zavodih t. j 41% vseh tujih sredstev. Toliko ie likviditeta tega zavoda, ue da bi se ozirali na industrijske vrednostne papirje in debl-torje. Bilančna vsota znaša Din 399,089.000. Ce se upoštevajo tudi medsebojni računi centrale in po-družnic v znesku Din 93.388.000, se zviša bilančna vsota na Din 492,000.000. Na podlag; tega rezultata je sklenil upravni svet sklicati obrni zbor na dan 22 marca t. 1. in predlagati razdelitev 9 odstotne dividende. Poleg tega se bo dotiral redni rezervni sklad z zneskom Din 271000. Pri teh rezultatih jo razumljivo splošno zaupanje, ki ga uživa ta zavod med poslovnim svetom iu med vlagatelji v Sloveniji in v ostalih krajih naše države. Popusti na železnicah Belgrad, 25. februarja 1929. Zarod' velikega zanimanja s strani interesentov prinašamo podatke o popustih, ki so možni pri osebnih vlakih. Predplačilne karte se izdajajo za eno leto, pol .leta, četrt leta in mesec tako za poedine proge kakor ra vse, nadalje za vse vlake ali poedine vrste vlakov. NaroČiti jih je pri oblastnih ravnateljstvih po posebnem obrazcu z aro 25 Din. Cena se računu po posebnih tablicah y tarifi str. 81—33. Za krožna potovanja se dajo popusti za dva mesera nn podlagi tarife str. 85--36, naročiti jih je pri obl ravnateljstvih uli Putniku. Voznina se računa po tarifi str. 35-86. Planinska društva, izvidniki in planinke dobe popust po prošnji v II. ali III. razredu potn. vlaka najmanj nn 50 km in 10 oseb; če pa je 15 oseb in najmanj 50 km, tudi na brzovlaku. Ti dobijo 50% popusta no podlagi člansk« legitimacije z fotografijo, ki je overjena od društvo in žel. ravn, poleg tega še predpisano potrdilo društva. Obiskovalci sejmov, izletov, »večanosti itd do-j be 25% popusta t. j. pri povratku polovica karte, in j sicer v času, ki ga odobri žel. gl. ravnateljstvo. Več-i ja društva dobe 20—40% popusta z ozirom na število oseb in dolžini potovanja (najmanj 50 oseb in 5 km) in sicer ua podlagi prošnjo obl ravnateljstvu, ki odobri popust na podlagi prijave. Ta popust velja za vse vlake in vse razrede Javni nameščenci dobe popust mesečno v II. in III razredu potniških in mešanih vlakov; dočim je za brzovlake potrebna posebna odobritev. Pogoj je legitimacija s sliko, overjena od žel. ravn Popust se računa po tarifi str. 37. Delavci, ki Iščejo zaposlitve, dobe 50% popusta za posamezno potovanje v najnižjem razredu potniških in mešanih vlakov na podlagi legitimacije s sliko. Objava mora biti izdana od Borze dela, odseka za socialno skrb ali okrajne oblasti. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Štora, d. d., Št. Vid nad Ljubljano, praznuje letos že desetletnico obstoja. Podjetje ima dve tovarni: eno v Št. Vidu, drugo v Gameljnuh. Opremljeni sta z najmodernejšimi stroji in zaposlujeta 250 delavcev. Občni zbor je sklenil razdelitev 8% ne dividende (1927 7%). Borza 26. februarja 1929. DENAR Devizni promet jo bil danes slab Tečaji so v glavnem ostali lieizpremenjent. Privatno blago jc bilo zaključeno v devizuh Budimpešta, Newyork in Trst, dočim je Narodna banka dala devlzl Curih in Berlin. oevizm tetali na liublianski borzi februarja 2M povprnš >on ■t i ■ uiimt nuvt uulucht. v unu ailmiiu Na zborovanju Mednarodne amaterske atletske 'zveze v Amsterdamu so v mednarodnih določbah marsikaj spremenili In dopolnili. V bodoče merijo liri tekih do inkl. 250 m zopet desottnke sekund, od 250 m naprej pa petinke. Ta sklep pa ne velja za rekorde, ki so že priznani. Pri skoku v višino in pri skoku s palico smejo začeti tekmeci pri katerikoli višini nad minimalno višino in smejo po svoji volji prehajati na višje višine. Ce prevrne tekač pri teku čez lese trt lese ali več, ga morajo diskvalificirati. Definicijo zn hojo so takole določili: Hoja jo korakanje v pomočjo korakov, tako da ostanem v neprestanem stiku z zemljo. V bodoče sledi diskvalifikacija šele sodbi dveh sodnikov. FEMINA-SPORT Tako se imenuje pariški Ženski športni klub, ki je na svojem 17. občnem zboru naznanil, da Je imel na koncu preteklega lota že 5000 članic. Ustanovljen je bil leta 1912. z osmimi članicami, od katerih sta dve še danes v klubu. Zgodovina in rasi francoskega ženskega spori a sta v kar najtesnejSi »vezi ■/. razvojem toga kluba, ki mu je samo v letu 1928 pristopilo 671 novih članic Klub goji vse vrste ženskega športa In |e kot prvi vpeljal obvezno fizlologično preiskavo za vse svoje članice. Včlanjenih ima mnogo skupin učenk in prireja tudi tefajo za telesno vzgojo, šestkrat je dobil klub prehodno darilo Francosko žensko športne zveze in je sploh on dal pobudo za ustanovitev te zveze. Vsakoletne veseltčne prireditve kluba so za Pariz športni in družabni dogodek. Kitajski maršal Fenjž Yii Šiang, ki je pravkar s težavo ušel napadu. Njegovega sina so zarotniki, ki so napadli vlak, do smrti ranili. Maršal Feng je kristjan. — V zadnjih burnih osmih letih kitajske zgodovine je igral ve« čas vodilno ulogo in jo bil v stikih tudi z Moskvo. še v krsti poskakovala. Tega sicer v oporoki ni bilo, a sin je vedel, da bi se bila vesela starka še prav posebno razveselila, ako bi bila vedela, da jo bodo plešoč nesli k zadnjemu počitku. Tako utegne imeti tedaj tudi smrt vesel obraz. Ozebline na stegnu Teh okvar zdravniška veda doslej še ni poznala; zato je bil neki liamburški zdravnik, h kateremu sta prišli niinole dni dve mladi gospodični z znatnimi vnetji na stegnih, v veliki zadregi, ker ni vedel, kje iskati vzrok vnetju. Izpraševal jo gospodični na vse strani, slednjič pa mogel ugotoviti le eno, da vnetje ni drugega nego — ozebline! Nobena znanstvena knjiga ne ve nič o ozeblinah na stegnili -- tako je potem pripovedoval zdravnik — ki so pač edinstven pojav sedanje mode. Človek bi mislil, da se bo ob mrazu 20 stopinj in čez začela zdrava pamet tam, kjer se neha moderno krilce. A kaj še! Svilena uogavica mora biti, pa naj to tudi stane — stegno! Svojevrstno zavarovanje Neka ameriška gledališka šola je vse svoje učenke zavarovala za slučaj, da bi po c!\ eletnih naukih ne dobile augažmana ali pa I bi pri prvem nas/.opu na odru doživele tak ; neuspeh, da bi jim veselje do gledališča za , vselej prešlo. V tem slučaju dobi učenka eno-: letno rento, tako da se more pripraviti na kak drug poklic oduosno počakati na angaž-j man. Zavarovalne premije se vračunajo v šolnino. Če pesnik predava. Na Pruski pesuiški akademiji se je vršilo predavanje. Neki pisatelj je prišel prepozno, ko se je predavanje že končalo. »O čem je pa predaval?« — je vprašal tovariša. Le-ta je nekoliko pomislil, skomignil z rameni in dejal: »Tega ni povedal!« Pri verouku pripoveduje katehet zgodbo o egiptovskem Jožefu in Putifarju, ki ga je dal vreči v ječo. Tu eden izmed učencev sunkoma dvigne roko in nujno daje znamenje, da bi rad nekaj povedal. — Torej, kaj je takega, Topoglavec?" ga vpraša katehet. — Prosim, gospod katehet, tudi jaz imam strica .. — »No, in.. .?<; — Tudi njemu je ime Jožef in tudi on sedi v ječi!« Del spornega ozemlja med republikama Chile in j Peru; levo predsednik republike Peru — Leguia, I desno čilski predsednik Ibanez. — Sporno ozemlje : obsega pokrajini Tacna ln Arica ob Tihem oceanu na meji med obema republikama. Ozemlje je važno zaradi bogatih solitrovih rudnikov, ki se nahajajo na njem. Spor, ki je trajat od leta 1883., so sedaj r. mirnim sporazumonrVoravnali tako, da dobi Chile Arico, Peni pa Tarno. cago pa leži ob robu velikih'jezer in ima udobna in cena vodna pota do velikih in bogatih predelov: Chicago obvladuje dolino Mississi-pija. 2ito, les, surovine, živina se stekajo vanj; tu jih predelajo in razpošiljajo po vsej državi v obliki hrane in drugih potrebščin. Pač je verjetno, da ostane New York reprezentančno mesto Amerike in finančno središče — to stališče mu je dala vojna — toda središče neposrednega gospodarskega življenja je in ostane Chicago, ki ima pred seboj še nedogledne možnosti razvoja. Danes preživlja Chicago svojo junaško dobo; vse je še neurejeno in zmedeno. Javnost strahujeta korupcija in zločin. Toda že se mogočno dvigajo iz tal kulturni stebri: Univerza, gledališča, muzeji, najlepše zbirke slik itd. — Nebotičniki se dvigajo v nebo kakor v Ne\v Yorku — dokaz, da jih ni ustvarilo pomanjkanje prostora, marveč da so izraz moderne arhitekture. Kdor Chicago pozna, ne more dvomiti, da so mu dani vsi pogoji, ki ga dvignejo na pivo mesto na svetu. — Tako piše o Clii-cagu Claude Anet. Kdor hoče dobiti vpogled v celotno ameriško življenje in prizadevanje, nai čita Dreiserjevo trilogijo »Titan«. Meh iiv/ht / t ve/č IM9DI91P vrvenjem Španska narodna palača na svetovni razstavi v Barceloni 1. 1929. Nova odkritja na ;užnem tečaju Ekspedicija ameriškega raziskovalca Byrda je odkrila na južnem tečaju novo deželo. Nova dežela leži med Grahamovo deželo in Rossovim morjem; njeno površino cenijo na 40.000 štir-jaških kilometrov. Byrd jo je imenoval po svoji ženi »Mary Byrd-Land« in jo proglasil za last Združenih držav. Sir Wilkins se je s svojo eksipedicijo na južni tečaj že vrnil v Chile. Na svojih poletih je degnal, da se južnotečajna celina in Graha-mova dežela ne držita skupaj, marveč ju loči morski preliv. — Del doslej neznane obale ob Weddellovem morju je Wilkins nazval Bowma-nova obala po voditelju ameriške geografske družbe. Najzanimivejše dejstvo je pa Wilkins odkril ob otoku Deception Island, ki leži severno od Grahamove dežele. Tu je morje zaradi vul- Sainega sebe videl v mrtvaškem sprevod«. Videl sem mrliški voz prvega razreda in za njim sprevod. Ostalih obrazov nisem videl razločno, pač pa obraz voznika na mrtvaškem vozu. Ta obraz je bil izredno grd. Na nosu je imel grdo brazgotino in nenavadno velike zobe. Videl sem razločno tudi krsto, ki je bila čez in čez pokrita z venci. In na trakovih enega izmed vencev sem čital v zlatih črkah napis: »Svojemu nepozabnemu prijatelju — dr. Aleksander Pierre.« Najbolj čudno v sanjah je pa bilo, da sem v sprevodu zagledal tudi samega sebe. Peljal sem se v avtomobilu, ua videz zelo pobit, a roko sem nosil, kakor bi bila poškodovana, v obvezi. Ko sem se zbudil, sem bil popolnoma pod . vtisom sanj. Motna električna svetiljka je še j Dr. Kari Sonnenschein, berlinski apostol, ki je umrl 20. t. m., na mrtvaškem odru. gorela, na postelji je ležal časnik, ki mi je bil padel med spanjem iz rok. Takoj se mi je ■ ponudila docela naravna razlaga mojih sanj: Predno sem zaspal, sem čital poročilo o avtomobilski nesreči, a tik nad tem poročilom je bilo v listu poročilo o nekem smrtnem slučaju. Zelo umljivo tedaj, da se mi je to v sanjah spletlo skupaj. S tem je bila stvar zame rešena in prihodnje dni se na sanje nisem več spomnil. Sanje se uresničujejo! Tretji dan nato me je obiskal moj stan prijatelj trgovec Simon Barcot, da bi se izve- .411 n nfanlii nal/p flamA i•/ niocrnvprrn nvi^rr,. om'w •— ——— — "j-o- • -o- j -n" kroga, katero sem zadnji čas zdravil. Govorila sva komaj četrt ure, ko so me telefon ično nujno poklicali v bolnico. Da bi mogla pogovor nadaljevati, Je Barcot izjavil, da me spre- Postaja Vatikan v Rimu. Po spravi z italijansko d postajo. Doslej zaprti dehod skozi vatikansko < voril, kajti naslednji trenotek sem začutil su- t nek... Strte šipe so zažvenketale v voz, čul sem še krik in hrup, nato sem se onesvestil. Dve uri kasneje sem se zavedel na bolniški postelji; povedali so mi, da je naš avto zašel na Trgu Republike med dva, v nasprotnih smereh vozeča voza cestne železnice, ki sta gu dobesedno zmečkala. Prijatelj Barcot je bil na mestu mrtev. Šofer je kakor po čudu odnesel celo kožo, samo par prask je dobil. Meni samemu je zlomilo roko in pretreslo možgane, a na srečo ne usodno. Ali si je mogoče misliti, da so bile sanje dr. Pierre-a goli slučaj in da ni bilo med njimi in poznejšim dogodkom nobene zveze? Borba dveh velemest za svetovno prvenstvo Chicago Tribune« nosi v naslovu označbo: -Največji list na svetu« in ona proglaša: Chicago bo največje mesto sveta!« Danes ga še nadkriljuje Ne\v York, ki šteje sedem milijonov prebivalcev, Chicago pa samo štiri milijone. Toda New Ycrk je že prekoračil višek svojega razvoja, Chicago pa je mesto bodočnosti. Ozki poluotok Manhatan, na katerem leži Nevv York, je že tako preobljuden, da more komaj še sprejemati vase delavske mase, ki se iz okolice zlivajo vanj. V mestnem središču je promet od 10 do 6 popolnoma zamašen. New York ima danes 800.000 avtomobilov v prometu; ko jih bo imel 1,200.000, se množina voz nc bo mogla več nikamor geniti. Chicago pa leži na ravnem bregu Michiganskega jezera in pokriva 20 štir-jaških kilometrov. Nič ga ne ovira, da svojega ozemlja ne raztegne na 50 ali 100 štirjaških kilometrov. Njegove nove ceste imajo zadostno širino in če bi mu kdaj postale meje preozke, more z lahkoto zazidati plitke jezerske bregove. Nevv York leži ob morju in ima najlepšo lnlrr* otrofo \TouM»nr^nnit i'n froho lo rml- o i lr/v**o ■"»v tfiviu, i iv»i j*jn.unu jv uvcu »v iiviiuj nui U kov do ladje, ki ga ponese na katerokoli točko sveta. Pri tem pa leži na skrajni točki lastne dežele, silno oddaljen od središč njenih gospodarskih virov: industrije in poljedelstva. Chi- ržavo bedo znova dvorili tudi vatikansko železniško obzidje bodo odprli in uredili postajo za promet. i kanskih tal tako vroče, da se dviga iz njega para in bi se človek oparil, ako bi vtaknil roko vanj. Sredi ledene puščave torej vrelo morje! Še po smrti vesela starka Španski listi poročajo o docela nenavadnem pogrebu stare žene, ki so ji igrali na zadnji poti najveselejše koračnice. Zgodba je zares zanimiva: Minole dni je umrla v neki vasici blizu Alicante na vzhodni obali Španije bogata 80 letna vdova — domia Casilda Rico. Njena pristna južnošpanska vesela nrav je ni zapustila prav do zadnjih ur življenja. Kakor je veselo in srečno živela, tako je hotela tudi umreti in celo po smrti ni marala žalostnih obrazov okolu sebe. Čemu jokati ob smrti, ki je isto!ako naravna kakor rojstvo? Donna Casilda je tedaj šla, ko je slutila, da se bliža smrt, v bližnje mesto in tamkaj izbrala posebno lepo krsto ter vence in šopke iz živo pisanih umetnih cvetic. Vse to je plačala in naročila, naj imajo pripravljeno, da takoj odpošljejo, čim dobe poziv. Ko je to uredila, je donna Casilda poklicala k sebi svojega starejšega sina, ki ji je moral slovesno obljubiti, da bo po njeni smrti natančno izpolnil' vsa njena določila glede pogreba, ki jih bo napisala v oporoki. Kmalu nato je donna Casilda umrla. Sin j«' z dolžnim spoštovanjem preči,lal materino zadnjo voljo in našel zapisano tole: »Mojega mrtvega trupla ne zavijajte v bel mrtvaški prt, marveč ga ogrnite v moj dragoceni, pisani šal. Na pogreb naj nihče ne pride v žalni obleki; vse povabljence nujno naprosite, da pridejo praznično oblečeni. Sprevod naj se ne pomika s počasnimi, težkimi koraki proti pokopališču, marveč naj stopajo pogrebci z lahkim korakom in veselim obrazom ob zvokih vesele godbe. Tako me pokopljite, da bo moj pogreb za vse vesel in prijazen dogodek.« IA mntft.i Snl.n .. ---1..; —...J i.nnlKil uiu,vii ijv v jrvun liiCii i£.puxuu, Krsto so nosili štirje, že odraščeni vnuki pokojnice. Godba je igrala na ples — bilo jc ravno o pustu — in s španskim plesnim korakom so šli vnuki, tako da je vesela babica Sanje — pogled v bodočnost? Od davna je človek verjel svojim sanjani kot odkrivalkam bodočnosti. V to ga je do-vedla mnogokratna izkušnja, ki sta jo potem bohotno prerastla domišljija in praznoverje. Vsekakor se »resnične sanje« pojavljajo v življenju vsakega človeka, tako da nihče ne more tajiti, da se v spanju človeški duši odpirajo okenca v bodočnost, ki ostajajo zanjo v budnem stanju zaprta. Ali se to godi zgolj po naravnem zakonu, kakor razlaga to na prim. nemški filozof Schoppenhauer — ali pa sodelujejo nadnaravne sile, je sporno vprašanje. Na vsak način zanimajo posebno izraziti slučaji »resničnih sanj« tako znanost kakor tudi splošno javnost. O takem slučaju pravkar poročajo francoski listi. Francoski psihiater (zdravnik za duševne bolezni) dr. Aleksander Pierre je te dni poročal na seji neke pariške zdravniške družbe: Bilo je pred tremi meseci. Po trudapolnem dnevu — popoldne sem moral podati strokovno mnenje v jako težavnem vprašanju in voditi nato zelo naporno razpravo — sem proli svoji navadi zelo rano legel. Vzel sem v roke časnik, da bi še nekoliko bral. Pogled mi je padel na poročilo o neki automobilski nesreči, a par minut nato sem že trdno zaspal. In zasanjal sem tako žive sanje, da sem se, čini sem se prebudil, natančno spominjal najmanjših podrobnosti. mi. Šla sva na ulico, poklicala prvi avtotaksi, ki je privozil mimo. Voz se je ustavil. Zaklical sem šoferju cilj vožnje in hotel za prijateljem stopiti v voz, ko se je šofer z vsein obrazom obrnil proti meni. Presunilo me je: kje sem že videl ta obraz? In že naslednji trenotek sem spoznal voznika na mrtvaškem vozu v mojih že pozabljenih sanjali! Imel je brazgotino na nosu, a grdi obraz so še bolj kazili veliki zobje. Prestrašil sem se za trenotek in se obotavljal stopiti v voz. Toda Barcot je že sedel in sram me je bilo pred samim seboj zaradi praznoverne strahopetnosti. Vozili smo se par minut in prijatelj je zopet govoril o prejšnjem predmetu najinega pogovora. Nisem pa imel časa, da bi mu odgo- f/1« Ivan Hribar: Moji spomini V zadnjih petih mesecih' je izšlo pri nas več političnih publikacij, nego poprej v dvajsetih letih. Najprej je izšlu Erjavčeva »Zgodovina ka-tiliškegu gibanja na Slovenskem«, kmalu za to Vo*n,juK.ovi spomini izza svetovne vojne, sedaj hnaiiio pred seboj dva debela zvezka Hribarjevih spominov (507 in 549 strani), v prihodnjih dneh se nam pa obeta drugi zvezek Snkljet.ivih spominov. Ivan Hribar jc bit 30 let poleg dr. Ivanu Tavčarja voditelj naše predvojne liberalne stranke in dolgo let deželni in.državni poslanec ter ljubljanski župan. Imel jc mnogo osebnih zvez zlasti med drugimi slovanskimi narodi, di ma je bil pa eden izmed onih, ki so stali v prvih vtstali političnega in družabnega življenju in ki so mu dajali v mnogočem smer in vsebino. Glede nu to je samoobsebi umevno, da je mož doživel jako mnogo in da bi lahko tudi povedal jako mnogo, kur bi zelo zanimalo najširšo javnost, zlasti pa vse. ki sc zanimajo za našo politično zgodovino. To zlasti zaraditega, ker mu jc brezpogojno treba priznati, da je bil on eden izmed najdclavnejših in nujiniciativnejših javnih delavcev naše polpreteklosti. Če upoštevamo vsa ta dejstva, tedaj moramo odkrito poudariti, da nas njegovi spomini ne zadovoljujejo. Čeprav pripoveduje mož na dolgo in na široko, pove vendarle razmeroma juko malo, zlasti pa malo tukega, kar bi bilo za našo politično in kulturno zgodovino res važno. Na tem boleha posebno prvi del. Res je, tla je v tem zvezku več prav zanimivih politično in kulturnozgodovinskih drobtinic (n. pr. o banki »Sloveniji«, Bleiwci.su, Strossmayerju, Aškercu, Šušteršiču itd.), toda ravno ta zvezek očitujc avtorjevo površno umevanje celo tiste dobe in dogodkov, pri katerih je sum vodilno sodeloval. Dokaz temu so zlasti poglavju o Mahniču, Mis-siji, Aškercu itd., pri katerih se naj man je nc dvigne iznad plitvega nivoja tedanje liberalne žurnalistike. Mnogo avtorjevih trditev jo sploh nevzdržnih (n. pr. o šusteršičevi »produji« koroških Slovencev; primerjaj o tem tozadevno poglavje v Erjavčevi Zgodovini), mnogo jako naivnih (n. pr. o Aškerčevem »niučeništvu«, kar je krepko zavrnil svoj čas žc Ivan Cankar), mnogo pa zgolj subjektivnih in popolnoma nekritičnih. Glavna hiba tega zvezku je pa, da g. avtor tako popolnoma molči o dogodkih, ki so bili velevažni za vse naše javno življenje in pri katerih je stal ravno on v središču. Tako n. pr. ne izvemo prav nič o velevažni koaliciji med Nemci in slovenskimi liberalci, čeprav je dajala ta dolgih 12 let smer vsi naši deželni politiki. Dalje g. avtor popolnoma molči o delu in smeri državnozborskega kluba, kateremu jc pripadal sum, čeprav bi bilo povedati tu jako mnogo. Tokih vrzeli bi lahko našteli še dolgo, dolgo ▼rsto. Nekoliko bogatejši je v tem pogledu drugi del, ki obravnava dobo tik pred vojno ter medvojna in povojna leta. Toda tu odbija bravcu n* eni strani prevelika avtorjeva gostobesed-nost, na drijgi strani pa preizrazitn tendenčnost. Sicer so tudi tu jako zanimivi odstavki o slovanski banki, o avtorjevem posredovanju pri Gešovu in Pašiču pred drugo balkansko vojno, o njegovih sestankih s Pašičem ob prevratu itd,, glede svojega strastnega zuletavunju v osebe in delo prve Narodne vlade pn gre p. avtor nedvomno predaleč. Ne dvomimo, dn bo tudi objektivni zgodovinar ugotovil pri Narodni vladi inarsikuko težko pogreško, toda njeno delo nu polju notranje konsolidacije današnje Slovenije jc nedvomno nje velika pozitivna postavka in prav veseli bi bili lahko, če bi stale vsaj nn tisti kvalitativni in moralni višini vse naše povojne osrednje vlade. Ni tu prostor zu to, du bi sc spuščali v vse nadaljnje podrobnosti, toda h koncu jc treba zavrniti strastno osebnosovražni ton, ki gu zu-vzema g. avtor napram nekaterim vidnim osebnostim iz naše politične zgodovine. Zgodovina bo najbrže izrekla o političnem delovanju dr. Iv. Tavčarja precej negativno sodbo, toda izpod peresa možu, ki je desetletja vodil našo liberalno stranko roko v roki z istim Tavčarjem, sc berejo težke obsodbe dr. Tavčarja z jako mešanimi občutki. Enako je zgodovina žc doslej napravila svojo sodbo tudi o Šukljetu, na katero številni sovražni izpadi g. Hribarja najbrže ne bodo prav nič vplivali. Skratka: Hribarjevi spomini so zanimivi, obžalovati pa moramo, da niso boljši, kakor bi lahko bili. Anuhronističen je tiuli jezik. Kot kurijoziteto je pa morda vredno omeniti, dn piše g. Hribar edini v naši literaturi ime naše prestolico pravilno slovensko, namreč Beligrad in ne Belgrad ali celo Beograd. —c. Andre Maurois Pariški založnik Bernard G r a s s e t je stavil, da bo do 1. junija letošnjega leta prodal 80.C00 izvodov novega romana »Climats«, ki ga je napisal znani pisatelj Andrč Maurois. Knjiga je dosegla še večji uspeh, kot si ga je zamislil ratinirano podjetni založnik. 2e do današnjega dne je bilo od imenovane knjige prodanih preko 80.000 izvodov. Ta hitri uspeh ni nič čudnega. Maurois spada sicer k mlajšim francoskim pisateljem in tudi v literaturi ni še dolgo, odkar se je pojavil (zaslovel je po svojih prekrasnih biografijah v romanski obliki >Shelley« in »Disrae i«), a nedvomno spada M. k najfinejšim sodobnim Irancoskim duhovom. V »Cli-inats« nam podaja zelo globoko in vsestransko utemeljeno študijo o človeku, ki je šel skozi dva zakona ter je bil v prvem od svoje žene prevaran iz istega razloga, iz katerega on sam v drugem prevari svojo žena Sodbe oceni leljev enoglasno hvalijo dušeslovno natančno, skrbno in nazorno-delikatno obravnavo težkega problema, vendar grajajo monotonost, ki je delu kot romanu močno v kvar. — V založbi »Nou-velle Revue Francaise« pa je ravnokar izšla nova knjiga tega nadarjenega pisatelja z naslovom »Ruen«. V nji se prikazuje z blestečim duhom usoda, ozračje, značaj in intimnosti slovitega »mrtvega mesta«, od katerega so bili že mnogi umetniki in-spirirani. Ta knjiga spada gotovo med najboljše v obširni literaturi tega edinstvenega francoskega mesta. — s. S. . ' F ::__'1_______asgassaBaB , ;iiji| Yvonne Gall in Jose Rogačevski, ki sta te dni gostovala, prva v dveh operah, drugi v eni sami, sta žela, kakor se pri takih dveh svetovnih kapacitetah razume, ogrooien aplavz. Take Elze kakor jc Vvonne (pela je z Rogačevskim v »Lohengrinu«) Zagrebčani še niso videli. Ima jx>polnoma izenačen, v vseh registrih jx>!n, za vsako modu ladjo sposoben glas. Glas Rogačevskega je močan in svež, njegova igra najčistejšega vvagnerovskega stila. Dirigiral je g. Jozefovič. Gregorij Piatogorski in Jaroslav Kocian, svetovna velikana na Koncertnem polju, prvi čelist, drugi violinist, nastopila te dni v Zagrebu. Rus Piatigorski bo pel na koncertu Hrvatskega glasbenega zavoda dne 1. marca, Ceh Kocian pa istotam ie Nova Evropa (knjiga XIX., broj 4, 20. februarja 1929) je v ccloti |x>svečena D a 11 s k i in sicer prinaša razun modnih podatkov o tej deželi: O sa-vremenoj Dankinji (Olga Egers), O danskoj poljo-privredi (A. Holm), Industrija u Danskoj (Olesen), Socijalna demokracija u Danskoj (M. Kristensen), Školstvo u Danskoj (H. Jensen), Danska književnost i umetnost (I. Petersen). —- Objavljeno je tudi znano znamenito pismo Karin Michaelis. ki je neusmiljeno razkrinkala D'Annunzia. — V umetniškem pregledu se poroča o Britanski umetniški razstavi v Ljubljani, Belgradu in Zagrebu. Naznanila društev in akademikov. Vseli 21 slik aUivi na tehnični personal izredno težko nalogo. Pri tej predstavi se bo uporabljala v drami nova razsvetljava z modernimi reflektorji. Muzikalne ločke je priredil kapelnik g. Balatka. Mariborsko gledališče Sreda, 27. lebruarja. Zaprto. Četrtek, 28. lebruarja ob 20. uri: .ROMEO IN JULIJA«. Ab. C. Premijera. Petek, I. marca. Zaprto. Ojierno-koncertnt večer v uurib. gledališče Opoeargaino, dn se vrši v najkrajšem času večer petimi in opernih arij, katerega prirede znani pevci ga. Zamejičeva ter gg. Neralic in Živko. Promijera Romeo in -lullja se vrši v čelriek. 28. febr., ki je bila najavljena že za torek, 20. I ' m., a se jo morala radi nepričakovanih ovir odložiti za dvu dni in dodelili ab. C ne A kakor je bilo prvotno javljeuo. Orel Orlovski odsek Ljubljana-Sv. Pe'.er. Dane-ob 8 zvečer predava na fantovskem večeru br. Koš-merlj. Vsi ločni. Orel Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo dne 3. marca 14)29 ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani s sodelovanjem lastnega salonskega orkestra in priljubljenega kvinteta Ljubljane svojo vsakoletno telovadno akademijo. Na sporedu so poleg j>evMkili točk kvinteta Ljubljane . orkestralnih točk, deklamaoij, govora, simboličnih in ritmičnih vaj, orodne telovadbe, tudi obvezne proste vaje članov in članic za izlet v Prago lela 1929. Vaje, ki bodo izvajane na akademiji prvič v Ljubljani in »o obvezne za vse Orle, -iee, telovadce, -kinije, ki so namenjeni v zlato Prago med brate in sestre Čehe, so sestavljene zgolj v češkem nn rod no-svobodnem duhu s spremljevanjem najmodernejše češke glasbe. Prijatelji orlovstva in ljubitelji glasbe in telovadbe najprisrčnejšo vabljeni. Predprodaja vstopnic se vrši na dan akademije, v nedeljo 3. marca l. 1. «1 9 do 12 dopoldne in od 5 pop. dalje v Ljudskem domu pri blagajni. Cerkveni veslnik Gosposvetska številka »Bogoljuba« za ma-> rec ima tole vsebino: Prva strun: Silvin Sardenko: Gospa Sveta. — Vitezi h Kraljici. Razprave: Obnovitev cerkvene države. — Dr. Fr. Jaklič: Mož žulj avl h rok in znojnega čela. — Dr. J. Žagar: Spoved. Kr. Cuderman: Smrt sv. Jožefa. — I. M.: Ljubimo domačo župno cerkev. — A. Č.: Katoliški moije, mladeniči — v Marijino družbo! Na Marijinih potih: J. Langerholz: Par sličic. — Družbeno leto ln poročilo za ljubljansko in lavantinsko škofijo. — Nova zastava dekliške družbe v Ptuju. Na cilju: Dr. Fr. Jere: Zelija kot žena. — J. Pucelj: Zgodbe Elizabete Canori Mora. Iz življenja Cerkve: Iz kon-gregaoij, Po svetu, Po domovini, Dopisi. Za življenje, Razno, Odgovori, Dobre knjige, Odpustki za mesec marec. — Na ovitku: Pratika in mesečni nameni Prošnje ln zahvale. To in 0110. Ilustracije: Naslovna stran ima gosposvetsko svetišče. V listu: Oznanjenje Marijinio. — Žalostna Mati božja. — Jezus umiva učencem noge. — :.Glejle človek!« — Jezus nese težki križ. — Milostni kip M. b. pri Gosoe Sveti na Koroškem. — Zastava dekl. Mar. družbo v Ptuju. Darovi Kropa. V spomin blagopokojnega očeta, nad- Lfublfansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Torek. 36. februarja: Zaprti. Sreda, 27. februarja: VDOVA ROSLINKA. Red C. Četrtek, 28. febr.: UTOPLJENCA. Red B. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2. marca: ob 16 pop. KROJAČEK JUNA-ČEK, m lt d in ska predstava pri zniž. cenah. Izven. — Ob 21 zvečer: UTOPLJENCA. Ljudska predstava j»ri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 3. febr.: ob 15 jxip. DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. —■ Ob 20 zvečer: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 4. marca: Zaprto. Torek, 5. marca: DANTONOVA SMRT, premijera. Premierski abonma. OPERA: Začetek ob pol 20. uri. Torek, 26. febr.: Zaprto. Sreda, 27. febr. ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Red A Četrtek, 28. febr.: Zaprto. Petek, 1. marca: OEDIPUS REX. IZ KOMIČNE OPERE. Red B. Sobota, 2. marca: PRI TREH MLADENKAH. Ljudska predstava pr zniž. cenah. Izv. Nedelja, 3. marca: ob 15 pop. RIGOLETTO. Ljud. predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek 4. marca: Zaprto. Oj>ozarj".mo na mladinsko predstavo pri znižanih cenah, ki se vrši v ljubljanski dratni v soboto 2. marca popoldne ob 16. Vprizori se pri globoko znižanih cenah od 15 Din navzdol priljubljena mlrdLnska igra »Krojaček junaček«. . . _ . . _ Pri Bflchnerjevi drami »Dantonova smrt- so- j učitelja v pokoju, je daroval njegov sin, g. dr. deluje poleg vsega dramskega ansambla ->krog Tomo Zamik zdravnik v Zagorju, za občinske re-eedemdeset ljudi močan ansnmbel komparsov, ki j veže 500 Din. V imenu otdarovanih revežev sc; ife rekrutlrajo te dramatične šole, zvefce kif.airnih omenjenemu gospodu prav toplo zahvaljujemo. •mm. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas • S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo viSe. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Pletilja z lastnim strojem, išče službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1783. iluzbodobe I Žagarja sposobnega in inteligentnega, išče za mali polno-jarmenik s turbinskim pogonom uprava posestva Hausampaher, Hoče. Vrtnar vešč vsega vrtnarskega dela, priden in pošten, se sprejme v službo v graščino »Prebold. Prednost imajo oženjeni brez otrok, Blagajničarko za točilnico z dobrimi spričevali sprejme restavracija hotela ^Štrukelj«. žena bi kuhala za posle in opravljala druga hišna dela. Plača po dogovoru. Naslov: Uprava graščine Prebold, Sv. Pavel pri Preboldu — Savinjska dolina. Učenka za strojno pletenje se sprejme takoj. Prednost imajo železnieurjeve hčere. Naslov upravi listu pod št. 1788. Organist zmožen dela v posojilnici, dobi takoj službo. Plača 1500 Din mesečno, prosto stanovanje, luč in še neka malenkosti. Prednost ima oni, ki je sposoben voditi tudi orkester. — Ponudbe na: Župni urad v Tržiču. Tamburirarco zn Ljubljano zelo spretno proti dobri plači sprejmem takoj v stalno službo, — Pismene ponudbe na upravo lista jiod »Tamburarica« . št. 1797. Službo dobi kino opereter, samec, In stanovanje s hrano. - Ponudbe pod »Opereter« na upravo »Slovenca«. Dva ključavničarska pomočnika samostojna dclavca, za inštalucije vodovodu in Omrežna delu (Gitter-arbeit) se sprejmeta takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1780. Učenca t boljšo šolsko izobrazbo, poštenega - sprejmem v trgovino z mešanim blagom, ter vrtnarja, pridnega in poštenega, kateri bi imel tudi delo v trgovini. - Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod šifro »Učenec - vrtnar na Gorenjskem« št. 1741. Pekov, vajenca sprejmem z dežele. Naslov v upravi pod 1787. _-_ ■ ■ - & [Službe iščejo Učenec cdrav in krepak, se sprejme za valjčni mlin. Žšla-siti se je pri Josipu Korošec, mlinar, Poapeč, p. Preserje. Prodajalka izvežbana, želi premeniti službo s 1. aprilom. Pomagala bi pri gospodinjstvu. - Cenj, ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »Poštena« št. 1695. Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva 28, potrebuje privatne, gostilniške in kavarniške kuharice ter služkinje. - Za odgovor \ dvodinareke znamke. Žena srednjih let, / želi službe kot postrežnica 7.a polovico dneva. - Naslov v upravi Slov. v Mariboru. Dekle išče službe, kjer bi se bilo mogoče izučiti tudi v kuharstvu. Najraje v Ljubljani. Naslov v upr, »Slovenca« pod št. 1784. Službo upravnika na večjem posestvu ali graščini išče 27 letni Slovenec z večletno prakso na raznih čeških vele-posestvih. Obvladuje vse stroke gospodarstva, obdelovanje polja z najmodernejšimi stroji in motorji. Zmožen najmodernejšega special. knjigovodstva. — Ponudbe z navedbo plače prosim pod »Čelka praksa« it. 1756 na upravo »Slov. Vozove močne, dobro ohranjene, za enega ali dva konja, se kupi.- Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Vozovi« št, 1761. Kupim klavir (piano). Ponudbe: Danilo Cerar, Ježica. HbaMMMM^ em Lokal z vodno močjo in stanovanjem, dam v najem za daljšo dobo. - R u t a r, mlinar, Bled. Žago s hišo ev. gostilno na lepem prometnem mestu vzamem v najem. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifrO »Sporazum«, Pletilja išče dela. Prinese lastni stroj s seboj. Naslov v upravi jhkI štev. 1782. Kupimo Kupim opalograf rabljen, v dobrem stanju. Ponudbe na naslov: Ciril Venišnik, Škale — pošta Velenje. Kože divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Soagnetti, Ljubljana Lepo knjižno omaro iz trdega lesa kupim. Ponudbe z opisom in ceno na poštni predal 153. Iščem mesarijo na prometnem kraju s stanovanjem. Ponudbe nu upravo lista jiod »Mesarija«. Pouk Metoda Berlitz 1. marca otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, italijanščine itd., in zasebne lekcije. - Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. Prijave samo: Kralja Petra trg 8/L, Ljubljana. Katera gospodična bi hotela posoditi plačilnemu natakarju 15.000 D, koje rabi kot kavcijo v svojem poklicu. Dotična lahko postane tudi bodoča družica prosltelja. - Ponudbe na upravo v Mariboru pod: L. M. Zaslužek Moda 19291 Izdelovanje krojev krojačem, šiviljam, damam zn lustno uporabo. Gospodom preizkušeni sistem jx> katerem napravi vsak krojač moderno obleko. Speci oiac nap obleko. Sf ulni kroji za nenormalne. — 8. marca zadnji tečaj v sezoni. Pouk perila. Dame dobiio pouk v poljubnih urali. Izdelava moške. domske garderobo po meri. — Krojno učilišec. francoski modni salon, Ljubljana, Stari trg 19. Stalen zaslužek Agilna in zanesljiva oseba, katera se hoče posvetiti zavarovalni stroki v pridobivanju zavarovanj vseh vrst, v mestu in na deželi, naj se ponudi pod »Lepa prihodnost« štev. 1702 na upravo Slovenca. Stanovanja Prazno sobo priprosto, v centru, če mogoče s kuhinjo, iščem. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Šivilja«. Perje naravno - ne skubljeno: kokošje nerje, pisano 15 Din za kg, gosje perje 80 Din za kg, račje perje 50 Din za kg franko Maribor, vreče po lastni ceni, po povzetju, ali v 5 kg poštnih paketih po povzetju, pošin. prosto: kokošje perje 110 Din, gosje perje 440 Din, račje perje 290 Din. Export-na družba Matheis,- Sup-panz in drug - Maribor, Cvetlična ulica 18. Kanarčki , pristni in živahni pevci na prodaj. Cena 180 dinarjev, samice 40 Din. Naslov pri upravi lista pod št. 1700. Podgane ubija RATOL Polj miSt ubija ARVICIN Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIN Dobivajo se povsod! Biokemia. Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel br 59-69 Meblirana soba se odda s 1. marcem. — Naslov se izve v upravi pod št. 1803. Gospodični se odda soba na Blei-weisovi c. 15. Kušar J. Razno Moški boks čevlji po 180 Din pri Janko Kos, čevljar, Ljubljana, Tržaška cesta, »Stan in dom«. Zastopstvo veleposestva za Banat, Srbijo in Mace-donijo, prevzame moderno organizirana agentur-ska firma v sodnem okraju Beograd, Skoplje. Pi- j sati na Skoplje, poštan-ski fah 92. Dirckcijn državnega rudnika Velenje, razpisuje na dan U. marca t. 1. nabavo: potnega kovnega železa ln železriQ pločevin^ Izkaz in pogoji sc dobe pri podpisani. -- I/ pisarne Direk. drž. rudnika Velenje, br. 1895-11. Horespondenta za srbo-hrvatski, slovenski in nemški jezik jK> možnosti za takojšnji nastop i S i e m o Rcflcktanti morajo imeti odgovurjajoču prakso ter morajo perfektno obvladati tudi stenografijo iz gorenjih jezikov in stro.jojMsjc! Ponudniki, ki so delali pri mlinski stroki imajo prednost. Oferte s prejjisi spričeval in sliko ter ■/. navedbo zahtev glede plače je nasloviti pod šifro »Veleinlin« nn Aloma Com-puny nnonČna družba Ljubljana, Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto H« —" Klobuke narejene oblclce, čepice, srajce, kravate, dež. plašče, dežnike i. dr. modno blago kupite po izredno nizki ceni pri »Ameri-kaneu« — Iva- Kunovar, Stari trg 10 — Ljubljana. Vie vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljn«, p Šent Vid nad Ljubtjano graf Hagon Hibier, Ljub-1 Zahtevajte cenik. — So-Ijana, Sv Petra cesta 25.' lldna postrežba. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 18. marca t. I. nabavo: varilnega električnega agregata Pogoji se dobe pri podpisani. —Iv; pisarne Direkcija drž. rudnika Velenje, br. »973-11. najnovejša dvokolesa, motorje, šivalne1 stroje. Otroški vozički novih modelov, mali avto mobili, pneumatlka najceneje Cetukl franko. Pro 'laja na obroke. „rrltmna" F.B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA-Karlovska cesta št. 4. VODNE TURBINE •ot< m. rt>f nlator j«, catvornic«, optr-mr 31« laga in mline Ir.lolvjp in -nndb«: - Prvovratn« referonaet Pridite na Pričelek 3. marca Lipski pomladni velesejem 1929 Splošni vzorčni velesejm od 3. do 9. marca Veliki tehnični velesejm in stavbeni velesejm ... od 3. do 13. marca Tekstilni velesejm... od 3 do 7. marca Čevljar, in usnjarski veles. od 3. do 6. marca Vsa pojasnila dobite pri: Čast. zastopstvu za ljubljanski okraj STEGU, Ljubljana, Gledališka ulic 8/II Telefon 2925 Čast. zastopstvu za mariborski okraj Dr. Leo Scheichenbauer, Maribor Trg Svobode 3 Oglas V globoki žalosti naznanjamo, da je naš sreno-ljubljeni, dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gosp. Franc Pupois uradnik Vzajemne posojilnice v p. v torek, dne 26. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 28. februarja ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Knezova ul. št. 39. (poleg nove cerkve), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. februarja 1929. Globoka žalujoča rodbina Puppis-ova in ostali sorodniki. Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni, dobri in skrbni oče, stari oče, tast in stric, gospod ALODZ RAKOVEC nadrevident v pok. bivše južne železnice v visoki starosti 82 let po težki bolezni mirno v Gospodu zaspal in se preselil v boljšo večnost. Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek, dne 26. febr., ob 16. uri iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju, kjer sc položi truplo v rodbinski grob. Maše zadušnicc se bodo brale 28. februarja ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 24. februarja 1929. Žalujoče rodbine RAKOVEC in PAVLIN. V smislu rešenja upravnega odbora samostojne raonopolske uprave M br. 33.594 od 24. decembra 1928 in rešenja uprave IM br. 2268 z dne 9. febr. 1929 uprava državnega monopola razpisuje drugo ofertalno licitacijo v zakonitem roku dvajsetih dni za popravo magacina in rampe monopolskega skladišča soli v Novem Sadu. Skupna preiačunjena vsota znaša 44.204-16D. Licitacija se bo vršila dne 13. marca 1929 ob 11 dopoldne v pisarni uprave državnih monopolov. Načrt, proračun in splošni pogoji se morejo vpogledati vsak delavnik v pisarni tehniškega odseka uprave državnih monopolov in monopol, skladišča v Novem Sadu. Iz pisarne industrijskega odelenja uprave državnih monopolov L M. br. 2268 z dne 14. febr. 1929. ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega, nepozabnega soprogu, predobrega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda CIRILA KUMARJA višjega sodnega oficiala v p. smo našli mnogo tolažbe in sočutja pri naših dragih sorodnikih, prijateljih in znancih. Najprisrčnejša jim zalivala! Posebej sc zahvaljujemo prečastitemu gosp. župniku p. Piju v Sp. Šiški za tolažilne obiske, prečastiti^ duhovščini na Viču, gospodu župniku p. Teodorju Tavčarju in p. Arlianglu, viškemu cerkvenemu zboru, ki ga je blagi pokojnik nad vse ljubil, za ginljive žalostinke, prečastitemu gospodu Stanku Premrlu za udeležbo pri pogrebu, darovalcem prekrasnih vencev, in sploh vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam nepozabnega pokojnika spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Sp. Šiška, 27. febr. 1929. Globoko žalujoči ostali. Krušno moko najboljše vrste dobite vedno svežo pri A. & H. Zorman Ljubljana. Stari irg 32. Blago dostavimo tudi na dom. — Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domače ali baaaške pšenice — pri manjših množinah jo takoj zamenjamo za moko in otrobe. Kupimo les mehak rezan vrste I. II. III. bukov rezan in okrogel Železniške prode hrastove, bukove onroael ies Ia hlode, hrast, javor Duhova drva cepljena Plačilo v gotovini. Natančne ponudbe le s skrajno ceno: celfe. p. pred. 21. Ajdova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sede), umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. Debele luskinastentrobe kupite najceneje pri tvrdki volk. Ltubiiona Resljeva cesta 24. Po 52 letnem srečnem zakonu in v 84. letu svojega, samo delu in dobrobitu svoje rodbine ter splošnosti posvetenega življenja, je danes gospod CARL HRMRNN bivši trgovec in hišni posestnik po kratkem, potrpežljivo prenašajočem trpljenju, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 28. februarja i. 1. ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 8, na evangeljsko pokopališče. V Ljubljani, dne 26. februarja 1929. Hermine Hamann roj. Fischer, soproga. Direktor Ernst Hamann, Grabnerhof pri Admontu, Rosa Grah roj. Hamann, Wiesbaden, Ada Breinl roj. Hamann, Graz-Liebenau, Leo Hamann, Ljubljana, Mine Reichl roj. Hamann, Ljubljana, otroci. Dr. August Grah, Mitzi Hamann, Auguste Hamann, viš. gradb. svetnik, Hans Breinl, Edith Hamann. Rudolf Reichl, zeti in snahe. Gustav Hamann, Walter in Herta Hamann, Reinhilde Deinet roj. Breinl, Hans, Eckart, Reinfried, August, Agathe, Meinrath in Mannfred Breinl, Erich in Hanns Hamann, Reinfried in Hermann Bauer, Edeltraute Reichl, Pastor Alfred Deinet, vnuki. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nepozabne in nenadomestljive soproge, mamice, sestre, tete in tašče, gospe Marije Černe roj. Hubinser izrekamo s tem najprisrčnejšo zahvalo vsem. Prav tako iskreno se zahvaljujemo vsent, ki so počastili blagopokojno rajnico s prekrasnim cvetjem in častnim spremstvom na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo slavnemu Upravnemu odboru Kranjske hranilnice, njenemu ravnatelju gospodu dr. Mirko Božiču, vsem stanovskim tovarišem ter Damski kongregaciji pri sv, Jožefu. V Ljubljani, dne 24. februarja 1929. Jos. Černe, nadknjigovodja Kranjske hranilnice, z rodbino. Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost voorld.) Roman. Kljub nevarnosti dinosavrov (ki pravzaprav ni bila posebno velika podnevu, ker so to, kakor sem j že menda omenil, izrazito ponočne živali) sem dva-krat obiskal tekom zadnjih treh tednov naše staro j taborišče, da pogledam našega zamorca, ki je še vedno i čakal spodaj ob vznožju skalovja. Žejno sem ogledoval velikansko ravan v upanju, da bom videl, kako prihaja toliko pričakovana pomoč. A široka, s kaktusi posejana ploskev je ostala neobljudena in prazna do ualjne črte bambusovja. »Saj kmalu pridejo, massa Malone. Preden mino prihodnji teden, se Indijanci vrnejo, prinesejo ko-nopce pa vas potegnejo navzdol.« Tako mi je veselo klical naš izvrstni Zambo. 0 priliki drugega obiska sem moral prenočiti na samem daleč od tovarišev in sem doživel na poti nazaj dokaj čudno srečanje. Vračal sem se po dobro-poznani poti in bil menda kako miljo od pterodaktil-skega močvirja, ko sem zegledal, da se mi bliža neka neznanska, nenavadna stvar. Bil je to mož, ki si je nataknil iz bambusa spleteno zvonasto ogrodje ter korakal kakor zaprt v velikansko kletko. Ko sva Irčila drug v drugega, sem se začudil še bolj, ker 3 •—•a: nc rs-*'* ' ✓v i ji. O""" S °nzn g ra 13 r, pr • 2 re S^Sgfi oo> a b vO ^ m K- • • 03 u ^n M G O g1 2 < 50 z i-S G re -N K-l šgš oSf "0 5'rj— "> O ™ to < fe P" t-«« r,N> < L.?? d " Co' < 00 r - 3. PO' O 2 O B tO ii < ~ "i °°Es a ao n " ' »-• TO ^m^O -S P N | < o !0 M i. « (TO, tO Ci' C N OoS .O* ,_r. pj f—i * ^ -B 2 ~ 2 "B" o p* a < is ** ra —« g? BI s-: • fcS^ 13 O s>3 3 2 ? £8 S 5 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čee. Izdajatelj: Ivan Kakovcc. Urednik: Franc Terseglav.