INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V PRVEM POLLETJU 1956 IndustrijAa prolzvodnja je bila v prvem polletju 1956 nižja ud planirane ravni. Medtem ko je družb«ai plau za leto 1956 ra-čunal s porastom 10"/», je bila ittdustrljska proizrodnija v |>r-vem poileiju 195S v primerjavi s proizvodnjo istega »bdobja la-nj višja le za 5"/»- Raven industrijske proizvod-nje je bila nižja od pričakovane ravnj zaradi vremenskih nepri-Iik febrnarja in dolgega pomanj-kanja električne energije. Vremenske neprilike, ki so v februarju skoraj onemogočile delo večjega šlevila industrij-»kih objektov, niso ostale brei vpliva na proizvodnjo nasled-njih tnesccev. Prekinilev proiz-vodnje in redne preskrbe je povzročila poinanikanje razaih vrst reprodukcijskega materiala v predelovalni industriji. Proizvodnjo pa je močneje od vsega drugcga prizulelo pomaJij-kanje električne eiiergije. Zlastj so bili prizadeti zahodni predfij države, prav posebno glovenska industrija. Tovama aluminija v Kidruevem, ki je eden največ-jih potrošnikov električnega to-ka, je n. pr. ustavila svojo pro-izvodnjo za skoraj dva meseea. Priniinjkljaj električne energi-je ni posledica man.iše proiz-vodnje. Njena pr»izvodnja ra-ste hitreje od cclotne industrij-skc proizvodnje, toda to vendar-le ni biio dovolj za kritje čeda-Ije večjih potreb po elektri^ni encrgijl. Zlasti veliko nevarnost predstavlja že vcč let nizko sta-nje voda v alpsk;h rekah. V Sloveniji, ki nima dovolj ter. mičnih elektrara, nisko staojo vude »ffroža vso indusirijo. Ts nevaruast bo odpravljen« s do-knnčno , zgraditviio termičoa elektrarne v Soštanju, ki bo p* pričakovanja začela »bratwval( konec leta 1956. Struktura industrijske prolx> vodnje po namenu proizvodov sa ni sprcmenila toliko, kakor ja bilo pričakovaii. Proizvodnj* blasa za široko potrošnjo je T obdobju jaauai—junij 1956 % primerjavi % istim obdobjein 1» ni porasla za 3'/«. ReprodukciJ-ski matertal se je zvečal za 6*/» prodzvodnja sredstev za delo p* za ll«/i>. Ker }« indastrijska proizrod-nja v dnigem pollotjn vedn« viSja, lahko do konca leta 1951 Osnovni industrijski izdelki Mesečno povpre^je ja.nuar — iunij Indeta 1955 1956 (1955 = 100) Električna energija mil. kWh 345 394 111 Premog 1000 t 124« 1.343 108 Metalurški koks «' 55 69 125 Surova nafta « '21 23 l" Rafiniranjc naite « 62 68 W9 Surovo železo « 40 50 120 Surovo jeklo « 68 72 106 Valjani material « 44 37 84 Elektrolitski baker t 1.846 1.669 90 Svinec « 6.288 5.797 92 Votlo steklo « 2.137 2.713 127 Cement lOGO t 124 166 85 Zveplena fcislina t 6.297 7.865 125 TJmetna gnojila 1000 t 15.8«* 20181 127 Kmetijski stroji t 1.075 1.263 ' 118 Tovorni avtomobilj kosov 122 184 151 Gradbeni les 1000 m* 154 146 95 Bombažne tkanine 1000 m1 14761 13.922 94 Volnene tka.nine « 222» 1.877 85 Obntev 1000 paro* 1.297 1.433 110 Jedilno olje t S.»98 2.160 67 Tobačni iadelkl ¦ i-3*7 *-24S " pričaknjemo nadaljnjl porasl, in sicer zlasii pri proizvodnjl blaga zs Mroko potrošnjo. Dolo-čeno zanskvjanje proizvodnje X prvetn polletju bo do konca I«>-ta vsekakor ie lahko nadikkna-diti, talLO da ispolnitev letneg» plaina Se ni o^rožena- V tem po-gledo prodzvodnja v juniju i* zadovuljuie. V proizvodnji zaposleno osebje V prvih šestih mesecih Iet» 1956 je bilo število zaposleaegs osebja t proiavodnji za 3"/t nii. je od astreznega šlevila za Ut« obdobje lanl. Nižja raven zapo-slenosti je posledica manjšega števila zap<»]enib v gradbenl dejavnosti. Medtem ko je v pri-merjavj s prvim pollctjem lanl Stevilo zaposlenih v gradbeni-štyo maniše za 30»/#, )e število zaposlenih v indnstriji višje z« 8%, t. j. za 3*/» več od proizvod-nje v celott