FR. ROJEC
Sela pri Šumberku
(Dalje.)
ličici pod št. 1 in 6 predočujeta gradova Kozjak in Šumberk za Valvazorja v ktih 1641.—1693. Selska župnija je majhna in ima samo dve podružnioni cerkvi, in sicer v Arčevcah pod št. 4 in na Šum* berku pod št. 2. Cerkev v Arčevcah je lična po svoji vnanji zidavi, a ona na Šumberku znamenita po svoji starosti iti nenavadni zidavi za ta kraj. Stoji v strmi rebri tikoma pod razvalinami grajskega obzidja in ima nizek ploščat zvoniček z dvema lfriama, ki visita v njih napol srebma zvonova čudne podolgovate oblike. Ta cerkev je bila nekdaj grajska kapela in se je dobro ohranila do današnjih dni. Sličica pod št. 5 kaže hrib Šumberk s cerkvijo in z grajskimi razvalinami, kakor se to vidi od jugovzhoda s poti v Aroevce. Sličica št. 7 predočuje pogled na visoke štirioglate šumberške razvaline od južne strani z drugih, nizkih šumberških razvalin. Obe razvalini na vrhu hriba loči ozek greben. s potom po sredi, ki ga vidiš na sličici.
Na pobočju hriba Šumberka je na zahodni strani nekdaj stala grajska pristava. Zdaj ^o tam hiša in gospodarska poslopja imovitega kmeta, čigar zemljišče z njivami, s senožeti in z gozdom se razteza čez polovico hriba na tej strani, sega globoko dol v doline in dalje do ceste, ki drži tu s Sel skozi Orlako proti Zagradcu in Krki. Na drugo stran drži ta cesta s Sel do Podgabra, kjer se veže z državno cesto. S Sel lahko pridemo v dvajsetih minutah na Šumberk. Z njego« vega vrha, posebno pa še z visokih, lahko dostopnih razvalin pre* lepo vidimo daleč na vse strani, ob jasnem vremenu z daljnogledom celo Karavanke, Julijske planine s TrJglavomi in Ljubljanski grad. Pred več Ieti, ko sem jaz še na Selih hodil v šolo, so pogostoma pri= hajali na Sela in Šumberk lovci, uradnikJ in prijatelji lepe prirode iz bližnjega gradiča Mala vas, iz Trebnjega, Dobrniča in Zužemberka; v mesecu maju pa so ti! izletniki leto za letoml prirejali v velikih druž= bah izlete na Šumberk. Tu so do pozne popoldanske ure peli, vriskali, trobili na lovske rogove, godli na domačo harmoniko, kurili in pckli krompir.
Pozneje so taki izleti prenehali, sedaj pa zopet dobiva Šumberk
, vedno več obiskovalcev celo iz daljnih tujih krajev. Daljnim izlet*
nikom je priporočljiv povratek s Šumberka čez Bobno goro na Veliko
loko ali v Trebnje na železniško postajo. Ta pot jih vodi mimo Koz»
jaka in Male vasi.
Grad Kozjak je zdaj porušen do tal. Vidi se iznad grmovja le še groblja temeljnega kamenja in pod gričem nekoliko obzidja. Z,u
— dove razpadajočega gradu so kmetje podrli in kamenje porabili pri zidanju nove naselbine Selca. v dtolini pod Kozjakom. Gradič Mala vas onkraj Selc pa je bolj majhna in skromna stavba iz novejše dobe,
kakor jo predočuje ta naša po* doba. Gradiču pripada veliko po* sestvo, ki preživlja številno dru« žino sedanjega lastnika; na levi strani vežijih vra.t je vzidana kamenita plošča z napisom, ki priča, da je bil tu rojen škof Fri* derik Baraga, znameniti slovenski misijonar v Ameriki, in še več drugih znamenitosti dobiš v tem napol gosposkem in napol kmeti* škem domu.
Bivanje na 'Selih je najprijet« nejše in razgled po okolici je naj* krasnejši spomladi ob koncu aprila in v začetku maja, ko cvete sadno drevjii in v mladem bukovju zopet kuka kukavica, v vrhovju visokih dreves glasrio žvižgata kos in dro*
zeg, a po grmovju gostole penice, taščica in drugi drobni pevci. Lepo in prijetno je tukaj tudi jeseni, ko začne zoreti sadje ter rumeneti in rdečiti se vrtno in gozdno drevje, da vsa pokrajina žari kakor zača* rana v najpestrejših živih barvah.                                          (Konec)