Itev. 130
V Ijnbljanl, v soboto, dne 11. ]unf]a 1910.
Leto XXXVIII.
£3 Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta » . » 13'— za četrt» » .» 6*50 za en meseo » . » 2-20 za Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo Inozemstvo » 35'—
= ¥ upravništvn: ==»
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta > . » 11*20 za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90
Za pošiljanje na dom 20 t. na mesec. — Posamezne Stev. 10 ▼.
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat.....po IS v
za dvakrat . . , . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloali stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst.
e Izhaja:=
vsak dan, isvsemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
0ar Uredništvo Je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "Kaj = Sprejema naročnino, lnserate in reklamaolje. = ■ Upravnlškega telefona štev. 188. ■■
Današnja številka obsega 16 strani.
Za resnico.
Čudno sliko nam kaže moderni svet! Tako brez načel, brez jasnosti in gotovosti v najodločilnejših vprašanjih človeškega življenja, tako brez smeri in zmisla, kar se najvišjih idealov tiče, tako brez vsake nravne podlage ni bila še nobena doba. Materializem je propadel, monizem, ki je na njegovo mesto stopil, nikogar ne zadovolji, začeli so zato zopet z neko pusto humaniteto kakor v onih časih, ko se je moderna kultura šele rodila. Posebno jasno pa opažamo, da se današnji svet čedalje-bolj prizadeva spojiti skupaj najrazličnejša verstva in nazore, pobira tukaj to, tam ono, in hoče vse zliti v eno formo. Moderni človek je zato lahko vse obenem: marksist in herrenhutar, socialist in mistik, napol kristjan, napol budist. Te pojave kaže jako razločno v vseh njihovih stopnjah v prvi vrsti protestantizem. Njegovi bogoslovci hočejo obenem krščanstvo bistveno ohraniti, obenem pa taje prav to, kar je na njem bistveno: nadnaravnost, cerkev, milost. Obenem proglašajo krščanstvo za nekaj posebnega in samosvojega, obenem ga pa izvajajo iz babilonstva in parsiz-ma. Obenem zahtevajo, da naj v Kristusa verujemo, obenem pa trdijo, da je bil zgolj človek.
Sredi tega vrvenja in trenja pa stoji enotna in neizpremenjena katoliška Cerkev. Danes ji morajo njeni najhujši nasprotniki, tako n. pr. monist Drews, priznati, da je ona najbolj čisto ohranila prvotnega krščanskega duha, protestantizem pa da je odpad od krščanstva, ne pa, kakor so dozdaj trdili, »reformirano« krščanstvo. Katoliška Cerkev je krščansko resnico ohranila neiskaljeno, njo preveva pravi Duh Kristusov, ona še danes veruje v to, v kar je verovalo najprvotnejše krščansko občestvo, v osebnega Boga, stvarnika nebes in zemlje, Jezusa Kristusa, njegovega sinu, z njim enega bistva, ki je vstal od mrtvih, in v Svetega Duha, oživljevavca in vir nadnaturnih milosti, posvečevavca vsakega človeka, ki se rodi v katoliškem občestvu.
Kako veličastna je ta Cerkev! In prav danes to poudarjamo in sicer zato, ker je ravno danes bolj kot keda; ljubezen do Cerkve najboljše merilo za to, je li kdo resničen ali samo navidezen katoličan! Kdor Cerkve ne ljubi, se ne udeležuje njenega življenja, ne čuti z njo in zanjo, tega s Kristusom in
krščanstvom kaj malo veže, ta si katoliško prepričanje le umišlja ali pa ga večalimenj zavestno hlini. Resnični pristaši krščanskih strank in načel pa danes Cerkev tembolj ljubijo, čimbolj jo nasprotniki napadajo.
In napadajo jo danes srdito! Gotovo! Moderni svet ne pozna več resnice, ne pozna več trdnosti v načelih, proglaša toleranco, vsak veruj, kar hoče; resnica in zmota, obedve imata isto pravico do obstoja. Ne tako katoliška Cerkev! Kakor od svojega početka tako tudi danes proglaša edinoveljavnost svojih načel, proglaša neizprosnost svojih nravnih zahtev, proglaša edino-zvelieavnost svojih verskih resnic. In to glasno oznanjuje kakor takrat, ko se je rodila in stopila v boj z rimsko državo: da je ona najvišja družba na svetu, ki preko sveta sega v večnost. Ni je nad njo družbe in ustanove, in tudi država je pod njo, ker naravni nameni so nadnaravnim podrejeni. Moderno načelo ločitve Cerkve od države nasprotuje pravemu duhu krščanstva, zakaj Cerkev, ki je oznanjevalka in udej-stvovaJka najvišjih resnic, ne more biti v državi kakor druge družbe — njej, vladarici, mističnemu telesu Kristusovemu, gre prvenstvo, ona je prvi suveren na svetu po svojem cilju in nalogah. In zato vsa brezmejna jeza, zato ljuti napadi, zato divja gonja zoper Cerkev, tako od strani socialne demokracije, kakor od protestantov in svobodomiselcev! Zato pa Cerkve tudi ne razumejo tisti njeni sinovi, modernisti, ki so po protestantovskem vzoru in vplivu izpačili Kristusa in proglašajo tisto toleranco nasproti zmoti in tisto napačno versko svobodo in svobodo mišljenja, ki ni krščanska, zakaj krščanstvo pozna le eno pot, le eno resnico in eno samo življenje! Kdor ne veruje, bo obsojen!
Kaj katoliška Cerkev pooseblja, kako v njej deluje dalje pristno krščanstvo, pa kako se zaganjajo vanjo iste sile teme in razpada, to se je zopet jasno pokazalo te dni, ko je Sveti Oče, papež Pij X., izdal okrožnico, ki slavi svetega K a r o 1 a B o r r o m e j a. Vsa si lepa in madeža ni na Tebi — ta slavospev iz Visoke Pesmi ti privre nehote na ustni, ko jameš čitati to okrožnico, ki v javnosti misli, vznesenosti in apostolski moči nima kmalu enake! Prav ker se je vesoljno svobo-domiselstvo mobiliziralo zoper to okrožnico, ker se je drznil celo nemški državni kancelar v državnem zboru zavzeti zoper njo stališče, ker liberalizem vsega sveta, nič manj pa socialno de-
mokraška protikatoliška drhal, vpije in alarmira javnost, prav to je dokaz, da okrožnica o svetem Karolu Borro-meju odseva prav posebno duha katoliške Cerkve, njeno moč in neomajnost v načelih, ki povzroča, da — vsa lepa in brez madeža — že dvajset vekov stoji sredi razljučenih valov kakor skala!
Poglavitne misli prekrasne okrožnice so tele:
Jezus Kristus svoje Cerkve nikoli ne pusti brez tolažbe v preganjanjih. Zakaj on jo ljubi in se je sam žrtvoval zanjo, da bi jo posvetil in poveličal, da bi bila brez madeža in brez pege. Čimbolj posamezniki odpadajo, čimbolj se razširja razbrzdanost in zavladajo zmote, tembolj čuti Cerkev varstvo in moč tistega Duha, ki ostane pri njej vse veke in ki ga svet ne pozna, ker ga poznati noče. Cerkev ostane sredi navala propalosti kot mistično telo Kristusovo vsekdar to, kar je vedno bila: steber in temelj resnice. In s tem povzroči, da se zlo premaguje, da se družba pre-raja, da se svetost še bolj sveti, in da celo sovražniki Cerkve občutijo njeno blagodejnost. Ta oživljajoča, ohranjujoča in prerajajoča moč Cerkve pa se kaže predvsem v njenih svetnikih, in tako se je pokazala tudi ob času tako-zvane reformacije v svetem kardinalu in nadškofu milanskem, Karolu B o r r o m e j u (1538 do 1584).
Nato slika enciklika dobo, ki se je v njej porodil sveti Karol. Z lapidarni-riii besedami je tu dal Sveti Oče pričevanje resnici, neustrašeno in pravično je osvetlil, kar so celo protestantovski zgodovinarji že davno priznali: pokvarjenost tistih, ki so mislili, da bodo krščanstvo prenovili, pa so ga le tako popačili, da danes protestantovski misleci sami priznavajo, da luteranstvo znači popolni odpad od krščanstva k modernemu individualizmu, nikakor pa ne »reforme«. Kdor kaj popolnoma zataji, ta tega ne reformira! Tozadevno mesto okrožnice slove takole: »Tak čudežen vpliv božje previdnosti na od Cerkve pospeševano reformno delo se je jasno in razločno pokazal v tistem stoletju, v katerem se je v okrepljenje vsega dobrega porodil sveti Karol Bor-romejski. Takrat so divjale strasti, spoznanje resnice je bilo otemnjeno, bil je neprestan boj zoper zmoto, človeška družba je hitela proti poginu in zdelo se je, da je že popolnoma pogubljena. Tedaj so nastopili ošabni in uporni možje, »sovražniki Kristusovega križa«, ljudje »posvetnega mišljenja, ko-jih bog je bil ti*ebuh«. Tem seveda ni
bilo mar izboljšanja nravi, temuč taje-* nje dogem; povečali so nered in pustili tako sebi kakor drugim v prid svobodo razbrzdanosti ali so saj, zaničujoč me-i rodajno vodstvo Cerkve in v spremstvu strasti propalih knezov in ljudstev, s svojo tiranijo izpodkopavali nauk, ustavo in disciplino Cerkve. Potem pa so posnemali tiste brezbožnike, katerim velja grožnja: Gorje vam, ki dobro imenujete zlo, zlo pa dobi-o! in so uporno zmedenost ter izprevrženo vero ter nravi označili za reformo, sebe pa za reformatorje. V resnici pa so bili zape-ljivci, so s prepiri in boji izčrpali moči Evrope ter pripravili upornost ter odpad moderne dobe s tem, da so tiste tri vrste boja, ki so bile preje vedno ločene in ki jih je Cerkev vsikdar premagala, združili skupaj: krvave vojske prve dobe, notranjo kugo herezij in pod pretvezo evangeljske svobode tisto pokvarjenost nravi ter razrvanost, ki je srednji vek ni poznal.«
Izborna karakteristika reformacijske dobe! Zgodovina jo vseskozi potrjuje. Knezi, brez katerih bi bil »der kernaeutsche Luther« ostal navaden eksfrater, so bili največji požeruhi in pokvarjenci svoje dobe, razcepili so Nemčijo, v tridesetletni vojski napravili iz srednje Evrope eno samo pogorišče, zastrupili moralo in začeli s tistim nasiljem, ki ga lutrovci imenujejo »deutsche Zucht und Sitte«, pa v resnici obstoja iz najkrutejšega zatiranja nenemških narodov, o čemer katoliški srednji vek ni niti sanjal. Vsa moderna brezbožnost in breznravnost ima svoj izvor v luteranstvu — dokaz so protestanti sami, ki dajo največji kontingent vseh ateistov in imoralistov od Shaftesburyja do Nietzscheja.
Pa nadaljujmo z okrožnico! Bog je poskrbel, da so v teh težkih časih izšli pravi reformatorji iz Cerkve same: reformatorji, ki so bili sveti po svojem življenju in zato za življenje krščansko misli resnično poklicani. Tak je bil tudi sveti Karol Borromejski. Ze od mladosti je imel tiste lastnosti, ki označujejo pravega reformatorja: krepostnost, praktičen pogled, učenost, avtoriteto, delavnost in vztrajnost. Še ne 23 let star, se je povzdignil do najvišjega dostojanstva! Njegov življenjski cilj je bil: vero oživiti in vesoljno Cerkev povzdigniti v čast božjo in katoliškega imena, kakor pravi Sveti Oče dobesedno in s tem postavlja cilj tudi delovanju vsakega resnično katoliškega moža. Sveti Karol se je za ta svoj veliki poklic pripravljal v samoti, zakaj dela božja zore v senci in tihoti duše, tako
LISTEK.
(Piše ordinarij dr. Franc Derganc.)
I.
Tip modernega kirurga nam predstavlja sloveči pariški zdravnik dr. Do-yen, o čigar velikih operacijah in znanstvenih poiskusih vodno poročajo svetovni časopisi. Vso pozornost zasluži odlični kirurg posebno radi tega, ker nam njegovo življenje kaže v malem razvoj nekdanje medicinske pastorke — kirurgije. Ko je nastopil mladi dr. Doyen, obrnil je vsled svoje »izredne sposobnosti in ljudomilosti oči vseh bolnikov nase. Velik strah jc vstal radi tega v krogu priznanih avtoritet, ki so se zbale mladega in nevarnega konkurenta. Začela se je divja gonja proti dr. Doyenu, cela pariška medicinska fakulteta mu je napovedala boj in mu z najdrznejšimi intrigami hotela zapreti pot med široko občinstvo. Po mnogoletnem boju so priznane avtoritete dosegle toliko, da pariško občinstvo pozna sedaj le kirurga dr. Doyena, ki ima lastno kliniko v Rue Piccini, v najlepšem delu Pariza. Bolniki iz vseh delov sveta iščejo sedaj pomoči pri kirurgu
dr. Doyenu, posebno bolniki, katerim je modrost priznanih avtoritet odrekla že vso pravico do življenja. In besedi tega vsestransko originalnega kirurga se spomnim, ko pregledam razvoj moderne kirurgije. Lani aprila meseca sem bil ravno na njegovi kliniki, ko je izvršil sijajno operacijo na bolniku, ki so ga brez uspeha lečili dolgo vrsto let razni zdravniki v Ameriki, Nemčiji in Franciji. Ko sem mojstru čestital na uspehu, mi je smehljaje odvrnil: »Glejte, gospod kolega, v 14 dneh bo zdrav! Boste videli vi, oba še doži-viva, da se vsa medicina kirurgizira.« Te besede razumemo v polnem obsegu, če pomislimo, da so še pred komaj sto leti »doktorji« zaničljivo odklanjali vsako skupnost z ranocelniki, kirurgi. Doktorji so bili akademiki, izobrazili so se na vseučiliščih, in častni naslov doktor je pomenil toliko kakor »vitez«. Zaničevani kirurg se jc izučil svojega »rokodelstva« kot skromen učenček pri kakem brivcu, ki so bili takrat najslavnejši kirurgi. Še v 18. stoletju so bili nemški vojaški kirurgi (Fcld-scherer) brivci, ki so dali občudovali spretnost svoje kirurgične roke osobito pri britju in striženju vojakov. II kirurgom so spadali svoj čas tudi rabi ji, ki so si pridobili kirurgičnega znanja pri zdravljenju na natezalnicah muče-
nih in polomljenih zločincev. Iz nizkega stanu brivcev-kirurgov se je razvila po trdih bojih, po napornem, sistematičnem napredku znanosti moderna kirurgija, ki tvori dandanes težišče cele medicine, tako da zavzema moderni kirurg med zdravniki prvo in najodličnejše mesto. Nobena stroka medicine ne nudi tako hitrih in vidnih uspehov, kakor kirurgija. Razvoj kirurgije zasluži v kulturni zgodovini človeštva isto važno in zanimivo mesto kakor razvoj moderne tehnike, ker vedno jasneje prodira spoznanje v naših socialnih časih, da je temeljni in najzanesljivejši obratni kapital človeško zdravje. In kirurgija se še vedno razvija, vedno napreduje; letos se operirajo z uspehom bolezni, ki jih pred leti še poznali niso, oziroma, ki so se zdele tako nevarne, da so jih imeli najspretnejši kirurgi za noli me tan-gere.
Dijagnostika .spoznavanje bolezni, dandanes najvišja umetnost in znanost medicine, se razvija od dne do dne. Z metodami in aparati moderne dijagnostikc oboroženi kirurg si osvaja postajo za postajo patologije. Tako se res bližamo po besedah dr. Doyena časom, ko sc medicina do skrajne možnosti kirurgzira. Potegniti zob, zarezati ubsces, Zivcciiti rano, uravnati iu obvc?
zati zlomljeno ali izpahnjeno končino, puščati kri, — to je bil nekdaj delokrog kirurgije; vse druge znane in neznane bolezni so bile izključni domen učenih gospodov »doktorjev«. A danes?
II.
Predno premerimo delokrog moder* ne kirurgije, ozrimo se najprej na tin ste pridobitve znanstvenega napredka, katere je kirurgija izkoristila in se z njimi tako bogato oplodila; spoznati moramo tiste zapreke, ki so nepremagljivo zapirale pot k napredku.
Samo dve oviri sta kakor nepre-stopna in nepremakljiva mejnika zastavljala razvoj do srede 19. veka: bolečina in gnojenje. Dotlej kirurgija še ni imela zanesljivega sredstva, da bi preprečila ali vsaj olajšala bolečine med operacijo. Ako jc bila operacija potrebna, položil je bolnika na mizo, ga privezal z jermeni ter operiral ob polni zavesti; razne omotne pijače so delovale nepopolno. Bolnik je rjul in se zvijal ocl bolečin, a jermeni so branili, da ni ušel med operacijo. Ako je tak bolnik srečno prestal bolečine in okreval, lahko si mislimo, kako mnenje jc razširjal med občinstvom o bolniščni-cah ln zdravnikih. Ta ovira bolečin sama jc žc onemogočila vsako večjo in irajnejšo operacijo.
pravi prelepa okrožnica. In reformna misel, ki jo je potem, izvršujoč določile tridentinskega koncila po svoji škofiji, povdarjal, je bila ta-le: Prenovite vašega duha in ne družite se s svetom, temuč postanite drugačni tako, da svojo dušo obnovite in v njej ohranite, kaljo volja božja: vse dobro, Bogu dopad-Ijivo in popolno! Svoje praktično delo je sveti Karol začel z utrjevanjem katoliških resnic, s tem, da jih je jasno in glasno oznanjal, nc pa skrival in zavijal, kakor delajo tudi mnogi moderni navidezkatoliki. Poklic katoličana je božjo resnico neizkaljeno propovedo-vati in se nc dati zmešati. Sveti Karol je zlasti organiziral katoliški pouk, ljudsko katehetizacijo, potem izobrazbo duhovščine — postal je oče semenišč — pozval je v deželo redovnike, ki so najlepši cvet na deblu Cerkve, neumorno vizitiral svojo škofijo, in je bil tudi eden največjih socialnih delavcev vseh časov. Ustanovil je hospice za sirote, zavetišča za siromake in brezposelne, za onemogle, ki so postali za delo nezmožni, tudi za ženske, ustanovil je organizacijo zoper oderuštvo in trgovino z dekleti in kako genialen je bil kot organizator, je pokazala zlasti strahovita kuga v Milanu, proti kateri je sveti Karol Boromejski organiziral bolniško postrežbe v velikem stilu in socialno pomoč za preostale. Zato so ga pa preganjali mogotci; ker se je vedno postavil za pravico zoper nasilje plemičev in od njih najetih band, ki so zlasti takrat okuževale vso Italijo, tako da ni bilo nobene javne varnosti, se jim je zameril in poizkusili so ga celo umoriti. Toda on je vztrajal in dosegel krono večnega življenja.
To je bil katoliški reformator. V protestantovskem taboru hudo vre, ker je Sveti Oče karakteriziral »reformacijo«. Znani »Evangelischer Bund« sklicuje protestne shode, liberalci, socialni demokrati in »svobodomiselci« se seveda tudi na vso moč derejo in hočejo uprizoriti kulturni boj. Najbolj in resnično jih boli to, da Sveti Oče zopet spričuje s svojo okrožnico, da stoji katoliška Cerkev neomajno na svojem vekovitem stališču, da noče zatajiti resnice, da slejkoprej obsoja zmote in kliče katoličane k gorečnosti v pravi veri. To je pravi vzrok vse srdite jeze. Kar se reformacije same tiče, je prvič Sveti Oče povedal le to, kar protestantovski zgodovinarji sami sodijo o reformaciji, drugič protestantom nič mar ni, kako katoliška Cerkev o njih, ki so odpadli, sodi, tretjič okrožnica ni za protestante namenjena, četrtič pa je le splošna karakteristika reformacijske dobe, ki sedanjih protestantov ne more žaliti in tudi nima tega namena. Sicer pa utegne kričanje protestantov in njih nesramno sramotenje papeža imeti ravno zanje kaj neprijetne posledice. Katoliški škofje in voditelji so sklenili vpri-zoriti odločno protlakcijo, prirejati ne-broj shodov in celo sprevodov ter izdati na milijone letakov v svrho karakteri-zacije reformacije! Šlo bo silovito gibanje po celi Nemčiji in uspeh bo ta, da se bodo protestanti s svojimi sumljivimi kompanjoni od S. M. temeljito blamirali — o tem ni prav nobenega niti najmanjšega dvoda. Svetega Očeta katoličani ne puste nekaznovano žaliti!
Komaj je ubogi bolnik pozabil bolečine operacije, že ga je čakala druga nevarnost: gnojenje ali hospitalni prisad rane. V gotovih časih so se sploh rane v bolnišnice ognojile in prisadile. Gnojenje in hospitalni prisad sta nastopila včasih kakor elementarna nezgoda tako hudo in pogubno, da je vsak bolnik z rano umrl na zastrupljenju krvi. Ob takih časih so bolnice kar zaprli in zdravniki si niso upali sprejeti nobenega bolnika, kamoli operirati. In nikoli se ni vedelo, da li se rana ogno-ji ali prisadi; zdravniki so stali kakor slepi, kakor z zvezanimi rokami, ker niso poznali vzroka prisadu in gnojenju. Operacija je veljala v teh žalostnih, na spoznanju ubogih časih kot zadnji poizkus, ko zdravniška modrost ni vedela več druge pomoči. In baš iz te nesrečne dobe izvira tisti, dandanes naravnost smešni strah pred bolniščni-co, ki vznemirja še ponekod neuko občinstvo.
Bili so Francozi in Angleži, od koder prihaja vsa moderna kultura, kjer so se rodili možje, zmagoviti junaki, ki so ukrotili mučiteljico človeštva, bolečino, in razorožili strašnega morilca — hospitalni prisad. Iz francoskih in angleških glav so posijali rešilni žarki v temo bolečin in smrtne nevarnosti. Dandanes se izvrši najmanjša operacija — vbodec z iglo — brez bolečin; dandanes se zaceli največja operativna rana suho, brez gnojenja.
Leta 1844. je vpeljal amerikanski Anglež in zobozdravnik Morton vdiha-
Za nas pa jc vse to opomin in vzpodbuda. Prekrasna okrožnica glavarja naše sveto Cerkve nam kliče zopet v spomin, da imamo v prvi vrsti biti bojevniki za katoliško stvar, tembolj, čimbolj nas danes obkrožajo najrazličnejši- zmote. Uči nas )>a tudi, kako moramo ljubiti Cerkev in v vedno-živi zvezi z njo tako sami napredovati v pravem krščanskem življenju kakor zoper druge braniti naša načela tako jasno, tako glasno in tako neprikrito in brez vsakega pridržka kakor to dela sveta Cerkev sama in v čemer nam je najlepši vzor sveti Karol B o r r o -m e j s k i!
vanje etra, ki ga je odkril njegov rojak kemičar Jackson, kot sredstvo proti bolečinam; in amerikanski kirurg Warren v Bostonu je dne 17. oktobra 1846 izvršil prvo večjo operacijo v etro-vi omotici (narkozi). Takoj drugo leto, 1847., je zopet Anglež, škotski ginekolog Simpson, obogatil kirurgijo z drugim brezbolnim sredstvom, s klorofor-mom, ki ga ie Odkril 1831. Francoz Soubeiran v Parizu. Odsehdob sta eter in kloroform sama ali zmešana z drugimi hlapnimi tekočinami, najbolj rabljeni in razširjeni brezbolni sredstvi v kirurgiji. Samo pri malih operacijah, zlasti zobozdravniških, se rabi hlapna tekočina bromov etil in plin dušikov oksidul (smejavi plin).
Deset let pozneje leta 1857. je padla tudi druga ovira: prisad in gnojenje ran. Leta 1857. je namreč Francoz Louis Pasteur dokazal, da povzročajo kipenje, vrenje najmanjša živa bitja, da razkrajajo tudi pri gnilobi podobna mikroskopična živa bitja. Pasteur je filtriral zrak in našel tudi tukaj mikroorganizme. Tako je postal Francoz Pasteur spočetnik moderne bakterijologi-je, katero so razvili za njim do sedanje višine pred vsem Nemci (Robert Koch), narod dela in organizacije. Pasteurjev teoretični eksperiment s filtriranim zrakom jc skoro nato že leta 1865. praktično izkoristil angleški kirurg v Glas-go\vu, Jožef Lister. Jasno in razločno je izvajal Jožef Lister na podlagi PAstcur-jevih poizkusov, da povzročajo tudi gnojenje in prisad ran mala živa bilja
red na kaki drugi gimnaziji, pa bi želeli v drugi, oziroma tretji gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, vsa gimnazijska izpričevala in druge zgoraj naštete listine do petega julija.
3. Kar zadeva starost prosivcev, sc ne morejo sprejeti oni, ki bi morali iti na vojaški nabor pred osmim gimnazijskim razredom.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj sc ob»ne do podpisanega vodstva.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 10. maja 1910.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
rastlinskega izvora — takozvane bakterije —, ki se nahajajo povsod, v zraku in na predmetih, ki pridejo z rano v dotiko, torej posebno v obvezi. Kakor pri kloroformu (Soubeiran-Simpson), tako je tudi tukaj kooperacija francoskega in angleškega genija izvršila kulturno veledelo (Pasteur-Lister). Zanimivo je zasledovati, v kateri smeri se je dalje razvijala Ligtrova logika, zasidrana v Pasteurjevi premisi? Bakterije so vzrok gnojenju in prisadu, bakterije se nahajajo povsod, v zraku, na tleh, v prahu in nesnagi, na inštrumentih, obvezilih, na koži, na rokah. Kako napravimo vse prisotne bakterije v okolici rane neškodljive? To je bilo zdravo, krepko vprašanje primitivne logike, ki se še ni brigala o izčrpanju možnostij. Lister si je odgovoril: najti moram kemično sredstvo, otrov, ki — že tukaj se vsiljuje število raznih možnostij — ali pomori bakterije ali jim samo vzame otrovne sposobnosti. Lister je iskal in našel strup — karbol-no kislino, (ki ni v resnici nikaka ki-sLina, ampak najenostavnejše sestavljeni alkohol aromatične vrste). Kar-bolna kislina (ali bolje: fenol) pomori bakterije, če gotov čas v gotovi koncentraciji nanje deluje.
Leta 1847. jc bila iznajdena narkoza s kloroformom; leta 1857. je postavil Pasteur temelje bakterijologiji; leta 1867. je Jožef Lister objavil svojo antiseptično metodo, antiseptiko, ki zaprečuje gnilobo (grško: sepsis — gniloba, sepo = gnijem), ozir. okuženje
so se naročili na »Rudarja«. Ali ni Straus prenaglo resnice povedal? Vedno so je bahal, toliko nas je v strogi organizaciji, sedaj se pa, javno izpove, le 200 nas je in to v IdrijU-kjer je 1200 rudokopov! Ali ni bilo prej resnično kar so trdili, ali pa trumoma odstopajo. Če je zadnje, se ne čudimo, kajti vedno slišati ali brati le zabavljanje čez kapitaliste in klerikalce se na zadnje le naveličajo. Zato so na zadnjem shodu tako javkali, kako malo sodru-gov pride na shod in vendar je naročen tuj govornik na shod, kar je dosedaj še vedno vleklo na zborovanje.
i Star veteran Anton Vončina je pretekli teden umrl. Mož je bil leta 1848 in 49 v velikih bitkah, na Ogrskem celo ujet. Pretrpel je veliko, rad pripovedoval, kako so jih gonili semintja, ko ni bilo še železnic. Vendar je izpolnil 84 let. Naj se sedaj pri veliki armadi od-, počije!
i Nevihta zadnje nedelje 5. junija se je tudi v Idriji zglasila. Lilo je, da je bilo kaj, vmes pa gromelo. Okoli pol 2. ure popoludne je udarila strela v Petričcvo hišo, ki leži v zatišju za Fran« čiškovim šalitom. Sreča v nesreči jq bila, da je poškodovala le hišo, ljudje pa so ostali nepoškodovani, dasi nj daleč od njih švigala.
i Ljudska kuhinja in čitalnica; Liberalci bi radi na vsak način napred« no frakarijo spravili pod občinske streho veličastno na stroške davko« plačevalcev zgrajene čitalnice. Ko n^ šlo drugače, domislili so se ljudske iE dijaške kuhinje. Pod to firmo so skle< nili v seji dne 29. aprila postaviti čitab nico po načrtih, kakor so jih že pred leti dali napraviti v Ljubljani, a je de-žeLni odbor že večkrat prepovedal. Vlo« žen je bil seveda dosledno na deželnt odbor ugovor, kakor proti prejšnjiir, tozadevnim sklepom občinskega od-bora. Z odlokom z dne 24. majnika 191C št. 9624, je deželni odbor ugodil ugo< voru. Razsodba se glasi: »Mestnemu županstvu v Idriji. Ondotni občinski odbor je sklenil v seji dne 29. aprila t. 1.: Poslopje št. 509 se naj dovrši pc že izdelanih načrtih arhitekta Holin-skega in brezplačno odda pritlične prostore za ljudsko in dijaško kuhinjo, koje ustanovitev se pospeši s tem, da prispeva občina s primernim zneskom k ustanovnim stroškom. Pokritje stav* bnih troškov še oskrbi iz letošnjega prebitka na občinskih dokladah, na katerih bo c. kr. rudniški erar plačal ka< kih 15.000 K več, kakor je bilo prora-čunjeno, ostanek pa se vstavi v proračun za leto 1911. Sklep glede ljudsko kuhinje se je storil v proslavo osem« desetletnega jubileja Njegovega Velii čanstva in naj se na hiši št. 509 s pri« mernim napisom ali znamenjem oveko, veči. — Vsled pravočasno vložene pri« tožbe beneficijata in hišnega posest« nika Franceta Oswalda je deželni odi bor sklep, da se poslopje št. 509 dovrši po že izdelanih načrtih arhitekta Ho« linskega, pritlični prostori tako preži« dane hiše brezplačno oddajo za ljudska in dijaško kuhinjo in pokritje stavbni!: stroškov oskrbi iz letošnjega prebitka na občinskih dokladah, na katerih bc c. kr. rudniški erar plačal kakih 15.00C kron več, kakor je bilo proračunjeno. ostanek pa se postavi v proračun zq leto 1911., razveljavil, ker nasprotuje
(infekcijo) rane s kemičnimi sredstvi Antiseptika razkužuje (desinficira) predmete; pomori na njih bakterije a kemičnimi strupi.
Antiseptiko s Sodstotnim fenolom (karbolno kislino) je izvedel Lister do^ sledno in radikalno: zrak jc desinfici< ral s fenolom poseben pršen aparat (Karbolspray); prostori, inštrumenti, obvezija, roke in koža so bili omiti s 5odstotnim fenolom, s katerim je bila izprana tudi vsaka rana. Listrova antiseptična metoda se je razširila po Nemškem in v Avstriji šele leta 1874-1875. Bistvo Listrove antiseptiko je torej desinfekcija s kemičnim sredstvom (fenolom). Iz raznih vzrokov so drugi kirurgi nadomestili fenol z drugimi strupi ,razkužili, od katerih sta najbolj razširjena sublimat in lizol. Z Listrovo metodo so dosegli kirurgi čudovitih uspehov, največje poškodbe in rane so ozdravele brez gnojenja. Gnojenje in prisad sta postala neznana v moderni bolniščnici; operativne rane se cclijo suho, brez kapljice gnoja.
Hitro napreduje kirurgija! Komaj se je Lislrova metoda razširila in pridobila splošno priznanje, že jo hoče nadomestiti nova metoda — aseptična metoda (asepsa). Znanstveni poizkusi so namreč pokazali, da je vrednost kemičnih razkužil pri operacijah majhna, ker jih ne moremo rabiti v visoki koncentraciji in dovolj časa, kajti v tem slučaju ne bi pomorila samo bakterij, ampak tudi smrtno zastrupila človeka. Pri Listrovi metodi nc odloču-
Knezoškofijski zavod sv. Stanislava.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1910/1911.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili du-liovskemu poklicu.
V	šolskem letu 1910/1911 bo v zavodu šest gimnazijskih razredov. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 500 K. Plačuje se v mesečnih obrokih naprej, najprimernejše po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotič-ni gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v I. gimnazijski razred sc plača pristojbina 10 K, pri vpisovanju v druge gimnazijske razrede pa 4 K za učila; vrhutega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih starišev, oziroma njih namestnikov izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi sc moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 5. do 15. julija. — V četrtek, 9. junija, bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o •stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili prvi ali drugi gimnazijski raz-
idrijske novice.
i O nasprotnikih. Zanimiv shod so imeli pretekli teden naši soc. demokrati. Sodrug Sitar je prišel »govor držat« tovarišem. A zbralo se je le malo radovednežev, komaj 100 ljudi, da je celo »derektor« Straus omenil, kako jih je pičlo, a nas ne bo presenetilo če bode »Narod« ali »Naprej« poročal, da jih je bilo tisoč. Govoril je o bratovskih skladnicah, ki so vse en »šmorn«. Skoraj vse so pasivne, a nobena ni bratov-ska. Za delavca tako nobeden ne mara. On gara in trpi za druge. Poslanci se bodo za vse druge neumnosti prej prepirali, kakor za delavca kaj storili. Pomagal si bode le delavec sam, ko bo organiziran v soc. demokraciji. Opomnil je g. Sitarja naš derektor Straus, da, idrijska bratovska skladnica ni pasivna, da jo vodijo sami soc. demokrati, torej je ona vzor takih naprav. A Sitar se je bil naučil svoj iz Dunaja poslani govor predobro, on možato pove, da ostane pri tem kar je govoril; en šmorn so bratovske sklad niče, tudi idrijska, pa je konec besedi, in navzoči so morali biti s tem zadovoljni. Mi smo prepričani, da bodo še vedno prosili in prejemati razne podpore iz bratovske skladnice, kakor do sedaj, ker ta »šmorn« ugaja rudarjem, četudi bi ga g. Sitar po dunajskem receptu najraje zastrupil. — Britko resnico jc našim soc. demokratom povedal dvorni svetnik Billck. Sodrug Brus poroča o tem. Voditelj rudnika se je izrazil o naših shodih zelo neugodno. Poročamo, da je bilo kar tisoč navzočih, ko vendar vsaki, ki nas vidi, ve, da nas je bilo le par sto. Pridejo otroci, ženske na shode, od zunaj se priklati kak govornik, ki razmer nič ne pozna, on podkuri ljudi in vse glasuje za kako resolucijo, potem jo pa k meni oblastno prinesete, češ, to so želje in težnje rudarjev. Pa se vtikate v politiko, govorite o stvareh, ki vam niso nič mar, na shodih glasujejo taki, ki niso v nobeni zvezi z rudnikom, potem naj se pa kedo na take resolucije ozira. Pomenite se rudarji sami, pa brez tujih hujskačev, o svojih potrebah, to se bode ovaževalo. Molče so poslušali to poročilo in se najbrž vsi vjemali ž njim, zato so sklenili, da skli-čejo javni shod na prostem in sicer bode samo ena točka na sporedu, ki naj se glasi »rudarske zahteve«. — Rudarji soc. demokratične stranke imajo nov list »Rudar«. Ponujali so ga tudi v Idriji, a naš Straus žalostno konstatuje, da ima 200 organiziranih sodrugov pod seboj, a. le 120 jih je zamogel dobiti, da
pravomočnim tuuradnim razsodbam z dne 28. januarja 1908, št. 1131, 8. maja 1908, št. 6463, 20. junija 1908, št. 7583 in 1. oktobra. 1909, št. 10.437, in je zato protipostaven. Razlogi: Z navedenimi pravomočnimi razsodbami je deželni odbor spoznal prezidavo mestne liiše št. 509 po načrtih arhitekta Holinskega za nedopustno. Ako je deželni odbor v svojem razpisu z dne 3. marca t. 1., št. 4257, omenil, da ima o tem. kako se naj popravi hiša št. 509, pred vsem sklepati občinski odbor, je imel v mislih v prvi vrsti popravo po škici in okrog 7200 K znašaj očem proračunu arhitekta Holinskega, katero je spoznal za potrebno tudi deželni tehnik in proti kateri ni bilo od nobene strani ugovora, ali pa kak drug primeren način poprave, ki ne nasprotuje gori navedenim tuuradnim pravomočnim razsodbam. Samo ob sebi se pa razume, da deželni odbor z izrazom »popraviti« ni mislil na prezidavo mestne hiše št. 509 po načrtih arhitekta Holinskega, katero je bil že ponovno spoznal za nedopustno. Sklep ondotnega občinskega odbora, da se naj povodom ustanovitve dijaške in ljudske kuhinje dovrši poslopje št. 509 po že izdelanih načrtih arhitekta Holinskega, nima drugega namena, kakor doseči po ovinkih to, kar je deželni odbor že pravokrepno spoznal za nedopustno. Ker je tedaj izpodbijani sklep v direktnem nasprotju s tozadevnimi pravomočnimi, za občinski odbor kakor tudi za županstvo povsem obveznimi tuuradnimi razsodbami, ga je moral deželni odbor razveljaviti.«
i Naši liberalci in deželni odbor Sedaj so se naprednjaki" nekoliko umirili. Še pred kratkim je »Narodov« dopisnik vsak odlok deželnega odbora po svoje komentiral in zabavljal, na zadnje razsodbe je odgovoril v »Slovenskem Narodu« z naslednjim priporočilom: »Hišni posestnik, beneficijat in c. kr. katehet Fran Osvvald v Idriji se vljudno priporoča za sestavo najrazno-vrstnejših rekurzov. Uspeh zajamčen, sosebno pri kranjskem deželnem odboru.« Pametno, sedaj je tudi zajamčeno, da bodo liberalci pustili Oswal-dovo osebo v miru. Samo tega ne vemo, kaj poreko idrijski juristi na take šale v njihovem glasilu.
i Zanimivosti o gospodarstvu narodnih naprednjakov pri okrajnem cestnem odboru objavimo prihodnjič, da dokažemo »škodo«, ki jo klerikalci delajo ljudstvu. Precej top mora že biti, kdor se danes še oklepa liberalcev. Toliko že lahko izdamo.
lavna telovadba Orla v Bok Srednji vasi.
y nedeljo, 19. t. m. priredi jeseniško okrožje Orla javno telovadbo v Srednji vasi v Bohinju po sledečem sporedu:
1.	Ob 8. uri sprejem in pozdrav došlih društev pred Zadrugo v Srednji vasi.
2.	Od pol 9. do 10. ure mladeniški tečaj s predavanji (ob ugodnem vremenu na prostem).
3.	Ob 10. uri skupna sv. maša, nato kosilo in takoj po kosilu izkušnja za javni nastop.
je toliko in samo fenol, ampak tudi mehanično snaženje s tekočino, snažno vodo. Tudi Listrov pršni aparat za des-infekcijo zraka je odpadel, ker so znanstvena opazovanja dognala, da v vsakdanjih razmerah kali iz zraka niso nevarne.
Nedavno umrli slavni Nemec Robert Koch, najbolj zaslužni učenjak za bakterijologijo, je po dolgotrajnih eksperimentih našel, da bakterije najuspešneje pomori mokra vročina, vroča voda in vroča vodena para. Vroča voda in para predmete sterilizira, izjalovi, napravi sterilne, jalove, pomori na njih in v njih vse kužne kali in semena, da ne morejo več zaploditi gnojenja in prisada.
Listrovo antiseptično metodo je nadomestila aseptična metoda (asep-sa), ki razkužuje predmete (instrumente, niti in obvezila) z vročo vodo ali paro, rabi torej iz večine skuano vodo in skuhane predmete. Moderen kirurg operira dandanes aseptično in ne potrebuje skoro nikakih kemičnih razkužil. Razlika med antiseptiko in asepso obstoji torej v tem, da razkužuje anti-septika s kemičnimi sredstvi (fenol, su-blimat, lizol), asepsa pa z mokro vročino; antiseptika desinficira, aspesapa sterilizira. Antiseptika računa z bakterijami kakor s potrebnim zlom, ki se nahaja povsod in ga ni mogoče popolnoma zatreti; asepsa pravi, da bakterije niso povsod, ampak samo tam, kamor se zanesejo; zato vidi asepsa svoj glavni cilj v tem, da prepreči naselitev bakterij, da napravi ves okraj, okolico
4.	01) pol '4. uri javna telovadba (redovne vaje, proste vaje in vaje na orodju). Pri telovadbi igra orkester jeseniškega delavskega društva.
5.	Po telovadbi veselica na vrtu gostilne g. Blaža Hodnik v Srednji vasi (petje, godba, šaljiva pošta, koriandoli). Sodeluje jeseniški orkester in domači pevski zbor.
Prireditev obeta biti zelo zanimiva, zalo je pričakovati kar najštevilnejše udeležbe. Ker bo imel odsek precej stroškov s pripravami, se je določila primerna vstopnina, in sicer za sedeže pri javni telovadbi 1 K, za stojišča 30 v. Telovadba je obvezna sicer le za odseke jeseniškega okrožja, vabimo pa k udeležbi tudi vse druge bratske odseke Orla in izobraževalna društva, zlasti tudi iz Koroškega in sosednjega Goriškega. Na veselo svidenje 19. t. m. v Bohinjski Srednji vasi! Na zdar!
Izletnikom, turistom, letoviščar-iem in drugim v znanje.
.Vipavska dolina, lepota sveta.
M. Vilhar.
Občina Vipava je zgradila na svojem obsežnem zemljišču pri vili Ana ob državni cesti, tik pred trgom, po katerem se vije potok Gacka krasno »občinsko kopališče« z velikim kopalnim in plavalnim basinom ter moderno prirejenimi kabinami. Kopališče, ki ima 700 kvadratnih metrov prostora, je krog-inkrog obzidano in tako urejeno, da bo v vsakem oziru zadoščalo vsestranskim zahtevam in željam posetnikov.
S kopališčem je združena občinska restavracija, ki je nastanjena v vili Ana tik kopališča. Tu se bodo točila pristna in izvrstna vipavska vina, pivo in druge krepčilne in hladilne pijače. Skrbelo se bo za dobro kuhinjo, za izborno in točno postrežbo in za primerno nizke cene. V vili Ana so na razpolago tudi sobe za prenočevanje. Okolu restavracije je krasen vrt za točenje in senčnat park, ki se razteza daleč doli za kopališčem. Po parku je zadostno število klopi za odpočitek občinstvu. To novozgrajeno kopališče se slovesno izroči svojemu namenu v nedeljo, dne 12. t. m.
Vipava ima tudi mnogo drugih znamenitosti. Navedemo naj le nekatere, in sicer:
1.	Vrelci studenomrzle Vipave, ki privro izpod vznožja sivega Nanosa. Največji in najlepši je oni »Pod Skalo«, nad katerim je odprta v poletnem času izborna restavracija. Vsi ti vrelci so bogati postrv in lipanov. Takoj pod izvirom se združijo v mogočno in krasno reko. In prav ima pesnik M. Vilhar, ki pravi:
Vipavska planjava je krasna zares in reka Vipava je radost očes!
2.	Graščina letos izumrlih grofov Lanthierijev z grajskim vrtom in parkom.
3.	Graščina Tabor, ki je bila bivališče nekdaj slavnih Baumkirchnerjev.
4.	Podzemeljski hodnik, po katerem je baje hodil Erazem Predjamski v Vipavo.
5.	Razvaline »Stari grad«, nekdanje bivališče vipavskih gospodov.
sterilno. Ako se operacija izvrši v ste^ rilni okolici, kjer ni bakterij, je nevarnost gnojenja in prisada izključena, čeprav ne rabimo kemičnih razkužil. Ločitev ni popolna, posebno kar se tiče razkuženja rok in kože. Kirurgija napreduje tako naglo, da se najnovejši aseptični metodi že bliža nova tekmovalka, ki se za bakterije izven telesa ne briga: therapia sterilisans magna (Ehrlich) skuša vliti v človeško kri bi-jološkim ali kemičnim potom najdene protistrupe, ki zamore v telesu bakterije, povzročitelje gnojenja in drugih nalezljivih bolezni, ne da bi škodovali telesu samemu.
Kakor je boj proti gnojni infekciji menjaval svoje metode, istotako se je razvijal boj proti bolečinam. Vsaka metoda ima v začetku svoje nepopolnosti, tako tudi narkoza (umetna omotica med operacijo). Največjo nepopolnost narkoze, katera najbolj plaši in zanima širše občinstvo, tvori smrtna nevarnost, kajti marsikak bolnik zaspi v omotici tako trdno in brezčutno, da se nikoli več ne zbudi. Tako razumemo neumorno delo in stremljenje najboljših kirurgov, kako bi sc nevarnosti narkoze omejile, oziroma kako bi se našle druge, manj nevarne metode brezbolnosti in brezčutnosti (analgezi-je in anestezije)?
Kakor vodi v vsakem delokrogu analiza in logično izčrpavanje možnosti do popolnosti in napredka, tako se godi tudi v anesteziji. Anestezija hoče zaprečiti bolečine. Kako nastanejo bolesti, kje tiči vzrok bolečinam? Fizijo-
6. Grad Zemona itd., itd.
Turistom in izletnikom se iz Vipave nudijo lepe ture in izleti, kakor: Čez Stari grad na Lipe, od tam čez Sv. Hije-ronim na Nanos. -— Čez Šturijo k izvirom U ubij a. — Čez Ajdovščino na Ča-ven. — Iz Vipave v romantično Brani-ško dolino k Čehovinovemu spomeniku ali k Devici Mariji v Log, kjer stoji tik cerkve spomenik huzarja Pavla Rostag itd.
Vse te znamenitosti so privabile v Vipavo vsako leto mnogo posetnikov. Upamo pa, da jih bode zanaprej še več, ker je občina za povzdigo ptujskega prometa ustregla večkrat izraženi želji in zgradila krasno kopališče, ki ga menda nima para daleč naokrog.
Tetai za gozdne in lovske čuvale v Radovljici.
Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo priredilo bo v mesecih julij in avgust 1910 v Radovljici šesttedenski tečaj za gozdne in enotedenski tečaj za lovske čuvaje v slovenskem učnem jeziku. V ta tečaj se bodo sprejemali izključno le na Kranjsko pristojni in v prvi vrsti taki prosilci, ki že služijo kot gozdni ali lovski čuvaji. Podelilo se bo obiskovalcem šesttedenskega gozdarskega tečaja 8 podpor po 70 K in obiskovalcem enotedenskega tečaja za lovsko pazništvo 10 podpor po 20 K. Prošnje, ki se morajo vložiti najpozneje do 20. junija 1910 pri kranjsko-primor-skem gozdarskem društvu v Ljubljani, morajo biti lastnoročno pisane od prosilca samega in ima prosilec v njih dokazati: 1. da je dopolnil 18. leto; 2. da j3 dovršil ljudsko šolo in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi; 3. ima doprinesti nravnostno spričevalo; 4. od gospodarja (pri katerem je vslužben) izdano spričevalo o dosedanji gozdarski ali lovski službi; 5. zdravniško spričevalo o sposobnosti za službovanje v goratih krajih, poslednje pa velja le za one prosilce, ki dosedaj še niso v gozdarski ali v lovski službi;
6.	potrjeno ubožno spričevalo v slučaju, da nameravajo prositi za podporo;
7.	od vseh prosilcev brez izjeme se pa zahteva od c. kr. notarja ali od občinskega urada poverjen reverz, s katerim se zaveže prosilec, da se bo preživljal za dobo tečaja na lastne stroške, šesttedenski tečaj za gozdne paznike se prične z IS. julijem 1910 in enotedenski tečaj za lovske praznike z 22. avgustom 1910 v Radovljici.
Velike vaje avstrijske mornarice.
Eskadra bo štela 6 velikih vojnih ladij, 5 velikih križark, 9 velikih tor-pc.dovk, 6 torpednih uničevalcev, 8 obmorskih torpedovk, 6 podmorskih čolnov in 3 trajnske ladje (ladje za prevažanje moštva in materijala), skupaj 43 jednot. Glavni poveljnik te velike eskaclre po kontreadmiral Anton Ilaus. Divizijam bosta pa zapovedovala kon-treadmirala Kohen in Miiller. Razun teh bo štela eskadra 32 štabnih častnikov in 230 nadčastnikov. Važna naloga velike štabne vojne ladje, na kateri je ukrcan poveljnik cele eskaclre, bo pri-
loška analiza bolečine nas uči, da posredujejo občutek bolesti posebni bolestni živci. Ves problem anestezije se torej reducira na jedro: kako se napravijo bolestni živci brezčutni? In kateri bolestni živci? Seveda samo tisti, ki se nahajajo na kraju operacije. Ako operiram na nogi, zakaj bi bolnika narkotiziral, ga spravljal v smrtno nevarnost, mu napravil celo telo brezčutno, Če anesteziram lahko samo tistih par živcev na nogi? Ta analiza je prinesla kirurgiji nov napredek: lokalno ali krajevno anestezijo, ki omoti bolestne živce samo na tistem kraju, kjer se operira, dočim se nahaja bolnik pri polni zavesti in lahko opazuje brez bolečine operacijo na svojem telesu.
Že prej so rabili kirurgi krajevno omotico na ta način, da so pustili kožo zmrzniti, kajti zmrznjena koža je neobčutljiva. To mrazno omotico dosežemo najlažje, če napršimo na kožo tekočino (eter, etilklorid), ki pri naglem izhlapevanju vzame toliko toplote, da koža zmrzne. Mrazno lokalno anestezijo je izpodrinil dandanes kokajin in podobne snovi (evkajin, novokajin, tro-pakokajin, alipin, stovajin), katerim pridamo navadno še izvleček nadobist-nice (adrenalin, suprarenin). Ako vbrizgnemo raztopino kokajina v kožo, postane ista na vbrizganem kraju brezčutna. Vbrizgani kokajin se razlije v koži, pride v dotiko z bolestnimi živci in jih otopi, omoti.
Kokajin vbrizgnemo naravnost v kraj, kjer hočemo operirati, ali pa oddaljeno, regijonarno v deblo živca, ki
padala novi, prvikrat v službo postavljeni vojni ladji »Nadvojvoda Fran Ferdinand«. Vaje se bodo vršile ob celem dalmatinskem obrežju, posebno pa okolu šibenika in Teoda. Pri tem bodi omenjeno, da bo to največja eskadra, kar jih je avstrijska vojna mornarica kedaj imela. Tako velikih vaj naša vojna mornarica še ni imela priložnosti izvajati. Med vojno mornarico in šefom gener. štaba se tudi vršijo pogajanja radi udelitve večjega števila častnikov vojne šole k tem velikim vajam eska-dre. Kakor je čuti je vodstvo vojne mornarice kolikor možno pripravljeno ustreči želji šefa generalnega štaba, vendar se pa upira sprejeti večje število častnikov vojne šole, in sicer zato, ker bi se radi tega moralo mnogo mor-naričnih častnikov odtegniti tem važnim velikim vajam, ker je na vsaki vojni ladji odmerjenih le najpotrebnejše število prostorov za častnike. Vsekakor zastopa vodstvo vojne mornarice v tem slučaju edino pravo stališče, ako poudarja, da se imajo tem velikim in važnim vajam pritegniti v prvi vrsti mornarični častniki posebno že radi tega, ker se tako velikih vaj kot bodo letos, ne more mnogokrat izvajati že iz ekonomičnih ozirov ne. S to veliko eskadro bo avstrijska vojna mornarica pokazala, da ne zaostaja prav nič za njeno sosednjo zaveznico. Pokazalo se bo tudi, koliko važnost da pripisujemo Adriji in s približno kakšno silo da smo pripravljeni odbiti vsakogar, kdor bi si drznil stezati prste po njej. Velika eskadra in njene vaje ob naši Adriji bodo pokazale na zunaj, da vedno čujemo in da se nas ne bo našlo nikdar nepripravljenih. Pozdravljati jo je pa tudi s stališča, ker je dobro oborožena država dandanes najboljši porok miru. Vaje v eskadri se pričnejo 15. junija in bodo trajale do srede septembra.
Tržlške novice.
t Umrla je 7. t. m. zvečer gospodična Terezija Ahačič v 83. letu starosti. O njeni smrti veljajo svetopisemske besede: Draga je pred Gospodovim obličjem smrt njegovih svetih. — Naj počiva v miru!
t Socialno-demokraški listič »Naprej« se v svoji zadnji številki obregne med drugim tudi ob procesijo sv. Reš. Telesa. Prav radi verujemo, da brez-verski stranki rdečkarjev ne ugaja ta svečani verski pojav. Saj je pa tudi bila letošnja procesija sv. R. Telesa naravnost veličastna. Lepo ubrano pritrkavanje zvonov, pokanje topičev, godba, petje, vse šole, požarna bramba, Marijina družba, društvo sv. Jožefa z zastavo in za njo dolga vrsta krščan-sko-socialnega moštva in ženstva, Orli, občinski zastopi in par tisočev drugega ljudstva, to kajpada bode mokrače. Dopisnik »Napreja« je gotovo natančno * opazoval vse udeležnike pri procesiji, če ni slep je lahko videl med njimi tudi nekaj »sodrugov«, te naj torej prime za ušesa, ker so se udeležili procesije, katera je dopisniku »Napreja« trn v peti.
t Strela je udarila 9. t. m. v poslopje električne centrale tukajšnje predilnice v šentanski dolini. Ustavil se je
oskrbuje dotični kraj z bolestnimi, čutnimi živci. Gremo pa lahko še višje, da vbrizgnemo kokajin (tropakoka-jin) naravnost v okolico hrbtnega mozga, v tekočino hrbteničnega kanala, od koder izhajajo debla živcev, in brezčutni postanejo vsi živci, ki izvirajo iz njega pod tem krajem. Tako nam je dal kokajin trojno metodo: 1. lokalno, 2. regijonarno, 3. mozgovno, Corningo-vo ali Bierovo anestezijo (ker jo je prvi uvedel amerikanski zdravnik Corning, oziroma berolinski kirurg prof. Bier). Zadnja leta se trudi največ o krajevni, nenevarni anesteziji profesor Bier, kajti i splošna narkoza i mozgovna anestezija pomenita smrtno nevarnost. Na udih (končinah) operira Bier z anestezijo ven (žil privodnic): najprej iztisne s prožnimi povoji kri iz uda, ga v potrebni višini preveže, da se kri ne more vrniti in potem vbrizgne v žilo pri-vodnico namestil krvi raztopino novo-kajina, ki je dosti manj strupen nego kokajin.
Ako bolnik pred operacijo vpraša o smrtni nevarnosti narkoze ali lum-balne (mozgovne) anestezije, je dolžnost kirurga, da mu pove resnico, kakor jo jc izračunala statistika, kažoča v odstotkih smrtnost splošne narkoze z etrom ali kloroformom in lumbalne anestezije. Nemec Gurlt je sestavil statistiko narkoz za 1890 do 1897:
240.806 narkoz s kloroformom je dalo 116 smrtnih slučajev = 1 : 2075.
56.233 narkoz z etrom je dalo 11 smrtnih slučajev = 1 :5112.
takoj veliki gonilni stroj. Delo v predilnici se je ustavilo in delavstvo odšlo domov. Isto popoldne je med velikanskim nalivom grmelo in treskalo dalj časa.
t Društveno gibanje. Društvo sv. Jožefa se je po odposlanstvu udeležilo veselice, prirejene od bratskega izobraževalnega društva v Lešah. Telovadni odsek je bil zastopan v Logatcu po predsedniku in bratu Zaletel. Dobil jc novega vaditelja v osebi br. Bregarja, ki je bil podpredsednik jeseniških Orlov.
t Blagoslov novih društvenih prostorov. Želja krščansko-socialnega delavstva tržiškega se izpolni v nedeljo, 19. t. m. Dobi namreč obširne lepe prostore. Hranilnica in posojilnica s sedežem v kaplaniji je kupila na dražbi hišo Papovo, kjer sta bila dva prostora odločena za črevljarski delavnici. Iz teh dveh prostorov je priredila posojilnica dve lični dvorani za naše društve-nike. Srednjo je vzelo v najem društvo sv. Jožefa zase in za telovadni odsek, ki dobi tekoči teden orodje. Zgornjo prevzame ženski odsek, »ki je jako na-rastel. V obeh dvoranah je napeljana električna razsvetljava. — V nedeljo, 19. t. m. se bo vršil slovesni blagoslov novih prostorov. Ob 10. uri se društvo z zastavo udeleži sv. maše v župni cerkvi. Po sv. maši odkorakajo društve-niki v posojilniško hišo, kjer se vrši blagoslov. Tu bo slavnostni govor, petje in godba na lok, kar proizvajajo društveniki. Ob 1. uri skupno kosilo v dvorani pri Bastelnu. Ob pol 4. priredi ženski odsek veselico s petjem, godbo na lok in dvema igrama, in sicer dr. Krekovo »Tri sestre« in »V službi gospe sitne«. Uljudno se vabijo tudi sosednja društva, da se udeleže po možnosti pomembnega slavlja našega krščanskega delavstva.
Jeseniške novice.
j Liberalna narodna delavska organizacija tržaška je hotela tudi na Jesenicah poizkusiti svojo srečo in vreči mreže na lov. Zato je priredila preteklo nedeljo pri Ratečanu na Jesenicah sbodek. Toda sociji so prišli na shod in so vse skupaj razbili in razgnali. In tako je še pred rojstvom izdihnila liberalna komedija, pri kateri so sociji vlekli svojo raztrgano harmoniko.
j Grozno se jezi »Naprej« nad železniškimi uradniki z Jesenic, ker so si ustanovili strokovno skupino jugoslovanskih železniških uradnikov in ker so na us.tanovni shod povabili tudi duhovnike, ki so se vabilu odzvali. Patetično rjove tako-le: »Časi se izpremi-njajo in nič se ne bodemo čudili, če v kratkem jeseniška inteligenca z malo izjemo pristopi v klerikalni tabor.« To bi bila nevarnost, kaj ne! Mi pa smo te misli, da imajo slovenski železniški uradniki isto pravico organizirati se, * kakor sociji. Saj so uradniki mnogokrat uprav zatirani reveži, in če so slučajno Slovenci, pa še prezirani na vseh koncih in krajih. Pa ne, da bi se sociji zato bali te organizacije, ker se zavedajo, da so sami najslabši in najmanj zanesljivi delavci?
15.226 narkoz s kloroformetrom je dalo 2 smrtna slučaja — 1 : 7613.
6740 narkoz z Billrothovo mešanico je dalo 2 smrtna slučaja = 1 : 3370.
319.005 narkoz je dalo 131 smrtnih Blučajev = 1.: 2435.
Torej izmed 2435 narkotiziranih je umrl en bolnik vsled narkoze; narkoza z etrom je za polovico manj nevarna, nego s kloroformom. Neuber (Kiel) je sestavil statistiko narkoz za 1908 in dojil splošno razmerje 1 :2959, iz česar razvidimo napredek v manjšem odstotku, a še vedno umre vsled narkoze 2den izmed 3000 narkotiziranih. Najmanj nevarna sta etrova narkoza, za krajše operacije etrov opoj (Aether-rauseh). Kohler (Berolin) je sestavil statistiko lumbalne (mozgovne) anestezije in dobil 12 smrtnih slučajev na 7784 lumbalnih anestezij, torej 1:350. Po tej statistiki je lumbalna anestezija (1:350) dosti nevarnejša nego splošna narkoza (1:3000). Tako je vesten kirurg še vedno navezan na dobrega in izvežbanega narkotizerja. — Pravilna narkoza, izključujoča malone smrtno nevarnost, je velika umetnost, ki si jo prisvoji zdravnik šele po letih skrbne vaje. Na Angleškem ne prepuščajo narkoze mladim zdravni-Kom-začetnikom, ampak imajo zato zdravnike-specijaliste, ki se celo življenje bavijo izključno z narkozo.
Bazvoj moderne kirurgije nam prav lapidarno dokazuje, kako nepričakovan in nepreračunljiv je napredek človeške kulture. V komaj 50 letih je tirurgija dotegla več nego prej vsa tisočletja.
j Jeseniški sokoli so postali socialni demokratje, in »Naprej« konstatira, da ne bodo nikdar več delali štafaže liberalcem. Nam jc prav vse eno, kje da so. Samo toliko bi še sokole vprašali, zakaj pri vsaki liberalni prireditvi šc brenkajo na svojo tambure? So pač podobni vrabiču, ki jc padel iz svojega gnjezda, pa ga ne more več najti.
j Uganke. »Naprej« je zastavil uganko: Koliko jc župnik zaračunal svečo pri pogrebu na Jesenicah, ki jo je — pozabil doma!?1? — Ker vemo, da gospod župnik še nikdar ni nikogar pokopal brez sveče, pa mi stavimo tole uganko: Koliko so sociji dolžni gospodu župniku na pogrebnih stroških, ki so mu jih — unesli!??
j Še ena uganka. »Naprej« piše, cla je gospod župnik svoje hraste prodal — Italijanom, in cla naj se Jeseničani pobrigajo za denar, ki ga dobi gospod župnik za les! Poizvcdeli smo, cla je g. župnik les prodal pristnemu Slovencu; izkupiček pa nikogar nič ne briga, najmanj pa socije, ker je župnik prodal stari les iz svojega župnijskega posestva, ocl katerega plačuje tudi davek. Vemo, cla bi sociji to najrajši med seboj razdelili, če bi šlo. Zastavljamo pa socijem uganko, zakaj mora gosp. župnik iz tega izkupička popraviti ograjo okrog vrta, iz katerega so mu železniški sociji preteklo jesen toliko pokradli? Povejte, drzni tatovi! Zakaj je gospod župnik od omenjenih hrastov podarilo toliko drv ubogim delavskim tr-,pinom, in so jih sociji tem ponoči toliko pokradli? Povejte, drzni tatovi!
j Sociji se silno repenčijo, ker je šla tudi jeseniška dekliška Marijin? družba k blagoslovljenju družbine zastave na Dovje. Sami pa v »Napreju« poročajo, kako delajo vsako nedeljo in vsak praznik izlete sedaj sem, sedaj tja, in svoje koštrunčke strižejo za svit-le kronce. Pa socijem je vse prav, samo da ni treba iti k službi božji in da se z debelimi požirki pije in uganjajo »heci«. Dobro poznamo kosmate kozle.
j »Turški križ«, lepo narodno igro dr. Kreka, priredi delavsko društvo na Savi v »Domu« jutri zvečer. Igra je krasna, iz turških časov. Vrhutega je ta prireditev že petdeseta na odru »Delavskega doma«. Zato, prijatelji društva, nikar ne zamudite te predstave! Začetek ob osmi uri. Vstopnina navadna.
Razmere na Vifu.
(Dopis z Viča.)
Te dni je zašumelo po celi občini. Kaj se je pa dogodilo? I, pravijo, da nam je okrajni šolski svet poslal novega krajnega šolskega nadzornika v osebi mladega, neizkušenega sokola g. Tribuča. Ta nepričakovana novica je spravila v opravičeno nevoljo vse tri stranke: našo, liberalno in socialnode-mokratično. Zakaj pa tudi ne, ako nam je okrajni šolski svet določil takega nadzornika, ki za šolo ni še prav nič storil. Pač nekaj pa je le storil: Ustanovil je in še vodi takozvani dobro znani sokolski naraščaj in zadnjič je baje prispeval 10 K za šolske otroke, ki so napravili izlet na Vrhniko. Tako je po
skeh feterajnarju in pa ud dohtar Uražuuveh žrtu, k sa mu pumagale, de je soja prajarija spravu u dober gnar.
Kokr veste je soje čase feterajnarsk društu sklenu, de u dau za dohtar Uražnuve žrtve stupedeset kron, če-prou se je predsednk gespud Mihalič iz usm šterem branu, de nekar in de je navarn, de jm u ulada, če tu nardeja, kar ni u nhneh štatuteh črn na belem, lohka vs gnar pubrala iz kase, kulker sa s ga našparal. Pa enmo gvišnmo Smulet sa se žrtve tku smille, dc je reku: če se kej tacga zgudi, sm pa jest tle in um udrinu iz soje kase — ke pa je prouzaprou kasa krajnske šparkase — use tist, kar nam u ulada puštesala. De sa bli feterajnarji iz taka velika-dušnaslja cefridn, se samu Ud tebe za-
ceni prišel v odbor krajnega šolskega sveta, po katerem ga jc tako zelo sko-minalo. Ncčuvcno krivico je storil s tem odlokom okrajni šolski svet drugim za to službo sposobnim in zaslužnim možem. Predvsem je pa dal občutno brco našemu vrlemu županu g. Oblaku, dosedanjemu šolskemu nadzorniku. Ali naj mu bo to v odškodnino za tolike skrbi, trud in pota, katere je imel za zidanje nove šole! Ali mu liberalci tako vračajo zaupanje, katero je imel do njih, cla se je dal nič hudega sluteč, voliti za predsednika Ciril-Metodove podružnice, da je sprejel od-borniško mesto v liberalni posojilnici? Prav po liberalno so izrabljali njegovo ime, da bi tim lažje izpeljali svoje liberalne nakane. Ko se čutijo nekoliko varne, bi se ga pa radi znebili. Upamo, cla bo to početje odprlo oči sicer vsega priznanja vrednemu in delavnemu g. županu in se bo zahvalil za vse od liberalcev mu skazanc časti in se bo oklenil z odločnostjo S. L. S., ki mu bo v bodoče šc bolj zaupala. Z njim se naj liberalnega jerobstva otresejo tudi drugi možje v občini, ki so tudi vrli katoličani, a le preveč zaupajo liberalnim kolovodjem. Možje, vedite, da sc naši liberalci prav nič ne ločijo od svojih bratov po deželi. Imajo isto parolo, kakor oni, namreč: besno sovraštvo do vsega, kar nosi katoliški značaj! Blagor občine jim je bolj postranska stvar. Enajsta ura že bije tudi pri nas! Čas je, da se duhovi ločijo. Tisto napačno potrpljenje in prizanašanje je pi*išlo do skrajnosti. Mi potrpimo in prizanašamo, a liberalci se pa nemoteno rinejo bolj in bolj v ospredje, kakor bi ne bilo nič naših mož, kakor bi bil občinski zastop liberalen, vkljub temu, da so v odboru večinoma naši, a si ne upajo odločno nastopiti. Šviga švaga pa nič ne pomaga. Možje, še je čas, da se otresete politične mlačnosti in omahljivosti in začnete premišljevati, kam naši liberalci ciljajo. Vedite, da so med nami ljudje, ki tudi javno blatijo sv. vero, verske nauke, se norčujejo iz Matere Božje, prerokujejo, da bo lepa župna cerkev v 10 letih — vojaški ma-gacin. Ali niso to pravi — francoski prekucuhi? In taki naj dobe vstop v občinski zastop? In s temi naj bi šli vi, dobri katoličani, roka v roki! Ali se spominjate, kako so ob zadnjih občinskih volitvah hoteli strmoglaviti največjega zaupanja vredne naše može, češ, da so se že preživeli za sedanje razmere. Ali vam je še znano, kako so delali, da bi ja kateri naše duhovščine ne prišel v občinski zastop? In se jim je to tudi posrečilo. Ako bomo zaradi ljubega miru še dalje tako pohlevni, bo prišel čas, ko bodo našo občino vodili in komandirali po »naprednih« nazorih nekateri sokoli. In mi bomo brez moči osameli in se kesali in si očitali: preveč smo jim zaupali. Zapomnimo si besede g. doktorja Šusteršiča, ka, tere je spregovoril tu v nedeljo na shodu: Skrbeti moramo, da liberalcev drevesa ne zrasejo v nebesa. Da se še nekoliko dotaknemo imenovanja novega krajnega šolskega nadzornika, bodi pripomneno, da naj nas liberalci ne imajo več za tako nedolžne. Takoj smo
stop, in zatu sa Smulete prkimal, de ma prou in gespucla Mihaliča pusti na dilc.
Kuku se je ta reč naprej gudila, kuku je ulada iz sojo ruko pusegla u feterajnarska kasa in pumedla pu ne tku temelit, de še pajka ni blu nubenga več notr za naj det, tu je pa že tku usakmu dobr znan; al znan pa mende še ni nubenmu, de je tist gvišn Smule lepu eruku, ke se je tu zgudl in prou čist puzabu na tu, kua je ublubu. Fete-rajnari sa lepu čakal in čakal na Smu-letu gnar in čakaja še dons in uja mencle še tud naprej čakal du svetga Nikola, ke mislem, cie jc ta narbl ver-jetn, de sc Smule na u nekol spounu na tista voda, ke ja jc delu iz soja kasa na tistmo feterajnarskem zburuvajn.
Čluvcška glava je holt ena čudna reč: tist ke b žihr puzabila, na puzab, kar b pa na smela puzabt, tist pa puzab in tku pride večkat, de nardi glih narobe, kokr b mogla. In tku je šc iz marskera druga reč j o. Če pa če edn glih kej tacga bi na tank zvedet, mu pa prauja, de je ferbčen. Za božja vola, za kua b pa člouk na smou bt ferbčen; sej sm še jest ferbčen, ke sm drgač ena hedu dobra duša. Jest b namreč rad veclu, kdaj u tist park tam na trge Tabure pr svetmo Petre fertek, ke pantlaja že pet let, pa ga še začel niša delat. Al je tega tu uržah, de u ležu ta park tku deleč ud kvarterja mestriga gortnarja, de se mu mende na u splačal hodet not ke dol pu trava za svoje morske*prešičke, al leži u tem kašn druh uržah, kc se nam še na saj na u tem.
ugenili, kdo ima pri tem glavno besedo, kdo obrača vodo na svoj mlin. Do-tični naj ve, da ne bo šlo tako gladko. Pri šoli imamo tudi mi nekaj govoriti. In govorili bomo in govorila bo vsa občina v primernem času!
Vičan.
Hovice z Beneškega.
Tatje v cerkvi. V Šempetru so neznani zlikovci na jako drzen način prišli v župno cerkev; pa hvala Bogu, niso napravili velike škode. Najbrže jih j c kaj motilo pri pregrešnem delu, da so zbežali prej nego se jim je poljubilo.
Huda nesreča. Prvi dan junija je prišel ponesreči pod lastni voz posestnik Belida iz Dolnjega Brnasa. S sinom sta peljala domu seno iz travnika pri šenpetru, kar se jima naenkrat voli splašijo. Oče je tako nesrečno skočil pred voz, da je padel in je ostal strahovito povožen ter je kmalu izdihnil no da bi se zavedel. Zapušča ženo in se-i dem otrok. Bil je obče čislan mož v štii ridesetih letih.
Umrla je nagloma v videmski bol-i niči gospa Feletič rojena Regnonovo iz Sovodnje. Pridna in vse časti vredna gospodinja, si je vzredila vzorno druži-, no, ki zdaj za njo žaluje. Bila je dobra Slovenka.
Nova pošta. V celi sovodnjiški do»i lini ni bilo doslej pošte, kar se zdi sko-< raj neverjetno. Dolgo let so prosili za-, njo; a vlada se ne bx*iga veliko za be-* neške Slovence. Le pisano jih gleda, ker so Slovenci. Vendar naposled, po zaslugi drž. poslanca Morpurgo in dež, posl. Trinkota, se je dovolila pošta \ Sovodnji, pa ni še začela poslovati.
Novi nadškof. Dobili smo novegai nadškofa Anton Anastazija Rossija, mladega in jako delavnega moža. Zdi se, da bo Slovencem popolnoma pravičen in naklonjen. Temeljito izobražen, z obsežnim modernim a strogo katoliškim obzorjem, namerava oživiti in prenoviti videmsko nadškofijo. Znano je, da nadškofija ni imela že dolgo vrw sto let mlade in krepke moči na krmi-i lu, radi česar je v marsičem zaostala, kar se tiče modernega katoliškega živ« ljenja posebno v organizacijskem oziru. Slovenski del je bil pa še najbolj zanemarjen, dasi ima sploh še najboljše ljudi. Upamo, da tudi nam zavejejo nove oživljajoče sape in se začne novo življenje. Samo treba bi nam bilo svojega lista. Novo življenje brez lista je nemogoče; z laškimi si naše ljudstvo more le malo pomagati. Pomagaj nam Bog in »Straža Slovenska«!
Družba sv. Mohorja je letos pri nas nenadno poskočila s številom udov, samo da bi bilo stalno! Upamo na vztraja nost mladih duhovnikov.
Prvo društveno zastavo med šent-peterskimi Slovenci dobi konsumno društvo pri Sv. Lenartu. Društvo se je v prvem letu svojega obstanka prav lepo obneslo. Duša vsemu je vrli lokalni kaplan č. g. Jos. Gorcnščak.
Hranilnica in posojilnica se rav-notam namerava kmalu ustanoviti. Kakor je znano, je bil o Veliki noči pri Sv. Lenartu g. dr. Krek, strokovnjak brez tekmeca v takih in> enakih stva-
Pa za ta park še nism tku ferbčen, ke brez tega parka uja Šenpeterčani že še en čas gviral; al bi sm ferbčen, kuku je pršou dohtar Uražne tist svet tam za zibnundevanegerska kusarna u roka, ker je biu vnder soje čase mestn- Pa mende mu ga ja ni mest zatu šenku, de more zdej dohtar Uražen tam ukul ceste zaperat, ke b jh mogu drgač za-perat naš rotuž in de zclej Ide na morja zavle tega uberat rotuža, ampak dohtar Uražna, kar mu gespud žepan, kokr use kaže, iz cclga sojga srca prvoš. Pr zadn ubčinskeh svetnku sej je dau ge-spucl žepan že tku nekok zastopt, kokr de ga hedu veseli, dc uja ldje dohtar Uražna pu zubeh nusil, kc b drgač rotuž uberal. Ampak, gespud žepan veliega rodaluba dohtar Uražna mej-hen premal puzna, če misl, de se u dohtar Uražen kej iz tega sturu in s murde h src gnou. Če b biu dohtar Uražen tku ubčutlive nature, kokr ni, b mu mogu že takat ud žalast srce čez pu počt, kc sa negave žrtve pultupaval in kulker b tekat šc negauga srca celga ustal, b mogu jt pa tekat u franže, kc je soja, iz sluvenska krvjo ud ush madežu u prana in na dobre nuge pu-staulena prajarija Nemcem perdau in ud žalast b se mogu nazadne stajat vs ket, margarina na sonce zdej, ke more gledat, kuku iz apetitam Iblančani žlampaja pred d vem letem še tku suvražen dragonarpir.
Ja, gespud žepan; kokr pu tem vidja, sa čluveške nature use sorte in dc dohtar Uražnuva natura ni Buhve kuku mehka in ubčutliva, je pa že stu in stukat pukazu, zatu jest res na za-
rch. Nepopisen je vtis, ki ga je napravil med našim ljudstvom. Enkrat samo na leto naj pride med beneške Slovence, in jih organizira vse brez izjeme, kakor se mu bo poljubilo. Hranilnica se uresniči in veliko zaslugo pri tem bo imel ravno g. dr. Krek.
Volitve. V nedeljo, dne 12. junija bodo občinske in provincijalske dopolnilne volitve. Čedadski volivni okraj, pod katerega spadajo šempeterski Slovenci, voli tri poslance. Mandat je potekel obema Slovencema, namreč dr. Kukovcu in profesor Trinkotu. Dr. Ku-kovac ne kandidira več. Mesto njega kandidira najbrže dr. Musoni, šenpe-terski Slovenec, profesor na višji realki (Istituto tecnico) v Vidmu. On bi bil kandidat liberalne stranke. Liberalna lista je: Kukovac, Musoni in Tomaso-ni (Furlan). Katoliška: Trinko, Kukovac, Molinaris (Furlan). Toda, kakor rečeno, Kukovac, če se ne da pregovoriti, ne sprejme kandidature. Ni izključeno, da pridejo na dan še druge kandidature. Če Slovenci ne bodejo edini, utegnejo izgubiti en mandat.
Državni zbor.
Dunaj, 10. rožnika.
DRŽAVNI PRORAČUN.
Zbornica je danes pričela drugo branje državnega proračuna za 1. 1910 ali razpravo o poročilu proračunskega odseka. Predsednik dr. Pattai je na-svetoval načelnikom klubov, naj se glavna razprava vrši danes devet, jutri štiri in v ponedeljek pet ur. V torek ob 10. uri naj bi bilo glasovanje, ali zbornica preide v podrobno razpravo. Ta naj se razdeli v štiri skupine. O prvi skupini (ministrski svet, upravno sodišče, dvor, kabinetna pisarna, državni zbor in državno sodišče) naj bi trajala razprava v torek devet ur; o drugi skupini (notranje, naučno, pravosodno in brambovsko ministrstvo) v sredo in četrtek po devet ur; o tretji skupini (trgovsko, železniško, poljedelsko, ministrstvo za javna dela, uprava državnih poslopij in nove zgradbe) v petek, 17. rožnika, soboto, ponedeljek in torek skupaj 27 ur; v četrti skupini (finančno ministrstvo, izdatki za skupne državne potrebščine, najvišji računski dvor, pokojnine in finančni zakon) v sredo in četrtek, to je 22. in 23. rožnika; v petek, to je danes štirinajst dni, naj bi se vršilo glasovanje o resolucijah in tretje branje. Vsa proračunska razprava naj bi po predlogu predsednikovem trajala 99 ur in bila končana 24. rožnika, da more do konca meseca, ko preteče provizorij, še gosposka zbornica rešiti proračun.
Ker pa predsednik računa, da utegnejo poročevalci, ministri in vladni zastopniki govoriti devet ur, razdelil je ostalih 90 ur po ključu na posamezne klube. Po tem ključu bi dobili krščanski socialci kot najmočnejša stranka 15 ur 50 minut, socialni demokratje 14 ur 30 minut, naš »Slovenski klub« 2 uri 50 minut itd. Ker pa so v zboru načelnikov dr. Korošec v imenu »Slovenskega kluba« in zastopnika čeških radikalcev in katoliških narodnih poslancev ugovarjali proti utesnitvi govorniške prostosti, Pattaijev nasvet ni bil odobren. Zato danes tudi ni še gotovo, ali pojde vse tako gladko. Vlada želi, da bi državni zbor do 15. julija rešil še vprašanje italijanske pravne fakultete in pa vsaj del finančne reforme. Zvišali naj bi se sedaj žganja-rina in osebna dohodarina, da dobe dežele večje državne prispevke in država višje dohodke. Oboje je nujno potrebno. Vse dežele, izvzemši Nižjo Avstrijo,
stopm, kuku s morja uni dumišlvat, de s u dohtar Uražen res kej h srce gnou, če ga Ide mal skus zube puteg-neja.
Tok hudima tih u tem za zdej, ke mene ferbec še bi naprej žene in b strašn rad še zveclu, kašn tehtlmehtl mate na rotuže, de sluvenske ubrtnike in soje vuliuce tku ulečete ke pa sm, kokr de b tli domina iz nim špilat. Jest pravm, de je tu untrfuzlajne, pu iblansk rečen; kuku pa vi na rotuže takmo tehtlmehtlne praute, tega pa jest na vem in menda uja na tu tud naš sluvensk ubrtniki du prhodneh vulitu puzabil in soje štime punižn in udan u soja usoda, ke jm ja ubčinsk učeti naprej pišeja, nesl u »Mestn dum« ln jh tam puložl, kokr se šika za zavedne in napredne meščane. De sa pa naš ubrtniki-meščani res zavedn in napredn, pukazu je tud rodalub gespud Čuden, ke punuja soje prave švicarske »Union« ure u kurist Zidmarke a enem kulendre na prudi.
Ke ne, gespud Čuden: »Lieb Vater-land, magst ruhig sein . . .«
Boltatu Fese iz Kuaeiuga.
izkazujejo redne primanjkljaje; Češka in Moravska sta pred finančno krizo. Letošnji državni proračun pa izkazuje potrebščine 2.810,822.657 K, pokritja 2.757,741.383, torej primanjkljaja kron 53,001.274. Potrebščina se jc torej od lani zvišala za 404,268.114, pokritje pa le za 353,093.901 krono. Večji del višje potrebščine odpade na državne železnice, za okroglih 70 milijonov se zvišajo izdatki za skupne državne potrebščine in armado, obresti in amortizacija državnih dolgov so letos višji za 67 milijonov, izdatki za pošto in brzo-jav so poskočili kar za 16,300.000, brambovsko ministrstvo je zvišalo izdatke za 11,400.000, ministrstvo za javna dela potrebuje več 5,200.000 kron itd. Zakaj navajam te podatke? Da naša javnost vidi, kako rastejo razne zahteve in potrebe v gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem oziru. Država daj, poslanci izprosite razne podpore! Državni dohodki pa so v žepih davkoplačevalcev. Sedaj pa delajte čudeže! Pač slišimo dan na dan v širši javnosti in v parlamentu, da je nujno potrebna varčnost, boljše gospodarstvo. To je res, ker državna uprava je silno draga in troški za armado in mornarico rastejo od leta do leta. Bila je svoj čas že izbrana posebna komisija, ki naj bi uredila in zboljšala državno upravo. Tudi sedanji ministrski predsednik je že opetovano govoril o potrebi take komisije. Potrebna je. Rednih primanjkljajev država ne sme pokrivati z novimi dolgovi. Ti znašajo danes, ako odštejemo »ogrski blok« v znesku 1389 milijonov, že 10.780 milijonov, letno obresti 412,900.000 in amortizacija 65-5 milijonov. In če dobimo še dveletno vojaško službo in socialno zavarovanje, poskočili bodo državni izdatki za ogromne vsote. Najneugodnejši so finančni uspehi naših državnih železnic; v državnih železnicah naloženi kapital per 5500 milijonov se obrestuje komaj po 3-3 %; letošnji pro-računjeni državni dodatek znaša okroglo 58 milijonov.
ITALIJANSKA PRAVNA FAKUL-TETA.
To vprašanje napravlja sedaj vladi in njeni večini največje skrbi. Italijanski poslanci pretč, da izstopijo iz vladne večine, ako se takoj ne reši ta zadeva. Brez italijanskih poslancev pa vlada nima več večine v zbornici. Večina nemških poslancev bi glasovala za Trst kot sedež italijanske pravne fakultete; ž njo bi glasovali Rusini in socialni demokratje. Poljaki molče in bodo glasovali po želji vlade. Ta pa se odločno upira Trstu. Sicer pa tudi vsi italijanski poslanci niso navdušeni za Trst, četudi so navidezno edini. Nemški radikalci pa so sploh proti vsaki nenemški visoki šoli. Naše slovensko stališče je znano in neomajljivo. Italijanska pravna fakulteta na čisto italijanskem ozemlju, obenem pa slovenska pravna fakulteta v Ljubljani. Vsi drugi nasveti morajo zadeti ob najod-ločnejši odpor »Slovenskega kluba«, ki ga bodo brez dvoma podpirali češki agrarci in radikalci.
Sinoči se je v proračunskem odseku pričela razprava o italijanski pravni fakulteti. Rusinski poslanec Roman-czuk je izjavil v imenu svojih tovarišev, da glasujejo za Trst ali Trident, kakor se odločijo Italijani. Dr. Conci naglaša, da je to vprašanje zrelo in se mora takoj rešiti. Italijanski socialni demokrat Pittoni je odločno zahteval, da se v Trstu ustanovi italijanska visoka šola. Ako se to ne zgodi, bode sklepalo italijansko prebivalstvo, da se tej zahtevi upira krona ali prestolonaslednik. Predsednik baron Chiari svari govornika, naj krone ne vlači v razpravo.
Nato je pričel govoriti naš Gostin-čar, ki tako spretno in srečno snuje in izraža misli, da ga mnogi najhujši narodni in politični protivniki pazljivo poslušajo in ne morejo prehvaliti. Sinoči je govoril 35 minut. Ker pa je bila že pozna ura in poslanci vsled dolge zbornične seje že utrujeni, je predsednik baron Chiari zaključil sejo s pripombo, da v bodoči seji poslanec Go-stinčar nadaljuje svoj govor. Ako ga bodo v odseku podpirali češki in ostali trije jugoslovanski poslanci, je mogoče, da se to vprašanje zopet zavleče. Jugoslovanski poslanci morajo pokazati pri tej priliki, da niso metle, marveč možje, s katerimi se ne sme pometati.
JEZIKOVNI ZAKON.
Češki agrarec Bukvaj in italijanski poslanec dr. Bugatto sta izdelala dva načrta zakonov, po katerih naj bi se izpopolnil člen XIX. državnega temeljnega zakona z dne 21. grudna 1867, št. 142, ki govori o uporabi deželnih jezikov v vseh državnih uradih. Odobravati moremo temeljna načela o jezikovni ravnopravuosti v obeli na-
črtih. Ako pride to vprašanje na dnevni red, poročali bodemo obširneje.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE.
Prag a. »Češke Slovo« poroča, da izdeluje dr. Kramar, ki z načrtom Bukvaj ni zadovoljen, sam jezikovni zakon za državo. Bukvajev okvirni zakon Mladočehi odklanjajo.
DR. PIEDLER O JEZIKOVNEM VPRAŠANJU.
Praga. Dr. Fiedler je na nekem volivnem shodu blizu Prage govoril o jezikovnem vprašanju ter dejal, da morajo sedaj Čehi pozitivno sodelovati, da se to vprašanje reši, če ne se bo rešilo brez njih, kajti v Avstriji so merodajni krogi zdaj jako močni, posebno ko je na Ogrskem zmagal Khuen. Načelo mora biti: Na Češkem mora vsakdo, bodi Čeh, bodi Nemec, pri vseh uradih dobiti v svojem jeziku pravico. Žal, da češke stranke glede tega niso edine.
LETOŠNJE CESARSKE VAJE
se vrše v srednji Galiciji in severni Ogrski. Končane bodo okoli 15 .septembra. Cesar bo bival v Szropku. Vaj se udelžijo 6., 10., in 11. zbor.
GRŠKO - TURŠKI SPOR.
V Solunu je bil včeraj proglašen bojkot zoper grške ladje. Grški parniki so morali prenehati z izkrcevanjem blaga. Bojkot se tudi v Smyrni izvaja, pravtako v Carigradu. Razburjenje je velikansko.
OGRSKO DEMENTIRANJE.
Grof Khuen priobčuje v »Budapesti Hirlapu« v obliki intervieva odgovor na debato o ogrskih volitvah v avstrijskem državnem zboru. Pravi, da vežejo češke in slovenske poslance z nacionalističnimi agitatorji izvestne vezi, kar da se iz govorov samih razvidi. Čete so skrbele le za red in za to, da se volivcem, ki so odhajali domov, ni nič zgodilo. (Mažarskini namreč.) Ta odgovor Khuenov vzbuja seveda le splošno veselost v svoji naivni nesramnosti. — V Karansebesu je nek volivec zabodel ondotnega notarja Andreja Krima.
flaglež o volivnem škandalu na Ogrskem.
Volitve v Skalici na Ogrskem.
Na nesramni komunike ogrske vlade, ki ga je izdala vsled znane Šrame-kove interpelacije v avstrijskem državnem zboru in v katerem drzno taji vsa v interpelaciji navedena dejstva, oglasil se je v »Reichsposti« znani angleški pisatelj R. W. Seton-Watson (Scotus Viator) in pribil sledeča dejstva, ki jih je videl na lastne oči.
1. junija popoldne se je v družbi dr. Koliseka priplejal na Ogrsko v Ska-lico, kjer so se ravno vršile volitve. Pred mestom so se morali vstaviti in se legitimirati in še-le po dolgih zaprekah se jih je spustilo v mesto. Mesto je bilo okoli in okoli obdano z dvojnim huzar-skim kordonom. »Katolicky Dom«, zbirališče vsega slovaškega življenja, je bil uradno zaprt. Ulice zasedene s hu-zarji in orožniki. Pred volivnim lokalom so sedeli trije huzarski častniki. Ulice so bile sicer prazne, le 30 do 40 mažarskih agitatorjev je svobodno letalo okrog z voliv. listki za vladnega kandidata. Vse oštarije je vlada dodelila vladni stranki, dasi zakon določa, da se morajo gostilne vsem strankam enakomerno dodeliti. Oštarije so bile vse natlačeno polne vladnih volivcev, vrišč in ciganska godba sta odmevala iz njih. Vstopiti ni bilo mogoče, ker se je postavil pred vrata vladni korteš. Ker se niso hoteli izpostavljati novim šikanam vojaštva, so šli iz mesta skozi neko klet pod mestnim zidom in prišli v slovaški tabor. Ti so imeli le eno majhno krčmo zunaj mesta, kjer radi velikanske množice ni bilo popoldne nič več dobiti za okrepčilo. Med mestnim zidom in kmečkimi hišami je bilo zbranih 4000 Slovakov, med njimi do 1200 žena. Večina je čakala ondi v silni vročini in neznosnem prahu že od 9. ure zjutraj na volitev. Slovaški kandidat, dekan in mestni župnik skališki Okanyik, se je moral nastaniti v neki kmečki izbi, ker stoji župnišče v mestu, kamor je zabranjeval Slovakom vhod dvojni huzarski kordon. Ob pol peti popoldne so orožniki pritirali iz mesta nad 300 slovaških volivcev, ki so med obema kor-donoma nad dve uri čakali na volitev, a so jih končno kar izgnali. Slovaške množice se je nato polastilo nepopisno razburjenje, hrup se je dvigal, ogorčenje je rastlo. Nasproti pa jc stalo vojaštvo in orožništvo. Položaj je bil silno nevaren, vsak hip bi lahko počila struna ljudskega potrpljenja. Dekan in hladnejši vplivni možje so vse poizkušali, da ljudstvo pomire, a ni se hotelo posrečiti. Tu so začeli kmetje žene spravljati v ozadje in orožniškemu častniku, ki je tudi miril ljudi, se jc
videlo na obrazu, kako resen se mu zdi položaj. Ta častnik se je vedel vzorno nasproti ljudstvu, a njegovo moštvo je bilo nesramno in je zmerjalo slovaške volivce. Ko je nevarnost prikipela do vrhunca, je dekan Okanyik izjavil, da odstopa od kandidature, kajti proti vladnim odredbam ni pomoči, a krvo^ prc-litja pod nobenim pogojem noče. Tako se jc sicer nezaslišano vladno nasilje v Skalici nekrvavo izvršilo, kar pa seveda ni vladna zasluga, nasprotno, vlada je storila vse mogoče, da Slovake izzove. Tako je češko pehotno vojaštvo, ki mu je ljudstvo rado ugodilo in ki jo tucli samo z ljudstvom čutilo, pustila v ozadju, v ospredje pa postavila trda mažarske huzarje, ki ne razumejo bei sedice slovaški. Da so vsa spredaj na* vedena dejstva sama na sebi nezaslišan na provokacija, ni treba še posebej pov-. darjati.
Vse to je Scotus Viator na lastne oči videl in pravi, da je pripravljen vsako besedo pred sodiščem dokazati Obrnil pa se je tudi na zanesljive ljudi v druge nemažarske kraje za podatke o volitvah, ki jih bo potem z vsemi po< drobnostmi očividcev predložil 'jav< nosti.
Presvetlemu knezoškofu ljubljanskemu za god
čestitala je danes duhovščina ljubljanskega mesta. Mil. stolni prošt J. Sajo-i vic je omenil, da Presvetli v ponedeljek na god sv. Antona Paduanskega posveti novo krasno cerkev v Prečini. To je nekak simbol njegovega delovanja v škofiji: vse prenoviti, vse dvigniti v nadnaravno življenje. Zato Presvetli neutrudno dela, zato neprestano moli, zato trpi, zato se žrtvuje kot vzor svojim duhovnom in svojemu narodu. Govornik želi, naj Bog nakloni Presvetlemu tudi v bodoče dovolj moči, da nadaljuje še mnogo let svoje apostolsko delovanje. — Presvetli se zahvali za iskrene čestitke, priporoča se duhovnom in vernemu ljudstvu v molitev, zahvali se vsej duhovščini, ki ga s toliko požrtvovalnostjo- podpira pri njegovem delu ter prosi duhovščini, ljudstvu in sebi milosti, da se vedne krepkeje razvija in utrjuje v škofiji kr. ščansko mišljenje in življenje.
Dnevne novice.
+ Seja glavnega odbora »Sloven*
ske Straže« bo v sredo 22. t. m. v posve' tovalnici K. T. D. v Ljubljani. Začetek dopoldne ob deveti uri, popoldne pa ofc 2. uri. Prosimo vse gg. odbornike, da se te seje gotovo udeleže, ker bodo na dnevnem redu velevažne zadeve. Gg. ki so prevzeli referate, naj jih takoj sestavijo ter naj jih pošljejo do 18. t. m. na-čelstvu »Slovenske Straže« v Ljubljano.
+ Hrvati za »Slovensko Stražo«, Glasilo hrvaške seljačke stranke »Dom« prinaša oklic za »Slovensko Stražo« in naglaša, da uredništvo sprejema darove za »Slovensko Stražo«. »Dom« poziva: »Mi Hrvati, osobito se-ljaci, imamo i svojih domačih težkih potreba, to je istina. Ali brača naša Slovenci braneči sebe od Niemca i Talija-na — brane i nas Hrvate, pa nam je več zato dužnost, da im pomognemo. No ako držimo na pameti, da su Slovenci naša prva i najvjernija brača, da su uviek živjeli i sada živu s nami baš u bratskoj ljubavi i slozi, da se svakomu našemu napredku vesele kao svomu, — onda če se sigurno i nas nači, koji čemo »Slovenskoj Straži« pristupiti kao članovi i darovatelji. Neka nas i ne bude mnogo, neka naši darovi i ne budu veliki, ali neka brača Slovenci znadu, da je uz njih naša misao, naša duša, naše srce i naša volja. Pristupajmo zato »Slovenskoj Straži« kao svojoj! I naj-manji dar neka bude znak ne samo bratske ljubavi, nego nerazrešivoga hrvatsko - slovenskoga narodnoga jedin-stva! Napried za »Slovensku Stražu«, za našu stražu!« — Tembolj sveta je sedaj dolžnost Slovencev, da se vsi zbe-ro okolu »Slovenske Straže«, katere delo tako dobro umevajo bratje Hrvati.
+ Na delo za 10. julij! Prosimo še enkrat vse voditelje naših organizacij, naj imajo takoj razgovore o prireditvah za 10. julij na podlagi včeraj v »Slovencu« objavljenega oklica. Za ponedeljek i. julija zvečer pripravite povsod kresove, za nedeljo 10. julija pa se organizirajte, da bo korporativna udeležba društev z zastavami pri dopoldanski službi božji veličastna in da se tudi popoldanske manifestacije kar najbolj slovesno izvrše. Že sedaj v vsakem kraju združujte ljudi za pristop k podružnici »Slovenske Straže«, da 10. julija nastopite že z gotovimi dejstvi. Pokažimo, da je in bo naša ljudska organizacija najboliša bramba domo-> vine!
+ Vele važni obrtni zborovanji se Vršite v Ljubljani 26. in 27. junija. V nedeljo 26. junija bo namreč ustanovni shod deželnega obrtnega sveta, združen z velikim obrtnim shodom za celo deželo. Dnevni red, ki ga natančneje še pravočasno objavimo, obsega poročila o delovanju dež. obrtnega sveta, o obrt-no-pospeševalnem zavodu, o obrtniški organizaciji, o malo-obrtnem kreditu an o vajeniškem vprašanju. V ponedeljek 27. junija pa začne svoje delovanje kuratorij obrtno - pospeševalnega zavoda. Gg. obrtniki, zasledujte pazno poročila o teh velevažnih zborovanjih in agitirajte že danes za mnogobrojno udeležbo!
-f- Italijanska fakulteta. Hofrat •Ploj je smatral kot umestno razglašati rv »Slov. Narodu«, da je on pisal »Slovenskemu klubu« za skupen posvet v zadevi fakultete, da pa je »Slovenski iklub« skupni posvet v tej zadevi odklonil. To je resnica. Gospod hofrat je pa v svoji veliki lojalnosti pozabil povedati, da je »Slovenski klub« na hof-ratovo pisanje jasno odgovoril, da ne vidi trenotno nobenega razloga za tako posvetovanje, ker se položaj od lanskega soglasnega sklepa vseh Jugoslovanskih poslancev ni prav nič izpre-menil. »Slovenski klub«je namreč soglasno takoj izprevidel, da hofratovo pisanje ne cika na prav nič drugega, kakor na to, najti lep način, po katerem bi se gospod hofrat izmuznil iz zanj in za njegove osebne ambicije in mahinacije skrajno neprijetnega položaja, da se mora resno bojevati zoper vladno predlogo in zoper narodnopoli-tične interese Nemcev in Italijanov. Poslanci »Slovenskega kluba« ,j)a so preresni možje, da bi se v tako resni .zadevi spuščali v katerekoli mahinacije, oni so lansko leto rekli svoje mnenje v »Narodni zvezi« in ta jim je soglasno pritrdila. Pri tem kar so enkrat rekli tudi ostanejo. Zato pa ni treba nobenih posvetovanj, ker je soglasni sklep vseh Jugoslovanov popolnoma jasen za vsakega, ki ima normalne možgane. Znano je, da je »Slovenski klub« lansko poletje skupni sklep južnih Slovanov sam izvršil, med tem ko je hofrat Ploj takoj na cedilu pustil sklep, za katerega je bil poprej sam glasoval in brez sramu zapustil vitalne interese slovenskega naroda. Poslanci »Slovenskega kluba« pa niso stare babe in nimajo navade preobračati dane besede. Kar je bilo lani sklenjeno od vseh Jugoslovanov, to bodo tudi izvršili in so izvrševanje že zapo-čeli. Na »Zvezi južnih Slavena« je, da tudi ona izvrši, kar je bilo soglasno sklenjeno. Da je stališče »Slovenskega kluba« edino pravo, potrjuje sledeča brzojavka hofrata Ploja v včerajšnjem »Slovenskem Narodu«. Glasi se: »Klerikalne spletke. Dunaj, 10. junija. (Državni zbor.) Včerajšnja »Slovenčeva« vest o postopanju »Zveze južnih Slovanov«, ki jo je priobčil med telefonskimi in brzojavnimi poročili, je popolnoma neresnična. »Zveza južnih Slovanov« se drži znanega sklepa skupne »Narodne zveze«, želi pa konkretnejših sklepov glede taktičnega poslovanja. — Dr. Ploj.« — Vzamemo na znanje! Zdaj pa čakamo, na kak način bo gosp. hofrat izvršil to, kar obljubuje brzojavka v hofratovem glavnem glasilu. Da se nahajajo v »Zvezi južnih Slavena« resni in značajni možje, katerim je to resno, kar je gospod hofrat moral objaviti v zgorajšnji brzojavki, ne dvomimo, a zelo dvomimo, da bo gosp. hofrat to resno izvršil, kar obljubuje brzojavka. Znano nam je žalibog to, da dr. Ploj ne zamudi nobene prilike, huj,-skati zavratno ob prilikah, ki se mu zde primerne proti soglasnemu sklepu »Narodne zveze«. Toda dejanja bodo kmalu govorila glasneje, kakor vsak članek in če bi se nepričakovano zgodilo, da bi hofrat Ploj izjemoma enkrat lojalno in pogumno branil slovenske narodne interese, bomo mi prvi, ki bomo to z zadovoljstvom zabeležili.
+ Čudovita moč »Slovenčevih« brzojavk. O čudnem postopanju poslanca Ploja v vseučiliški zadevi smo v petek priobčili brzojavko, ki je silovito učinkovala na eni strani na »Narod« in njegovega Ploja, na drugi strani jc pa povzročila, da so v »Zvezi južni Slovanov« sklenili nekaj jasnega, da se bo tudi hofratu težko izmuzati. »Narod« vpije včeraj na eni strani o potrebi »skupne seje« Jugoslovanov, zadaj pa hofrat Ploj že sam z brzojavko pobija to svojo notico, češ, »da sc »Zveza južnih Slovanow« drži sklepa skupne »Narodne zveze«, želi pa »konkretnejših sklepov glede taktičnega postopanja«. Če sc »Zveza južnih Slavena« drži znanega sklepa, ki je prav jasen, ni torej treba nobene »skupne seje«, treba je le najodločnej-šega skupnega nastopa na merodajnem mestu za slovenske pravice. Hofrat menda med vsemi Jugoslovani ni. tako
zabit, da bi potreboval še »konkretnejših sklepov«, ko ima že na Gostinčar ju lep vzgled, kako sc je treba moško postaviti na branik za pravice narodove in kako se izvršuje sklepe skupne »Narodne zveze«. Sicer pa so hofratu menda tudi v'»Zvezi južnih Slavena« že prižgali luč, kajti včeraj izišla in danes nam došla »Kroatische Korrespond.« poroča: »V včerajšnji seji »Zveze južnih Slovanov« je poročal dvorni svetnik dr. Ploj o svoji zadnji konferenci z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom v zadevi italijanske pravne fakultete. V debati, ki je sledila temu poročilu, so govorili vsi navzoči klubovi člani in koncem debate se je sklenilo, da skuša »Zveza južnih Slovanov« preprečiti odobritev vladne predloge glede na ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, ako ne spremeni vlada istočasno svojega stališča napram zahtevam Slovencev in Hrvatov po slovenski univerzi v Ljubljani in priznanju izpitov na zagrebški univerzi.« — Tu ima gospod hofrat popolnoma »konkretne sklepe« svojega lastnega kluba, ki so bili storjeni dan prej, ko jih je v brzojavki »Narodu« hofrat — še »pogrešal«!! Res čeden mož ta hofrat, ki se ob tako jasnih direktivah hoče še skrivati po brinju! »Narodove« psovke na našo parlamentarno delegacijo pa bodo ovrgla — dejanja. Ves pametni slovenski svet je že sedaj prepričan, da »Narod« na Plojc-vo komando radi tega poliva cele go-lide na naše poslance, ker je »Slovenec« razkril Plojcvo spletkarjenje in da zato, ker je Ploj hotel zapustiti slovenske interese, »Narod« sedaj zmerja »klerikalce«. Tako je bilo vedno, kadar so bili liberalci v zadregi in kadar so mešetarili proti koristim slovenskega naroda. Sicer pa Ploja zagotavljamo, da ni bilo prvikrat, ne zadnjikrat, ko je »Slovenec« pokazal čudovito moč svojih brzojavk.
+ O Ploju. Kadarkoli je dunajska vlada v nasprotju s kako slovensko ali jugoslovansko zadevo, takrat stopi na površje hofrat Ploj, seveda za vlado. Splošno rad poskrbi, da se vsak kurjek, ki ga pobere v vladnem kurniku, naznani širnemu svetu; če mimogrede iz-pregovori kako besedo s kakim ministrom, brž gre vest o njegovih konferencah po svetu. Ob taki priliki kot je sedaj, ko sc gre za laško fakulteto, je seveda hofrat zopet na delu. Njegova taktika jC stara: ugoditi vladi, speljati vse tako, kakor je vladi všeč, zraven pa krivdo v naši javnosti zvreči na druge. Po naših najtočnejših informacijah pa lahko pomirimo Ploja in ves slovenski svet: Topot in odslej nikdar več ne doseže Ploj s svojimi intrigami nobenega uspeha. Poznajo ga vsi in kakor je s svojo, z njegovega osebnega stališča obžalovanja vredno kratkovidnostjo ubil sebe pri svojih volivcih, tako se je tudi onemogočil na Dunaju. Sam si je iztesal rakev in si zabija žreblje vanjo. Kakor mu drago!
+ Tresič-Pavičič proti Ploju. Pretekli četrtek se je vršila na predlog dr. Korošca v državnem zboru debata o ogrskih volitvah. Poslanci Korošec, Šramek, dr. Scheicher, dr. Renner, Da-szynski so ožigosali postopanje Khue-nove vlade pri teh volitvah, osobito zoper Slovake in Rumune. To so bili mo-ralični škorpijoni, s katerimi so tolkli grofa Khuena-Hedervaryja z njegovo kompanijo vred. Razkrinkala se je cela volivna sleparija, najzanimiveje je pa bilo, ko je vstal tudi član »Zveze južnih Slavena« poslanec Trcsič-Pavi-čič in je ravno tako kakor drugi govorniki kruto ožigosal postopanje Khuen - Hedervaryjeve vlade pri teh volitvah proti narodnostim. Gnjev nad ogrskimi razmerami jc zavladal v celi zbornici, niti eden poslanec se ni našel, ki bi si upal izreči le besedico zagovora, seveda tudi Ploj ne. G. »Obmann« »Zveze južnih Slavena« se ob tej priliki niti ni upal v zbornico. Ostal je zunaj in čakal menda v nekem prašnem kotu upravnega sodišča konca te peklenske debate, v kateri je član njegovega lastnega kluba izrekel tako kruto obsodbo ne samo nad grofom Khuen-IIe-dervaryjem, temveč s tem obenem tudi nad svojim »Obmannom«, kajti ta »Obmann« in hofrat je, kakor znano, v »N. Fr. Presse« dne 3.. junija izrekel svoje zadovoljstvo nad grof Khuen-IIederva-ryjevimi volitvami, a to korajžo ima gospod hofrat samo v »Ncue Fr. Pr.«, v nadi, da se to bere na višjem mestu, a v državnem zboru jc moral gospod »Obmann« prepustiti besedo poslancu Tresiču-Pavičič, ki je zavzel ravno nasprotno stališče od onega svojega »Ob-manna«. Tedaj stojimo pred čudnim položajem, da »Zveza južnih Slavena« v tej zadevi zavzema na dveh različnih mestih dvojno različno stališče: eno v židovski »Neuc Freic Presse« po svo-
jem »Obmannu« v prilog Khucn-Hc-dervaryju in njegovi židovski maža-ronski bandi, drugo pa v državni zbornici po svojem govorniku zoper Khuen-Hedervaryja in njegovo bando.
-j- Skupna posvetovanja obeh Jugoslovanskih klubov so dunajskemu hofratu Ploju baje tako pri srcu, da sc v »Slov. Narodu« bridko pritožuje, ker baje »Slovenski klub« tega noče. To je s strani dvornega svetnika Ploja in njegovih ožjih tovarišev naravnost nc-čuveno, da nc rabimo hujšega izraza, kajti meseci so že minoli, odkar je »Slovenski klub« stavil skrajno ku-lantnc predloge za skupno delovanje vseli jugoslovanskih poslancev, a po glavni krivdi hofrata Ploja ta zadeva še danes ni rešena. Ploj in njegovi ožji tovariši jc absolutno rešiti nočejo. Ali ni tedaj samo hinavščina, ako obenem ti gospodje vpijejo po skupnih posvetovanjih?
+ »Odstop od tožbe«. Včerajšnji »Narod« je priobčil naslednjo notico: »Odstop od tožbe. Prejeli smo ta-le sodni sklep: »Pr VIII. 9./10. Postopanje v kazenski stvari dr. Antona Bonaventu-ra Jegliča, knezoškofa v Ljubljani, proti Rastu IPustoslemšku, izdajatelju in odgovornemu uredniku »Slovenskega Naroda« v Ljubljani, Knaflova ulica, radi pregrešiva zoper varnost časti, se vsled izjave zasebnega obtožitelja, da odstopa od obtožbe, ustavi v smislu § 109. in 46. k. pr. r. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, odd. VIII., dne 6. junija 1910. Grasselli.« —■ K tej svoji notici je pa »Slovenski Narod« pozabil povedati, zakaj je knezoškof odstopil od obtožbe. Knezoškof je odstopil od obtožbe, ker je moral »Slovenski Narod« javno preklicati svoje lažil »Slovenski Narod« je moral preteklo soboto priobčiti tole izjavo: — »V številki 42. z dne 22. februarja 1910. je priobčil »Slovenski Narod« med dnevnimi vestmi pod zaglav-jem »Zakaj molčite, klerikalna gospoda?« članek, po katerem se je upravičeno čutil žaljenega prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, kateremu se je med drugim očitalo, da je na nepošten in zločinski način prišel v posest hranilne knjižice in zavarovalne police slaboumne Frančiške Rozman. — Ker smo se uverili sami, da so bile navedbe omenjenega članka popolnoma neosnovane, jih obžalujemo in lojalno preklicujemo. — V Ljubljani, dne 4. piaja 1910. -- Uredništvo »Slovenskega Naroda«. — »Slovenski Narod« , je moral plačati tudi do vinarja vse stroške, ki so narasli iz te pravde! Tako je ta »odstop od tožbe« — silna blamaža za »Slovenski Narod«!
+ Nove reformne zakone pripravlja deželni odbor kranjski.
+ Predavanje v Dravljah, ki je bilo napovedano v »Domoljubu« za nedeljo, 19. t. m., se vsled shoda strokovne delavske organizacije pri »Čebavu« v Št. Vidu preloži na poznejši čas. Vabijo se pa vsi člani in prijatelji dra-veljskega in šišenskega izobraževalnega društva za nedeljo, 19. t. m., popoldne na shod pri »Čebavu« v Št. Vidu, kjer bo govoril poslanec dr. Krek.
— Na Žalostno goro v ponedeljek, 13. t. m., na god sv. Antona Pad.! Tega dne se zberejo ondi vse dekliške Marijine družbe vrhniške dekanije z zastavami. Od rane ure naprej bodo svete maše. Ob petih bo med sveto mašo skupno sveto obhajilo z nagovorom. Po zajutreku, za kar bo preskrbljeno, bo ob pol 9. uri slavnostni govor, potem slovesna sveta maša. Pod vodstvom »Slovenske krščanskosocialne zveze« se vrši po cerkvenem opravilu na prostem pred cerkvijo zborovanje. Tudi dekleta iz raznih župnij bodo nastopala z govori in deklamacijami. Razun Marijinih družb ste uljudno vabljene k tej slovesnosti tudi vse cenjene članice dekanijskih izobraževalnih društev in »Bogomile«. Po kosilu bodo ob 2. uri popoldne v cerkvi pete litanije Matere božje z blagoslovom in zahvalno pesmijo. To bo zopet Vaš dan, krščanska dekleta! Pridite v obilnem številu k svoji Materi na Goro! Na svidenje!
4- Pogreb knezoškofove sestre. Iz
Preske se nam piše: Izročili smo ostanke blage sestre knezoškofa ljubljanskega dne b. junija k večnemu počitku. Pogreb jc bil vcličasteij. Vodili so pogreb sami knezoškof ob asistenci 28 duhovnikov. Bila je zastopana Marijina moška družba iz Ljubljane, Marijina družba fantov in mož iz Preske ter Marijina družba deklet in žena iz Preske, delavsko in izobraževalno društvo z zastavo, domači Orli in iz Škofje Loke. Mnogo je bilo ljudi iz Ljubljane ter iz sosednjih fara. Sploh sc socli, da Preska še ni videla takega pogreba in ga tudi ne bo kmalu.
»Kje so moji kmetje?« jc vprašal cesar večkrat za časa svojega petdnevnega bivanja v Bosni. Ko je videl okoli sebe same uradnike in drugo gospodo,
je dejal: »Tega vsega vidim dovolj tudi na Dunaju, a jaz hočem videti tudi narod!« Ko mu je začela govoriti hči barona Pittnerja, seveda nemško, se je cesar obrnil in se začudil proti spremstvu: »Torej zopet baronica!« Zato pa je cesar s pravim vžitkom gledal najprej hrvaško, potem pa srbsko kmečko svatbo z vsemi pristnimi običaji, ki se vrše ob taki priliki. Videl je jugoslovansko kolo deklet in mladeničev, čul jc jugoslovanske svatovske pesmi, katerim ni enakih, razen na Moravskem, Slovaškem in v južni Rusiji. In cesar je bil s tem tako zadovoljen, da je izjavil, da ni še nikdar videl kaj tako krasnega.
—	Katol. izobraževalno in podporno društvo v Mengšu vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 12. junija t. 1. v dvorani »društvenega doma« v Mengšu. Spored: 1. Pozdrav. 2. »Tri sestre«, igra v treh dejanjih. 3. »Tudi obleka naredi človeka«, veseloigra v enem dejanju. — Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1. vrste po 1 K, II. vrste po 60 vin., stojišča po 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
+ Tržaško ljudskošolsko vpraša« nje. Poslanec dr. Rybaf je doznal, da se ministrstvo resno bavi s tem vprašanjem. Razun imenovanja še peterih' državnih učiteljev na tržaški družbinil šoli je nameravana tudi reorganizacija slovenskega pouka na državni ljudski šoli, zlasti pa pomnoženje oddelkov.'^
+ Borovnica. V. nedeljo, dne 12. irtf 19. t. m. priredi »Bogomila«, ženski od-! sek k. s. izobraž. društva v Borovnic! Sardenkovo igro »Mater dolorosa« v, sedmerih dramatskih slikah. Začetek' ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo društvene za-i stave, se preplačila hvaležno sprejem majo.
+ Dr. Mecchio, tržaškega stolnega kanonika, je sv. oče Pij X. sprejel v daljši avdijenci. Šlo se je za tisti pas-kvil, ki ga je spisal zoper Mecchio kanonik Buttignoni, znani sotrudnik »Piccola«. Iz zanesljivega vira vemo, da se bo imel gospod Buttignoni zavoljo nedopustnega načina svoje kritike zagovarjati, kakor bo moral dajati odgovor tudi za svoje pavšalne obdolžitve, kar mu najbrže ne bo lahko. Če ne bo vedel, kako si pomagati, naj gre vprašat »Edinost«, ki je tako zelo modra...
—	General Varešanin — baron. Deželnega šefa Bosne in Hercegovine, Marijana Varešanina Vareškega je cesar imenoval za barona v znak osebnega priznanja. General Varešanin je rodom Hrvat ter je večinoma služboval na jugu.
:+ Nemški listi alarmujejo javnost, ker zadnji čas slovenski kandidati za advokaturo pri graškem nadsodišču zahtevajo, da se jih sprašuje v slovenskem jeziku. Nemcem to seveda ne gre v glavo in zato vidijo že v duhu, kako se vsled tega podira država . . .
+ Osebna vest. Finančni minister je poveril začasno vršenje funkcij namestnika borznega komisarja na dunajski borzi tržaškemu rojaku, gospodu doktorju Vladimirju Pertotu, mini-* sterijalnemu podtajniku.
—	Župnijo Lipo pri Vrbi je dobil Č« g. župnik Janez Nagel # Šelah.
—	Nadvojvoda Maksimilijan, sin pokojnega nadvojvode Otona in vdove nadvojvodinje Marije Jožefe bo vstopil v vojno mornarico. Za nadvojvodo bodo kupili, kakor se čuje, palačo princa Ivoburškcga v Pulju.
—	Nesreča s srpom. Pri Riemanjili se je vračal s srpom v roki domov 63 let stari kmetovalec Peter Geršak. Nakrat se Geršak izpodtakne in pade — na srp, ki se mu je s tako silo zasadil v telo, da je Geršak kmalu nato umrl.
—	Od avtomobila povožen. V bližini Celovca je smrtnonevarno povozil avtomobil podjetnika Karola Eggen-bergerja šestletnega dečka Lorenca Močnika. Šofer je dajal znamenja, a deček se je avtomobila tako prestrašil, da je letel naravnost pod avtomobil.
—	Ženske in politika. Ustavni odsek državnega Zbora je sprejel z večino predlog, da smejo tudi ženske, ki so že dopolnile 21. leto, biti članice političnih društev.
—	Aljažev dom. Stavba novega Aljaževega doma vrlo napreduje. Iz-delavajo se že notranji prostori, v prvem nadstropju je sedem sobic že popolnoma prirejenih in vsi prostori se izgotove, kakor jc zanesljivo pričakovati, do konca tega meseca. Na praznik Sv. Petra in Pavla in sploh od 1. julija naprej bode Aljažev dom popolnoma oskrbovan; za sedaj jc pa tudi provi-zorično že oskrbljen s pijačo in mrzlimi jestvinami in tudi prenočevati je že mogoče v stari Aljaževi koči in v nekaterih sobicah nove stavbe.
—Akademija lepih umetnosti za Jugoslovane. Poslanec Biankini jc v dogovoru z nekaterimi hrvaškimi umetniki vložil v poslanski zbornici
predlog, naj se v kakem dalmatinskem mestu — Dubrovniku ali Splitu — ustanovi akademija lepih umetnosti za Jugoslovane. Dalje je tudi predlagal, naj se v korist uspešnemu napredovanju lepih umetnosti, sezida v glavnem mestu Dunaju velika zgradba za peri-jodične umetniške razstave vseh umet nikov raznih narodnosti. Ta dva pred loga je podpiralo nekoliko članov vseh slovanskih klubov.
— Samoumor vajenca. Obesil se je v Radečah pri Zidanem mostu 8. junija 18-letni Jožef Bratuša, vajenec v trgovini tukajšnjega nemškutarja Gschella, od koder nihče ne hodi k službi božji iVzrok je trdo ravnanje z vajencem in pa brezvestno hujskanje od gotovih ljudi.
Ljubljanske novice.
lj Jutri k proslavi desetletnice podpornega društva za tobačne delavke in delavce! Še enkrat opozarjamo somišljenike, naj pohite k tej pomembni proslavi dopoldne na Šmarno goro, popoldne pa k Cebavu v Št. Vid, da se tako vsi nekoliko oddolžimo našemu značajnemu in poštenemu delavstvu.
lj Častniška vojna šola št. 3 iz Gradca je dospela s svojim poveljnikom, generalnim majorjem Ignacijem Trollmannom včeraj v Ljubljano ter bo itu ostala do 14. junija. Zaradi tega b o danes zvečer igrala na vrtu hotela »Union« (v slučaju slabega vremena v dvorani) vojaška godba pešpolka št. 27. Pristop k koncertu je dovoljen tudi civilnemu občinstvu.
lj Zanimiva civilna pravda se vrši včeraj in danes pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Popirna tvrdka Ley-kam Josefsthal zahteva od ljubljanskega župana Hribarja in ravnatelja Prosenca 96.881 K 68 vin. Senatu predseduje deželnosodni svetnik dr. Toplak, votanta sta deželnosodna svetnika dr pl. Schneditz in dr. Travnar, zapisnikar avsk. dr. Zupane, tvrdko Ley-kam zastopa dr. Valentschag, pri razpravi sta tudi navzoča dunajski odvetnik dr. Sternlicht, upravni svet. Taus-sig in neki uradnik, Taussigov adla-tus. Ravnatelja Prosenca zastopa dež. odbornik dr Pegan, ljubljanskega župana pa ljubljanski podžupan dež. odbornik dr. Ivan Tavčar. Dejanski položaj je sledeč: Hribar in Prosenc sta prodala leta 1905 akcijski družbi Ley-kam od posestev radeške graščine Magovnik, Jatno in Jagnjenico za 237.685 K 48 vin. V kupni pogodbi stoji, da morajo obsegati gozdi 40.000 m3 smrekovega lesa in sicer mora imeti polovica (50 odstotkov) debelost nad 15 cm, ostanek pa od 10 do 14 cm. Družba trdi, da je posekala v štirih letih 23.970111 m3 lesa, stoji ga še 91-826 m3 in manjka še 24.061-937 m3, za kar se zniža kupnina za 83.674 K 83 vin. (5-25 K za m3). Tožbo proti družbi je pa vložil tudi župan Hribar, ki zahteva, naj družba plača tisto vsoto, ki jo še ni plačala. Po svojih zastopnikih sta naglašala Hribar in Prosenc, da se gre tu za prodajo nepremičnin. Družba je napravila zelo dobro kupčijo, ker je deloma v lesu in v posestvu vrednosti 384.000 K. Leykam družba je merila suh, obeljen les. Niso se vpoštevale dolžine, ki pridejo čez meter, kar je trgovski trik. Merilo se je les površno, nepopolno, da, niti meril se ni, marveč se je le na oko sodilo, koliko množink lesa je družba posekala. Ogenj je bil dvakrat v gozdih. »Ruinione Adria-tica« je plačala v enem slučaju 40.000 kron, ko je gorelo drugič, je zahtevala družba Leykam od »Assicurazioni Generali« 20.000 kron, zadovoljila se je pa končno s 600 K. Les bi se moral meriti, ko še stoji in sicer v doprsni višini, ker se je šlo po besedilu pogodbe za smre-čino, ne pa za trgovski les, kakor trdi družba. Družba je sekala prvo leto nezrel les. Razpravljalo se je včeraj dopoldne in popoldne. Dr. Valentscha-gova izvajanja je nazival dr. Tavčar za »nečuvena« in »unverschamt«, ker se je zaletel v zastopnika tožencev. Juristi trde, da bo trajalo še dve leti, predno bo tožba končno odločena. Razprava Leykam-Hribar-Prosenc se je danes nadaljevala. Dr. Tavčar je zelo ostro zavračal včerajšen dr. Valentschagov napad na nasprotni stranki, izjavil, da zastopnikov insulti ne morejo doseči. Stvarno izjavlja, da se ni vračunal ves les, ker se smreka prežaga in se konci niso vračunali. Dr. Valentschag je izjavil, da ni mislil v svojih izvajanjih zastopnikov, marveč le nasprotni stran-
ki. Kratko je še dr. Tavčar utemeljil Hribarjevo tožbo, ki zahteva od družbe, naj mu plača 37.685 K 48 vin. Predno so se podali sodniki v posvetovalnico, da sklepajo o predlogih, ki sta jih stavili stranki, je še predsednik deželnosodni svetnik dr. Toplak nagovarjal stranki, naj sc pogajata, ker izid nikakor ni gotov, in če se prične dokazovanje, bodo nastali ogromni stroški. Dr. Tavčar nima nič proti eventu-elni poravnavi, tudi Taussig ne, ki pa ne stavi nobenih prepozicij. Po senato-vem posvetovanju naznani senatov predsednik deželnosodni svetnik dr. Toplak, da se bodo sodniki morali posvetovati več ur, morebiti tudi dneve in da se zato razprava nadaljuje dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne.
lj Na čast udeležencem glavne skupščine »Društva za prisilno vzgojo in oskrbo« priredi občinski svet ljubljanski v ponedeljek ob 7 uri zvečer skupno večerjo v hotelu »Tivoli«.
lj Ostra kazen. Pred tukajšnjim deželnim kazenskim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati J:. M., knjigovodja »Mlekarske zveze« v Ljubljani, zaradi hudodelstva poneverjenja in goljufije. Obdolženec je v nenavzočnosti tamoš-njega blagajničarja dostikrat prevzel vplačila, katere je deloma vknjižil, ostanek pa vtaknil v žep in zase porabil. Tako je prevzel meseca septembra od Ivana Kende 374 K, od Jožefa Kri-sperja pa 616 K 30 vin. Obdolženec si je znal pa še na drug način preskrbeti denarja. Vzel je v pisarni uradno štam-biljo, prišel večkrat v Kendovo restavracijo pod pretvezo, da je sedanji načelnik zveze zelo strog in da prosi za poravnanje računov. Ker se mu je verjelo, mu je Kenda izplačal, nakar je na računih potrdil prejemke v skupnem znesku 814 K. Na isti način je manipuliral tudi pri Adolfu Švara, ki mu je izročil 263 K 30 v. Prejem teh zneskov je obdolženec potrdil z lastnoročnim podpisom. Zagovarjal se je, da so ga le neugodne gmotne razmere privedle do tega, kajti imel je 160 K mesečne plače, od tega mu je bilo odtegnjeno 46 K, eksekutivnim potom pa mesečno 20 K. Pritiskali so na njega obrtniki in drugi dolžniki, žena pa, ki je šivilja, je obolela in ni mogla ničesar zaslužiti. Zagovarjal se je, da je imel resno voljo vse povrniti, kajti vse tiste vsote, ki si jih je prisvojil, je zaznamoval v knjigah z drobnimi pičicami, upal je tudi na remuneracijo, nekaj pa bi mu bil posodil svak. Ker je žena ozdravela, bi mu bilo možno poravnati tudi z njenimi prislužki škodo. Sodni dvor je po daljšem posvetovanju obsodil obdolženca na sedem mesecev težke ječe. Obdolženec je prosil, da bi se ga spustilo na proste noge, kar se mu je dovolilo sporazumno z državnim pravdni-kom dr. Neubergerjem proti obljubi, da ne bo pobegnil. Na občinstvo je ta odredba napravila ugoden vtis.
lj Kje je terorizem? Pri svojih izbruhih na »Ljubljano« je »Slovenski Narod« zadnji čas mnogo sanjaril o »terorizmu«. Odgovarjali nismo, ker so se pevci »Ljubljane« »Narodovim« izmišljotinam smejali in prav dobro spoznali vir in namen teh napadov. »Narod« naj bo o terorizmu lepo tiho, ker je znano, da naš pristaš na magistratu ne dobi službe, dočim n. pr. njegovi pristaši pri deželnem odboru celo avanzi-rajo in se v službi naših zavodov trpi ljudi, ki so naši odločni nasprotniki, in se jim da svobodo, dočim n. pr. župan Hribar uradnikom banke »Slavije« ni niti dovolil, da bi vstopili v stanovsko organizacijo. Če se bo kedaj pri nas nekoliko posnemalo liberalno taktiko pri službah, bi nam tega nihče ne mogel zameriti in bi bilo morda to celo zelo — zdravo. Kako terorizem v resnici cvete le pri magistratni stranki, so pa najboljši dokaz najnovejši dogodki. Bratski pevski društvi »Ljubljanski Zvon« in »Slavec« nameravata vsako posebej napraviti izlet v Belgrad. »Zvon«, da bi priredil deloma v svojo korist koncert v Belgradu, »Slavec«, da se udeleži nekaj dni prej slavnosti nekega belgraj-skega pevskega društva. Po mestu se govori, da je župan poklical predse magistratna uslužbenca predsednika »Slavca«, Dražila in pevovodjo Lajo-vica ter jima zabičil, naj »Slavec« ne gre v Belgrad, naj na to vplivata, sploh pa jima — dopusta ne da. »Slavec« bo menda kljub temu napravil izlet v Belgrad, »Narod« pa sedaj lahko piše povest o resničnem terorizmu.
lj O zdravju župana Hribarja se nam poroča, da se jc gosp. dr. Demšar obrnil na dr. Holzknechta, ki jc z Ront-
genovimi žarki trikrat prelsk"al gospoda župana. Dr. Holzknecht je sedaj izjavil, da jc mogoče, da.se je zmotil s svojo diagnozo.
lj Občinski svet ho imel redno sejo v torek, dne 14. junija 19010, ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: o odobritvi volitve odbora »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« za upravno leto 1910.; o dopisu »Kranjske hranilnice« glede odpovedi prostorov, ki jih ima v najemu umetno-obrtna strokovna šola v hiši št. 2 na Sv. Jakoba trgu; o ponudbi Adolfa Reiclia in Franca Schustra za odkup .sveta Suknjarske steze, ki so ima opustiti; o ponudbi Adele Weiseitlove za odkup stavbišča št. 11, parcele št. 99/1 kat. občine Gradišče; o prošnji pevskega društva »Ljubljanski Zvon« za izredno podporo povodom društvenega izleta v Belgrad (Ne bo nič! Ni treba sklepati; če pa sklenete, sledi takoj pritožba. Ur.); o prošnji posestnikov v Štcpanji vasi, Gorenji in Spodnji Hrušici, Bizoviku, Hradeckega vasi in na Poljanski cesti glede ureditve ceste skozi Hradeckega vas ter napravo brvi preko Gruberjevega kanala v bližini poljanskega mostu in več drugih točk, v tajni seji pa o raznih službah.
lj Pogrešajo od dne 5. t. m. dijaka III. gimnazijskega razreda v Rudolfo-vem, 14-letnega Karola Vriska, rjavih las, obrvi in oči ter okroglih lic.
lj Ponesrečenec, ki ga je ubil vlak pri Medvodah, je kmet Janez G u -b a n e c iz Vodic.
lj V Gradašco padel. Včeraj je padel v Cerkveni ulici v Gradašco dveletni Viktor Habrovšek. Ker je bila voda do enega metra globoka, sc je dečko že potapljal. Vdova Helena Valušnika, ki je videla dogodek, je skočila v vodo in rešila otroka gotove smrti.
LAŠKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
BIENERTH GROZI Z DEMISIJO.
Dunaj, 11. junija. Situacija se čedalje poostruje. V središču položaja je vprašanje laške fakultete. Bienerth je zagrozil z demisijo, ako njegova večina ne reši tega vprašanja v zadovolj-nost in v sporazumu z Lahi. Včeraj se je v konferenci Lahov z Bienerthom pojavil projekt, naj se laška fakulteta ustanovi na Dunaju provizorično za 3 leta. Temu so se baje krščanski socialci pridružili, nemški nacionalci pa se tudi temu upirajo. Danes so se Lahi zopet posvetovali z Bienerthom in Sturghkom, toda konference niso imele nobenega uspeha. Ko so nekateri Lahi predlagali, naj se fakulteta provizorično ustanovi v Inomostu, je Bienerth izjavil, da vlada vstraja brezpogojno na Dunaju. (Vlada pa tudi vsak dan menja svoja stališča!) Lahi so izjavili, da, ako do torka ob 10 dopoldne, ko se bo prešlo v specialno debato glede proračuna, ne pojasni od strani vlade in večine položaj, takoj glasujejo zoper budget. Sttirgkh je baje zapretil večini, da se bo laška fakulteta napravila s § 14, toda nobeden se te grožnje nič ne boji, ker ni resna. Na vsak način bo položaj v torek jasen. Slovanska Unija ta boj med vlado večinoma hladno gleda. Češki poslanci so se v včerajšnji seji lojalno domenili s Slovenci in izjavili, da glede laške fakultete ne bodo ničesar ukrenili brez in zoper Slovence, ki so v tem vprašanju najbolj in-teresirani.
NEČUVENA IZJAVA BARONA BIE-
NERTHA. Baron Bienerth hoče obstrukcijo »Slovenskega kluba« ubiti z laškim kraljestvom.
Dunaj, 11. junija. Baron Bienerth je danes nasproti predsedstvu Poljskega kola izjavil, da računa tudi s slučajem, ako bi Lahi glasovali zoper proračun. Kar se laške fakultete tiče, je baron Bienerth dejal, da bodo morale delovne stranke kaj ukreniti zoper obstrukcijo Slovenskega kluba, zakaj oviranje ali celo onemogočenje laške fakultetne predloge bi za laško kraljestvo napravilo jako neugoden vtis! Baron Bienerth je prvi avstrijski državnik, ki je izjavil, da bi mogla rešitev ali nerešitev kakega notranjepolitičnega vprašanja napraviti neugoden vtis v tuji državi in ki hoče s takim argumentom delovati zoper obstrukcijo kake parlamentarne stranke. Sploh še noben državnik na celem svetu ni nikoli kaj takega storil! Na drugi strani
pa baron bienerth parlamentu prepoveduje osvetliti ogrske razmere, češ. da je to vmešavanje v drugo državo! Ta izjava Bienertha je silno ogorčila vse kroge in pripravlja se akcija, da se ga v parlamentu pokliče na odgovor. Ako se je Bienerth res tako izrazil, je postal nemogoč.
ZBORNICA.
Dunaj, 11. junija. V današnji seji se jc nadaljevala generalna debata glede proračuna. Zbornica se za razpravo nič ne zanima, govorniki nimajo niti 5 poslušalcev. Ob 2. uri se je seja zaključila.
ALI SE BLIŽAMO TURŠKO-GRŠKI VOJSKI?
Atene, 11. junija. Tu se je včeraj vršilo v vojnem ministrstvu vojno posvetovanje, katerega so se udeležili tudi vsi divizijski generali. Bojkot zoper grške ladje se v turških pristaniščih neizprosno izvaja, dogajajo se tudi napadi in izzivanja, ki jih'turške oblasti mirno trpe. Položaj je jako opasen.
OTROVANE HOSTIJE.
Ženeva, 11. junija. Rcbenvelierski župnik je bil pri maši zastrupljen s ho-stijo ter je njegov položaj smrtno nevaren. Tudi druge hostije so bile otro-vane. Ne ve se, kdo je izvršil ta zločin.
Proti zaprtju jeter — bolezni oseb, ki mnogo jedo in se premalo gibljejo — predpisujejo prve medicinske kapacitete vsakodnevno 1 kozarec Franc Jožef-ove grenčice, zavžite na tešče v nekoliko segretem stanju, in nato daljši izprehod. Vsled večjega gibanja čreves, katero provzroča Franc jožef-ova grenčica, se v spodnjem delu telesa izpodbudi cirkulacija krvi, radi česar kmalu izginejo neprijetni pojavi in bolnik češče čuti kot ozdravitev težke bolezni. — Od zdravniškega razsodišča ogrske razstave povodom tisočletnice je bila izmed vseh enakovrstnih domačih rudninskih voda odlikovana edino le Franc Jožef-ova grenčica z veliko mile-nijsko kolajno.	15
Fasadne barve Karola Kronsteiner-ja na Dunaju III., Hauptstrafie št. 120, so dobro preizkušene. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Glavna zaloga v Ljubljani: Brata Eberl.
Opozarjamo na oglas Deering kosilne stroje, ki se dobe po zmerni ceni v veletrgovini z železnino Fr. Stu-pica, Ljubljana.
1910 Avtomobili 1910
Laurin & Klement
niso najcenejši v prodaji, pač pa so naj« cenejši v vporabi;
ceneji so nego vprežni vozovi.
Zahtevajte nove 1910 cenike.
LRGRIM & KLEMENT
Tovarna: Mlada Boleslav.
Zastopstvo: Nikodem & Wetzka, 1681 Gradec, Kaiserfeldergasse 15.
Jse kot naravna
^^namiznavoda gj*®^ prve vrste in kot zdravilna voda
^ zoper teflioče organskega dihanja in zoper bolesti iulodca in mehurja najbolje priporotfc.
V Hmeriko ,ln Kanado
zložna, cena
in varna
vožnja Cunard Line =
H 5W 52	Bližnji odhod:
Iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 21. junija, Ultonia, 5. julija Carpathia, 26. julija, 191U. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši par-nik, 18./6..9./7, 6./8.,27./8. 17./9. 8./10., 5./11., 17./12. 1910. Mauretania, 2./7„ 31./7., 21./8., 10./9., 1./10.,
29/11., 19./11., 10./12., 1910, Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSkove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K 180'— ža odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
ISCe se družina,
katera zna
Plača po dogovoru! Več se izve pri Kernu v Cerkljah pri Kranju.	1666 6-1
Rogaška Slatina
^	najbogatejša na majneiljl.
Olauberjeva solna voda: Tempel-, Stvria-. DonMI-unda.
Svetovno znana zdravilnlca s pitno vodo pri: kroničnem želodčnem in črevesnem kataru, žolčnem kamnu, bolezni na ledvicah, diabetes, protinu, debelosti, zaprtju. Vsa zdravljenja z mrzlo vodo, kopeli z elektriko in navadne kopeli, zdravljenje s paro in vročim zrakom, zdravilna telovadba, inhalatorij, solnčne kopeli, potna kopel, kopeli z oglenčevo kislino za srčne bolezni in nevrastenijo. Specljal. za želodčne, sladkorne in protinske bolezni, špec.
M1	_	hrana in zdravljenje z mlekom.
941	Gorski vrelec, električna razsvetljava, lifti. kanalizanija,	7-1
Bogato opremljeni hoteli, stanovanja. - Želeinlčna postala.--
Ha prodaj so
po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. Eno najlepših posestev še v mestu Ljubljana, obstoječe iz hiše, hleva velikega vrta, za senco, sadje in zelenjave ter 9 lepili velikih travnikov in dva gozda. Nadalje v Rudniku lfllH, popolnoma nova s trgovino, 16 let davka prosta. Dve velepose-stvi na Spodnjem Štajerskem v bližini Šoštanja 1 milijon kubičnih čevljev različnega lesa. Več pove lastnik Josip Plankar Ljubljana, Dolenjska cesta. 1698 3-1
V torek, dne 14. t. m. dopoldne ob 9. pridejo pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 123 potom
javne dražbe
na prodaj v konkurzno maso Ivana Miklauca, trgovca v Lljub-ljani, spadajoče terjatve, v skupnem znesku K 3072'63.
Ker je precejšen del teh terjatev izterljiv, se kupaželjni vabijo k obilni udeležbi.	1699 2-1
Natančnejša pojasnila daje upravitelj konkurzne mase
dr. Anton Švigelj,
odvetnikkv Ljubljani.
ElektroradiografIDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	1573
od sobote 11. do torka dne 14. junija 1910.
1.)	Življenje metulja. (Originalni posnetek.) —
2.)	Kleparska prigodba. (Smešno.) — 3. Izabela Rragonska. (Historična drama. Igra se na španskem dvoru leta 1469.) — 4. Luka kupuje ptiče. (Jako smešno.) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in V2 9. zvečer: — 5. Pot na Ledeno morje. (Originalni posnetek.) — 6. Grehi očetov.
7. Pretkan slepar. (Smešno.) Zadnja predstava se vrši ob lepem vremenu na vrtu. Ob torkih in petkih sodeluje si. Slov. Filharmonija.
Šivilja in učenka
se takoj sprejme v VVolfovi ulici 5, drugo nadstropje.	1668 3—1
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
1639
Proda se
3-1
PŠT 1IILA
• kje pove uprava. .
Izborne so
Pekatete, to se priznava a le tedaj ako so pravilno pripravljene. Naroči si vsaka kuharica in gospodinja kuharsko knjigo, ki jo dobi zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v Ilir. Bistrici.
636
3-1
Kot pisarniški sluga
išče službe 18 letni mladenič z dobrimi izpričevali, sposoben za vsako tozadevno opravilo. Vešč je obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Naslov pove uprava lista.	1646
Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
H
Besedni znak za (mentholo-sallclliztran kostanjev izvleček},
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
šica 1 krono. Pri naprej vposiijatvi K rao se posije i pušica Iranko • .	. » — ■ . A . .
.»•-„. 1« . Izdelovaluica in glavna zaloga v
lekarni B. FRHGNER-ja
o. kr. dvornega dobavitelja, PHAGfl III., št. 203. Pozor na Ime Izdelka in lzdelovatel)al
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
---.-----...------------------------------- | % r_ ,M|||| i—„„,„,—|,|,i
- Največja tvornica lokomobil na Nemškem -

. .-.-p
a hj
P-SK i - • .'' '
S 91 MI
LMiM
II
Patentne

sr- 1685 18-1
Eokomobalo
na vročo paro z venfllno savoro.
rti
99
s preprostim pregretjem.
M U
sc
(o O p —
S£
— O
® M
Jf n o
3 N O D. <T re.
.— 5"
e sc o
Pisarna za prodajanje v Avstriji EMIL HONICMP.NN, Dunaj, IX. L»bllch3asie 4.

interurban 15594.
s Domače slovenske ivrdke b
aamrniaai Posojilnice.
Ljudska posojilnica McEfž
Miklošičeva cesta 8. — inserat.
Vzajemno pae?°n™°a?ruštvo'Koneržsn,tr?19
Razne iwi*dke.
Jager Ton}. trgovina ročnih del, Židovske ul. 5
Kollmann *Man' jZaloga P°rcelana 8teklenine
Josip Košmerlprvaiugoslovanskatvor-
izborne droži (kvas).
niča drož priporoča svoje
Lekarna Trnkoczy
v Ljubljani, zraven ro-tovža.
A/To« r>in trot* T., trgovina s špec. blagom in ITlCllVailgei delikatesami. Sv. Petra cesta gt. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo &Tsni trg
Pfictnii Filip, slikar za napise, črke in grbe, JTIiaiUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri ,Zajcu*
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače
Jlhflrf A • največja zaloga čevljev domačega iz-LlUCil delka, Prešernove ulice.
Pozor
kolesarji!
Mesto K 110 — samo po K 80"-, z »Torpedo" prostim tekom po K 95'— prodajam za reklamo nova prvovrstna ..štajerska gra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K5-, 6' —j 7"-; cevi po K 3'50, 41-, 5--. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! Tovarniška zaloga vožnih koles In Šivalnih strojev
R. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-III.
kakor tudi koncesija za prenočišče se
odda takoj v najem. Naslov pove uprava.
1654 1
Odvetniška pisarna dr. IVANA BEN-KOVIČfl v Celju sprejme
stenografa
ali
stenografinjo.
Znanje strojepisja potrebno. Nastop takoj. 1631	Plača po dogovoru.	3-1
1259
zss
CMrnrii
•Tisočkrat preizkušen pri potenju nog, kurjih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 zavoj 30 vin., 6 zav. K 1*50, 3 zavoji proti poslatvi 1 K v znamkah
d drogerljl u Gradcu I./4.
(1)	Dobi se povsod.
V mestu med dvema državnima cestama v jako prometnem kraju oddajo se v najem
s stanovanjem, velikim dvoriščem in obsežnim vrtom, pripravno za trgovino z deželn. pridelki in specerijo. Interesentje naj se oglasijo v upravništvo »Slovenca" 1671 3-1
j Kopališče Medija |
1594 na Kranjskem, poštni in brzojavni urad Medija-Izlake. Termalno kopališče, letovišče; isto je vsled svojega izbornega zdravilnega učinka zna-menito že več let. 1 uro od postaje JU južne železnice Zagorje. Z vsem komfortom opremljene sobe, izborna restavracija, nizke cene. Pojasnila dajo lastniki
Alojz. Prasclmiker-ja dediči v Kamniku.
Lepa prilika! Proda sc iz proste roke 1617
mr hiša im
z lepim sadnim vrtom in njivo; v hiši se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom, pripravna je tudi za gostilno ali za kako drugo obrt. Proda se z vso prodajalniško opravo. Cena nizka. Oddaljena samo pet minut od kolodvora. Kje pove uprava lista.
1672 30-1
odstriženein zme-
šane kupujem po najvišji ceni
frizer za dame in gospode i Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša.
Izdelujem vsa lasna dela.
zanesljiva, izurjena tudi knjigovodstva, se sprejme A. Sušnik Ljubljana, Zaloška cesta 21. '	1679 3 - i
Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k ttemu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
SE
mmm
JCaznanilo.
Slavn. p. n. občinstvu vljudno naznanjam da ot^orim z dnem 19. junija 1.1. svoj povsem na novo in modelno zgrajeni
H V 8 a W IE
MMglB
v Skotil loki, v Zgornietn Karlovcu, nasproti talile gostilne.
Atelje je opremljen po najnovejši metodi z vsemi pripravami in aparati, sezidan po načrtu stavbinske tvrdke A.Molinaro v Skofji loki. Izdelujem slike vsake vrste: svetle in sorne (matt) do vsake velikosti, povečevanja, reprodukcije, sepia einail, slike na porcelan za nagrobne spomenike, razglednice, slike pomanjšane za medaljone, slike barvane po naravi itd., sploh prevzamem vsa v fotografično stroko spadajoča dela.
nlrocfia]eSoaprip"!ro?° ANTON SHDAR, fotograf.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50— 80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rudeče) tranko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter m sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Zaradi prenovitve kavarne
po ceni razni biljardi, lestenci za plin velika ogledala itd. 1678 6-1 Vpraša se v kavarni Europa v Ljubljani.
Majhno POSeStVO
je na prodaj, obstoječe iz hiše s kletjo, dobro zaraščenega gozda in njiv, skupaj 9 oralov, 11 mernikov posetve, ob državni cesti med Lukovico in Krašnjo. več se poizve pri M. Lešnjak,. Devica Marija v 1643 Polju št. 23. pri Ljubljani. 3—1
1691
Proda se takoj po nizki ceni 3—1
vila „Zofija"
pot v Rožno dolino 216 pri Ljubljani.
V hiši Gradišče št. 4 se oddajo s 1. novembrom v najem
• il«V •	i •
primerni za trgovino ali tudi pisarno. Vpraša 1690	naj se pri hišniku.	3-1
V hiši Gradišče št. 4 se prodajo vi ••
5 »•"•s«"!"*
omrežja, sfraniške Školjke fifd.
1689 Vpraša naj se pri hišniku. 3—1
za jednostavna pisarniška dela sc takoj sprejme. Ponudbe na poštni predal 1693	št. 21 Ljubljana.	2-1
: zu slaboKrone m prebolele :
w v|
je zdraviliško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo ® 4 steklenice (5 kg) franko K 4-— BR. NOVAKOVI C, Ljubljane.
Takoj se sprejme izurjen mladenič kot
Nekaj znanja nemščine se želi. Ponudbe pod šifro »1676« na upravo lista. 1676 3-1
z lepo pisavo, želi premeniti
SIISZSSO. - Ponudbe prosi pod: „soliden" na upravo lista. i680
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici sprejme takoj več

TM rar.arnra
rlsaullsss
iiSllEaiEis
KflIMfM UK 1 T	JVJV
za moška in ženska de!?. 1663 3 - i
obstoječe iz o sob, kuhinje in drugih pri-tiklin v III. nadstropju se odda s 1. avgustom. Obenem se odda mesečna soba. Več se poizve Židovska ulica štev. 1, I. nadstropje.	1597
z dobro urejenim vrtom, pripravna za vsakor-šno obrt, oddaljena tri minute od kolodvora in Iri minate od farne cerkve, se proda. Več pri lastniku Fr. Peterka št. 52. 1&74 s-1
Vabilo
na
Kmetijskega društva v Leskovici
regtstrovane zadruge z omejeno zavezo
ki sc bo vršil
dne 26. junija ob 3. popoldne v hiši št. 7.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo razsodišča.
4.	Pregled in potrditev računov za leto 1909.
5.	Volitev načelstva, nadzorstva in razsodišča.
6.	Poročilo o zadnji reviziji.
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Mizarskega učenca
krepkega in poštenega sprejme takoj Alojzij Trink, mizarski mojster, Ljubljana Linhartova ulica 8.
1658
Prostovoljno se proda
1628
posestvo
obsegajoče okrog 30 oralov njiv, travnikov, gozdg in lep sadni vrt. Redi se lahko 8 glav živine. Več pove Jožef Mohor Tolsti vrh 3, p. Vače pri Litiji.
r»i
ii
Korte-P. Porterose. Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe flliffSSS 'ste9a- Razpolaga z več kot vJilltill 1000 lil pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Zalogo vina imamo odslej v Ljubljani na Martinovi ce ti 32 kdor si ga želi naročiti, naj se obrne do sluge Ivana Mejaka pri Aloj. Poljšaku. Cene: belo, rumeno K 34, črno refoško K 32 na mestu v Ljubljani. Denar jc vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 1695 1-1	Načelstvo.
Dober zalsužek za Krošnjarje, Kr
Prima Izgotovljeno, zajamčeno s sukancem šivano
cajgaste hlače st.
i,
dolgost v cm 105, cena koniadu K 2'35 Enake iz močnega dou št. i,
dolgost v cm 105, cena komadu K 2'85,
II. III,	IV,
110, 115,	120,
2-45, 2-55,	2-65.
Iester	Fustija
\ III,	IV,
110, 115,	120,
2'95, 3-20,	3-40,
Dalje najugodneji nakup HI"/" 40m ostank. oksforda, flanele itd. K 15*40 lil" 40 m »	> cefira » » 16"—
II" 40 ni »	» platna » • 17'20
1" 40m » platna, kanevasa itd. 18-50 1 tucat robcev z atlas robom . . . K 1'30
1 komad <8/ioocm brisač.....> 0'34
1 » brisač za steklen.....» 0-20
1 » 150/2oo cm rjuh Ia platno . . » 2"60 1 » > > » » polplatno . » 2'30 28 m lU kreos-platno z dodatkom 3 robcev, 3 brisače in 3 kuhinjske brisače le K 18'—. Trgovci pri večjih In stalnih naroČilih rabat. Najugodnejša prilika, že poskuSnja napravi stalnega odjemalca.
prva herm. razpošiljalnfca tkanin HermanmeUeo, (Češko)
M.Brlck
Kontoristinja
zmožna slov. in nem. jezika, z dobrimi izpričevali, vešča tudi stenografije in strojepisja želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod >Kontoristinja« na upravo »Slovenca>.	1649 3—1
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči »Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 I, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	i 3348
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih t ovarn Avstrije: DBrkopp, Styria (Puoh), Waffenrad.
Šivalni strop
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu' Ustanovljena leta 1867. ¥exenjo poučujemo brezplačno'
: Afllerjeyl :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj ira franko.
Št. 2734/10.	1687 1-1
(3
iZfIBSa
Za mesto Mostar sc popolni v najkrajšem času služba
mestnega koefaea
z letno plačo 700 K, ki- se izplačuje v enakih mesečnih naknadnih obrokih, ter prostim stanovanjem poleg mestne klavnice.
Prosilci morajo biti bosensko-hercegovski deželani ali avstro ogrski državljani; vešči morajo biti konjaškega posla ter razumeti srbsko-hrvatski ali slovenski jezik in poslati svoje prošnje potom svoje občine ali oblasti do 15. julija letos podpisanemu poglavarstvu. Nastop službe takoj.
Qradsko poglavarstvo dlosfar
Mostar, dne 6. junija 1910.
1684 3—1
Opravilna Številka R 30/10 20
Pri c. kr. okrajnem.sodišču v Kostanjevici so po prošnji dedičev Franceta Homana iz Št. Jerneja 15 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so sc ustanovile pristavljenc izklicne cene in sicer: hiša štev. 15 v Št. Jerneju pripravna za trgovino in gostilno z gospodarskimi poslopji 23.840 K, travnika 560 K, 140 K, sadni vrt 1000 K, vrt za zelenjavo 500 K, njive 3000 K 2200 K, 1800 K, 180 K, vinograd s hramom nekaj posode 689 K, vinograd 150 K, gozd 600 K, solastninske pravice 600 K.
Dražba se bo vršila
tiste 21. pilile 1930 o Št. Jerneju.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Dražbeno izkupilo je vplačati lh takoj, xh v pol leta, ostanek v enemu letu.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču.
C. kr. okr. sodišče v Kostanjevici ,odd. I.
dne 8. junija 1910.
z gostilniško koncesijo, s prostori za prodajalno , zraven pripadajočimi gospodarskimi poslopji, ledenico, sadnim vrtom, njivami, se zaradi družinskih razmer dne 19. junija proda na prostovoljni javni dražbi v Travniku h. št. 93 (Loški potok).	1653 2-1 Hiša je na lepem prostoru, tik pošte, v bližini dveh tovarn, ob glavni cesti z velikanskim prometom.
v krasni, gozdov bogati savinjski dolini s 4 krasnimi sobami, 2 kuhinjama, velikimi svetlimi kletmi in podstrešjem, dalje zelenjadni, sadni in cvetlični vrt ter za perutnino se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Zelo cena živila, lovišče in ribolov. Ponudbe na Schwarzmeier, Prebold pri Celju.
1650 3-1
fr.
I	sred

Poskusite pa se boste prepričali, da je najboljše in najuspešnejše sredstvo proti vsakovrstni golazni in mrčesju
mejse Q U
Ivana Plenkoviča iz Jelše, Dalmacija,
ki je bil nagrajen s prvimi odlikami na velikih svetovnih razstavah, kot: Grand prix Pariz 1900, častna diploma z zlato medaljo v Kiclu 1894, diploma zlate svetinje na Dunaju 1894, diploma zlate svetinje v Trstu 1898, diploma velike svciinje v Pragi 1896, diploma z veliko svetinjo v Zagrebu 1891. itd.
^ 1325 D<=	ir-	u


čfkilnMu-^crfhn&r-iAo JtCateri jčBiijtru&vbru. po (v/u^En ti^rt asi/iver potovatina/sto obrntjb
Največjo zalogo
klavirjev m harmonijev
ima edina narodna tvrdka
fluonz Breznik
učitelj „0lasbenB Matica" in * zapriseženi strokovnjak
v Llubliani' Gradišče št. 11 I flTJ	Popravila in uglaševanja najceneje,
Prodaja na najmanjše obroke. - - Jamstvo 10 let.
kosilu sir
„Deering"
1604 1-1
najnovejše in
cije po zinem :: ceni :
priporoča
znana veletrgovina z
železnino, motorji in poljedelskimi stroji
Fr. Sfsip ica
n Ljubljani, Rlarije Terezije cesta st. f.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjaifessh
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Vozičkeza
po tovarniški ceni odda tovarna
B. Moucha, Prapa, Vaclavske nam. 21,1
(fcŽT Zastopniki se iščejo
Domača plina inttija ia stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. M.
izdeluje vsakovrstne nogovice, jopico, otročje
oblekice itd. podpletuje stare nogovice iz najfinejše in trpežne pavole, volne ali svile po naročilu in najnižji ceni; pri poštnih po-šijjatvah naj sc blagovoli priložiti natančen naslov.	1264 1
Proda se iz proste roke 1656 3 — i
hiša in 3 orale zemljišča, tik Salezi-janskega zavoda na Dolenjski cesti št. 29. Pogoji ugodni. Več sc izve ravnotam.
Ženska ročna dela
in
pripadajoči materija!:	RdW2 firg
Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.

r .*nyr-%* -mr.- ■.nrnuiM J
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Apostolskega Veličanstva cesarja FRAN JOSIPA I.
prva mednarodna
n
maj—oktober.
Lov in njega obrat, industrij a in obrt, promet tujcev umetnost in umetna obrt, poljedelstvo. Stalna razstava avtomobilov.
Začasne prireditve:
Razstava konj — rastava kuncev in pe-rotnlne — razstava lovskih trofej — razstava lovskih fanfar — tevanjekmo 1229 golobov-pismonoš itd. 10-1
Luna park, kinematografi, lovski diorami Itd.
glavni dobitek
K 100.000-—.
Sazstivi loterija, k
okrog 16 oralov travnikov. Mrva je najboljša za govejo živino, posebno pa za konje. Zlicitirana svota se plača o Sv. Mihelu, zadnji čas o Novem letu 1911. - Istotam se dobe v najem travniki za 3-letno dobo. Zbirališče v gostilni „pri Plankarju" na Dolenj. cesti od tričetrt na 2. do 2. popoldne, iiiiton Brglez, Kladezna ulica 5.
(I Preski pri Oledimiiah se odda za
1657 mesec julij do 15. septembra 2—1
V ugodnih razmerah 4 sobe z opravo in kuhinjo. Več se izve pri g. župniku, ravnotam.
(HarodmdomvVoloskem)
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sebe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se

Klanja Hledusd, najemnica.
J
Varstvena znamka
SCShlerjeva cementna strešna opeka tHH *
MlM
z zarezo in brez zareze
1611 8 1 ^
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi	&
jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj:	Č
| IVAN JELAGIN, Ljubljana.	*
£> Zahtevajte cenik!	—	Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa.	^
Restavracija „Grand hotel UNION".
V nedeljo, 12. junija ob 2. uri popoldne se bo vršila na licu mesta v Ilovci in Crnivasi pri Ljubljani javna dražba oddaje s v
Haznanilo.
Ravnokar je došlo (1 voz) izborUD
monchousho (mo pjyo
ter sc slavn. občinstvu najtopleje priporoča. Na mnogobrojni obisk vabi velespoštovanjem
I. BRflČIČ
ravnatelj hotela „Union".
M
Modni salon ja damske klobuke
ž. J^agdič, Ljubljana
priporoča svojo bogato zalogo modernih m okusnih slamnikov po zelo ugodnih in brez konkurenčni h
lilij cenah. Naročila z dežele izvršujem z obratno pošto. 00001
0000jL-—______________1491
1
♦♦♦ V

___________________________________0
000000000000000000000000000000000000000 000000000[&i00gi00000000000000000000000000
Oblastv. autorizirani, preizkušeni in zapriseženi
geometer Josip Lisec
bo očlprl spojo pisarno s 1. cmgusfom t) Cjubljani, Sočlnijska ulica štet). 3.
Do tje stanuje in prevzema naročila v hotelu „Južni kolodvor" 1. nadstropje, soba štev. S.
§

delavnica za vsa cerkvena dela
St. Ulrlcfa, Grtiden. Tirolsko
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. -- Novi zanimivi slovenski ceniki zaston] in franko. ~ Postrežba I solidna in hitra. isi826-i
JOSIP ŠTUPICA
fermenar ln sedlar
▼ Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših koniskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazUČnejSo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi 2e obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52— l
5,2 /# Sohneno in moderno Mi
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Spittt) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Caniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
!POZOR!
Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva z znamko
„UNI01I"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Cndnn
nrarju in troovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Unioa" » Bielu ln Genovi.
700 Uhani, prstani, briljantl. U)
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah
t i i i i i f i
Proda se v Karlovcu, radi smrti v obitelji 25 let obstoječa, vrlo idoča
velika špecerijska
z velikim letnim prometom en gros in en detail, z vsemi špecerijskimi predmeti.
Poznana je ne samo v mestu, nego v celi okolici.
Trgovina se nahaja v lastni hiši z vrlo prikladnim, moderno urejenim velikim skladiščem in ostalimi prostori v hiši.
Pobližjc informacije daje uprava tega lista.	i585 5_i
zavod v Lpllani, Prešernova ul. 44.
Meja pogrebe od naiimprost&jše do naieleoanttielše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
ship. fecgato zalogo vseli potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste ia iepo okrajne lessne krste, čevlje, vme, umetne
TeMon ii 20?. cvetlice. najnižje cene.«
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1

Turk in brata Refina.
Družbe
sv. Cirila in letoda
za Istro
CM
Izmlno sredstvo proti vsakem
katar uinkašlu
Prsni bonboni
Zavitek 20 vinarjev.
Dobi se povsod. 5;
Glavna zaloga: Pavel Baar, Varaždln na Hrvaškem.
1	1 1 F1 1 ■ 1	■	1	..................■ '	i
Cerkvena slikana okna
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje
specijalist m ^ Tnipfe s^ni "me+tni v tej stroki MImIUi 1 UAS^H steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
-—^
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Mefijatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone. 5)iuane vsake vrste. JVlodroce, žitnnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila sc točno izvršujejo.	::	Najcenejša zaloga.
Cenik s podobami zastonj in franko.	1539 1	Cene brez konkurence.
SlasčiCarna P. KIRBISCH
Ljubljana, Kongresni trg št. 8
priporoča izurstnl, vsak dan sueli

MAGDEBURG-
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Jim Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
L O K Q M O BI LI
na nasičen par in vroči par
od 10 — 800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in zanesljivi obratni :stroji za vse Indust. in poljedelske obrale.
Doseduj izdelanih nnd «50.00» P. S.

Delniška glavnica: 50 milijonov kron
Rezervni in varnostni zaklad:
14 milijonov kron
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
'....H.JIH.1:......J......7T?
Podružnice v:
Brnu,
Budjevicab, Iglavi, Krakovu, tvovu,
Moravski Ostravl,
Olomucu,
Pardublcah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengasse 12
Bančni prostori:
irias.Hico!o 30
v TRSTU
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via Hisova 29
■ ■■(■■■■■■azaaaiiaaaaHHaisnaBi
izvršuje vse bančne posle obrestuje vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostno papirje, devize in valute. Daje pred. ujmo na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbna in carinske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečko proti feurznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležuje s svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih Industrijskih podjetjih.
Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.
m
i fe
©
©
t i
91
r
i
učinkuje vsled svoje velike nmožine zdravilne soli žc pri majhni vporabi '/s do '/4 litra kot odvajalno sredstvo, in je preizkušena kot najizbornejše učinkujoče
x ztiraoilno sredstvo :-:
S Glavna zaloga za Kranjsko: • P" slabi prebavi, kroničnem kalenju
čreves, motenju jeter, bolečinah v haemorroidah, debelosti, nevralgiji in pri ženskih boleznih. 1392 13—1
i
i
o
i l A. Šarabon, Ljubljana, j
$
iixiixiiXBixiiXiixiiXiiiXi]XiiKiiXiixiiXiixiixi]H(i
X
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 10. II. stop., II. nadstr. (ifledljatova hiša).
91	se priporoča prečastiti duhovščini za	26 1
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentoV tudi radovoljno prevzame.
X
m x
P
X
L«
-X U
X HI K
iixiixiix@xiixiixiixiixiixiixiixiixi]xiixiixiixi]
Proizuaianig
kot prosta obrt, kakor tudi
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvomica. S proizvajanjem in razpečavanjem sc lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi spccialitct brez konkurence. Izurjen, strokovnjak sc pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira sc samo na resne ponudbe. — Ponudbe pod šifro „SpiriliUOSeil 1465 B385?" na anančns ehspeiSidja IVI. SSm&es Ifachl., Su^aji 1.1. 10-1
		
IH IZPELJAVA mm vseh resicvrHi trsnsekcli. - izdajanje čekov, nakaznic in KREDITMIH PISEM n vsa [lavna in stranska mosta tu- in inozemstva.	C. KR. PRSV. MENJALN1ČNA DELNIŠKA DRUŽBA v MBtHMTDf OSREDNJA MENJALNICA: ^iKlA^lI^UM.51 DUNAJ I., WOLLZEILE 1. pnJ„.,in:„0. Badsn, Češka Kamnica, Češka Lipa, Brno, Gablonz a, N. firaslilz, Krakov, Litomcrice, Moravski rUUI I1ZIIILU. zumborg, MOdling, Novi Jifiln, Plzen, Praga, Liberos, Dunajsko Novomesto, Cvltava.	S NAKUP IN PRODAJA 1 vseh vrst rent, obligacij, driajnili papirjev, 1 akcij, prioritet, zastavnic, sreč.i i. t. d„ i. t. d. H 5 Zavarovani^ proti \M pri raup sreCU in mk papirja | ~ Prospekte in conike »romij zasloaj in Irajkn. |
Denar postane dražji.
Navadni zemljani, ki niso kapitalisti, se v obče malo brigajo za razmere na denarnem trgu; niti ne zmenijo se za borzna poročila o cenem ali dragem denarju. In vendar je to danes za ves svet važno vprašanje, saj ves svet živi od kredita in dela dolgove: države, dežele, občine, industrijci, trgovci itd. itd. Komur je pa potrebno delati dolgove, jc pa zanj velevažno, da denar čim lažje dobi in proti čim nižjim obrestim. Lahko in ceno kupiti je pa mogoče le tedaj, kadar je blaga v izobilju na razpolago, kar velja v polni meri tudi z ozirom na denar. In tu se nam za bližnjo bodočnost ne obeča nič dobrega.
Povpraševanje po denarju je silno naraslo; države neizmerno zvišujejo svoje izdatke za vojaške, železniške in druge svrhe, dežele, velika in manjša mesta ter občine rabijo ogromne svote za razne investicije, enako je z industrijo in ostalim gospodarstvom. Dunaj, Praga, Budimpešta in druga mesta monarhije imajo denarne bolečine in čakajo le ugodne prilike, da vzemo posojila. Nič drugače ni v inozemstvu. Evropski kapitalisti torej niso v zadregi, kam z denarjem in narekujejo pogoje po svoji volji. Toda, ko bi imeli zalagati samo Evropo, bi se še morda dalo shajati z njimi, a sedaj je začela v Evropo po denar hoditi tudi Amerika, kar seveda ne ostane brez vpliva na denarni trg. Ko so svoj čas Japonci dobili svoje posojilo v New Yorku, so se Američani grozovito napihovali, češ, sedaj smo mi gospodje na svetovnem denarnem trgu, Pariz in London ne pomenja-ta nič več. Toda le prekmalo so bili v denarnem oziru pod kapom in radi ali neradi so morali prositi denarja v Evropi. Šele nedavno so dobili iz Londona nekaj stotin milijonov na posodo in v kratkem bodo prosili še za več, ker rabijo za železnice.
To je vzrok, da so razmere na evropskem denarnem trgu tako napete. V Londonu je položaj jako napet in vlada 4odstotna obrestna mera, kar je v sedanjem letnem času nekaj nenavadnega; nemška državna banka se mora pripraviti, da zajezi odtok denarja v London in na Dunaju je čas razpoložljivega denarja že minil. Navadno je ob tem letnem času denar poceni in tekoč; velike denarne kupčije so sklenjene in denarni svet gre v kopališča, da se osveži in okrepi za novo »delo« po zimi. Še-le po žetvi je denar zopet dražji. Letos ni tako, denar je drag, a kaj pa še-le pride? Letos se nam obeča izvrstna pšenična letina; samo Ogrska ima po računih statistikov pridelati 20 miljonov metrskih stotov več pšenice nego lani, kar pomenja 400 miljonov K — znižanje pšeničnih cen že uračuna-no. Skupaj bo Ogrska pridelala 53 miljonov met. stotov pšenice, kar znaša 1000 milj. kron. Dobra letina sploh pomenja za Avstro - Ogrsko vrednost 6 miljard. Iz tega se vidi, kako ogromen kapital bo v jeseni vezan v kupčiji s poljskimi pridelki, kakor tudi, kako velikega pomena je poljedelstvo v Avstro - Ogrski.
Amerika pa s svojimi velikimi zahtevami, kakor že rečeno še bolj po-ostruje položaj na evropskem denarnem trgu, tako da isti v jeseni ne bo mogel zadostiti vsem zahtevam kontinenta. Boriti se bomo morali s pomanjkanjem denarja in visoko obrestno mero; 7 odstotkov v Berolinu in pet odstotkov v Londonu je gotovo pričakovati. Evropski denarni mogotci pa pri tem ne gledajo daleč pred nosom, kajti s svojim kapitalom pomagajo Američanom gospodarsko zopet na noge in čez nekaj let se bo Amerika smejala Evropi in jo gospodarsko tiranizirala. Tedaj bodo denarni baroni čutili posledice sedanjega njihovega pohlepa po dobičku, ki ga morajo pred vsem plačati Evropejci.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ,.Slovenske Straže"!
Zakaj ravnate ssvoiim želodcem tako neskrbno
kot da ne bi bil ravno tako važen, kakor druni orqnnl. In vendar ako želodec ne prebavila, zaspi delavna
zmožnost celetja telesa. Preizkušeno iz izbranih najboljših ni uspeSnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljnnje pospešujoče iu lahko odvaja|očt> domače zdravilo, ki ublaži iu odstrani znane nasledke neziner-nostl, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. florečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne b. Iragneria v Pragi.
SVHRILOI Vsi deli embaJaie
--imelo postavno
Ueponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKARMfl
c, In kr. dvor, dobavitelja,
„Pri črnem orlu". PRRGR, Mala strana 205,
vogal Nerudove ulice.
t-s" Po poŠti se razpošilja vsak dan. "Ka
Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 Ii. Proti naprej vpošilj K 1-50 se posije mala steklenica, za K 2N0 velika steklenica, za K 4'7U 2 veliki steklenici za K 8- - 1 velike steklenice, za K 22 - 14 vel. steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avsfro-Ogr.

V Ameriko In Kanado
zložna,
— ----—» cena
in varna
vožnja s cunard Line =
H 5« 52	Bližnji odhod:
lz Trsta, domačega pristanišča: Carpathia, 7. junija, Pannonia, 21. junija, Ultonia, 5. julija 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši par-
nik, 18. junija 1910, Mauretania, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajofio
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sidnirn sokovom, za to opozarjamo na

alkalična kislina
Ta pijaCa vpliva ohladilno in oživajoCe, vzbuja slast do jedi, pospeSuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(VIII.}
Izvirek: Giesshubl Sauerbrujm, želez, postaja, zdravilno kopalliSe pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veijib Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassnlku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11462—19
1441
Koncerti=
slov. filharmonije
vsaki dan
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob i/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
Pozor! Pozor!
Najboljši in najcenejši dobavni vir za nove 1355 t
hrastove sode
vseh vrst in velikosti je prva hrvaška tovarna za sode v Novski, katera ima svoje lastne hrastove gozde. Edino zastopstvo in zaloga za Kranjsko, Koroško in Štajersko pri tvrdki
M. Rosoer & Co.
v Ljubljani poleg pivovarne Union, prej Kosler.
Ceniki na razpolago!
R. Worm-Kolar
Ljubljana, Mestni iti št. 9
ziiie prima koles
od ti 120 - višje in potrebščin
iluto Pneu Michelin. Mehan. delavnica za popravila in ponikljevalnica. Najnižje cene, točna, solidna postrežba.
Gumijevo blago: povošč. barhent, kopalne čepice, cevi za pretakanje vina, piva in vode, 1610 vse sveže, brezhibna kakovost. 3—i
=EH——ts
Samostojnega
konforisfa
in enega
3-1
trgov, pomočnika
sprejme takoj il.Domicelj, Ra-. kek, trgov, z mešanim blagom.
Odmevi o cesarjevem obisku v Bosni.
»Agramer Tagblatt« prinaša daljši dopis iz Sarajeva, iz katerega jasno izhaja, da so nosile vse priprave in vse odredbo vlade o priliki cesarjevega obiska protihrvaški in protiljudski značaj. Zvonec so ob tej priliki nosile stranke, ki so šele pred letom dni stale v najhujšem nasprotju z monarhijo (Srbi in Mohamcdanci) ter se topile samega patriotizma — mažarsko pobarvanega seveda. Pošteni, značajni Hrvatje so bili potisnjeni ob steno, dobili so ključavnico na usta. Hrvaška deputacija si je za govornika izbrala dr. Man-i diča, ki tudi pri tej resni, velepomem-bni priložnosti ni znal zatajiti svojega mažaroljubnega lakajskega srca. Deputacija mu je naložila, da ogovori vladarja kot »hrvaškega kralja« ter omeni tudi trializem. Toda gladki od^ vetniški lisjak ve od kod danes v Bosni veter veje, pa je spustil brezpomembno vodeno govoranco, ki ni niti od dalefi merila na hrvaške želje, kamoli da bi jih imenoma navedla. To najnovejše »junaštvo« dr. Mandiča izkušajo nje-i govi pristaši pokriti z naglasknjem čisto druge stvari: kako je namreč ce-i sar hvalil frančiškane in zapostavil Stadlerja. Ker je to stvar tako prinesel najprej poluradni list, je jasno od kod izhaja ta muzika in čegav meh goni dr. Mandič. Edino katoliško zavedni Hrvatje so bili, ki so tudi ob tej priliki izrazili svoje pošteno hrvaško prepričanje — vsaj onim potom, ki jim je bil edino odprt. Na nadškofijski palači se je blestel velik napis hrvaškemu kralju, ki je nemo mnogo govoril. »Hrvat. Dnevnik« pa je prinesel svečanosten članek, v katerem naravnost apelira na vladarja, naj ne pozabi hrvaške zvestobe, ki ni še nikdar odrekla in mu bila v največjo pomoč ob najtežjih urah državnega življenja. »Kralj! Ti ne boš mogel slišati, kaj to ljudstvo od Boga in Tebe prosi, toda vedi, njegova edina želja je: Bodi nam hrvaški kralj, združi zopet raztrgane dežele naše hrvaške domovine.« To je ta hip sicer glas vpijočega v puščavi, a prav je le, da se ga sliši.
Še nekaj značilnih podrobnosti po-, roča dopisnik. Vladne — baje! — proti-anarlilBtične odredbe so ljudstvo tako temeljito odgnale, da so bile ob cesarjevem dohodu ulice večinoma prazne. Pred letom je imel Varešanin vse drugačen sprejem v Sarajevu. Kralj je sicer videl Bosno, a svojih podložnikov Bošnjakov ni videl in ni prišel z njimi v dotik o. Nič pač ne more bolj osvetliti razmer v Bosni! — Bivšega političnega šefa v Bosni, Kosta Hormanna, ki je pošten Hrvat in ljudski mož — se je naravnost briskiralo — mažaroni so ga porinili daleč proč od kralja. Toda vladar je tu pokazal neizprosnost ter je po svojem adjutantu preko glav maža-ronske vlade povabil Hormanna k dvornemu obedu. — Zanimivo je tudi, kako hitro sta oba ministrska predsednika zapustila Bosno; zakaj? Zato: Khuen je moral radi volitev domu, in da bi ja ne bilo najmanjše sumnje, kakor da ima avstrijski ministrski predsednik brez ogrskega kaj opraviti v Bosni — je moral tudi Bienerth na vrat no nos bežati iz Bosne. Da, pariteta v Bosni — to je huda reč, tu ni šale! — Hrvaškim otrokom je ravnatelj Bedja-nič ob poklonitvi cesarju prepovedal nositi hrvaške kokarde ali trakove. Slavnostno pesem Tugomira Alaupo-vida se je šolski mladini razdelilo zgolj v cirilici. Kako dolgo bo neki obstalo to srbomažarstvo v Bosni?
Priporočamo našim gospodinjam pravi Ji^NCKOV: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
sl znga II, Y 1161,12:9II. V.
iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamka.
SREDNJIH
Pisarna ro
priporoča zaregaiio opeko, strojni \ boljše kakovosti in v poljubni n
h in II. vrste se
o)
parna opekarna m fo- 1 zarezane opeke
LJHifl
CGSfla Šku. 2 <>»♦♦♦♦♦♦♦♦♦
opeko na stroj itd. naj-/t* 3. trpežnost zarezane opeke
•amči na? obširne? e.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hmeriko je s parniki


'■fflM:
Znamka F. L. P
SSambilije
vseh vrst za urade, društva Srgovee itd.
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesia št. 6.
Ceniki Srai&ko.
.1.
Največja zaloga napinejših
barv ——
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tempora barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvnakreda. 21ate inraznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alumininm v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnši. Slikarsko platno in papir. Palete, Skatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suho, kemične . prstene in rudninsko barve. —-----
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= olfnate barve =
za ploskarje, stavbne in pohištvene mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča ==?
prva kranjska tovarna olfnatih barv, Hrnežev, J.akov in steklarskega kleja.
----Prodaja najboljšega mizarskega-
ir Mma
po najnižji ceni, ■.......
samo boljšo vrste,
alabastra in stukafurnega za podo-365	barje in zidarje. 52—1
Ustanovljeno 1882. Eahtevajie cenike.
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Najcenejše
solnčnike
w	v* domačega IzSelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
loslp f iur ¥ LluMiani
Pred SHoliio št. 19. Stari trs 14. Prešernova ulica su.
3634 Popravila točno in ceno. 52 l
cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzes3in Cacilia :: Kaiser Wiihelm II, Kroa-prinz Wilh8lm, Kaiser \Vil-:: :: heim der GroBe. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.--r
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Vird Tavčar*!«, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelaa in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, VVuoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu sc dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Velika zaloga juveiov, zlatnine, w srebrnine ter raznih ur.
Blago pi*v@ vi*ste
Najnižje ©e^ae «
31 52-1
ŠnueSir, frgoraec z urami ter zapriseženi $Ddniij5bi cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Klobuke,

v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja Blok. železnice.
i,
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni tigšt.11
priporoča največjo zalogo krasnih
Ifl
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Najstarejša domače slovenska tovarna peči.
Znamka F. L. P.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko,
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
■ ...... - Edina tovarna za Kranjsko:
Julija Iti
Ustanovljena leta 1880.
HLCIJZIJ VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter jc v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane In župnlšča znaten popust.	1222
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
/S42
1842 $
Ustanovljeno leta
Slikarja napisov Stavb ln pohištven* pleskarja.
Velika sbirka dr. Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
Prodajalna in kamptoir: MIKLOŠIČEVI! CESTA ŠTEV 6 _Teiefon 154. Delavnica: IGRIŠKE (ILICE ŠTEV. 8. Telefon 154.
"	__i	n——■	—
Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
L Kristan
oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko :: I m
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. m H
M M	■ ■ n

3143 52-1
IS
Najcenejša vožnja v Ameriko.
vtskuiiuvijcaa iutf.	TT .
m	m rn-v	Ustanovljena 1847.
Toma pohištvo i. J.
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd -Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
£3
Fotografski umetni zavod
Berthold
Ljubljana, Sotinijske ullcc štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se Izvršujejo točno Ml v največji množini__
ospoiersSco društvi?
Bermu, posta Pazin, (Istra).
---posreduje brezplačno pri prodaji
Več vrst sodov ima naprodaj il. HEPIČ VlHa fJTl^T -Ce"a je nizka' Vino sodarski mojster v Ljubljani, Trnovi. \m	kovostT^rnt' ^ ^ ££
S
S
IS
Diinafsfta cesta It. 13 poleg ».Ffgoijca"
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnlštvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blsga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3m52~i
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n odjemalcem v ogled.
[ICH DIENfj
Edino pristen Balzam
iz iekar. pri nngeiju
fl. m/m y Pregrad/
pri Rogaški Slatini
01
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko REO0VMCH
rc pri žc,odcnih«
Č.S.. zunanje ran, CaJ^e VeČine. 12 „ ^ silnic aH , vclika posebna
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
CErniroujsmi ihhzilsi
A. THIEHRT v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.
• v
B
4552 b—1
\
a*
, mm; JPfplI
Avvr^rjjf
•«'... ,	er
.fc-/..
Vijfi>v< i®«?!«?
RUM
iiaistarsjsa
o
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Hea oaj 1 i • -
• iMVMK
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez iotaorpeii v ta-M in čez Mwerpen v Boston.
je proga
BST
uuuuit! n raHUflBBHBUrad I MKasl 1
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland» »Vaderland., «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", Maniton«, „Gothland«, „Marquete° in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
diod \i Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tišlerju» 188 (52—1)
Vedno ta v vsaki množini fe
M nje
o M zid ........-.........
i, lastne —. moderno o«s p™	— .
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno
zalogo umetno izdelanih
iz črnega, zelenega granita, labradorJSa in belega karar-shega, ItraSkega in več drugih marinorleu; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkuena in stau-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okuire. Ker delujem brez potnika a!i agenta, prodajam nagrobne spomenike po iako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	710 (20-1)
IGNACIJ ČAMEBNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
Najboljša in najsiBiiriiejga prilika za Sledenje!
Uenarni promet do 31. dec. 100!)
čez 85 milijonov kron |
Lastna glavnica K503.575-98
Slanjo vlog dno 31.niapcaiaiul čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	x
Telefon 237.
K&a
Telefon 237.

Tveraica umetnega kamenja in marmorja
1 §
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrade, ornamente za fapade, vrtna ograje, bangsrje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakiji (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajllno mize, oltarje, votivne table, obkladanje sten v cerkvah ln vestibulih — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinja, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s comentno-mozalžnlmi in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakov!!
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za fasade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolitu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
Proielliranje in izvrševanje MmMim slavi: sa m^RJ^S
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cament na debelo In drobno ter „lzolirna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 i —i
LinMiana, Dunajska cesta 73.
- / j
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
4 V
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. /
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan SušteršIČ, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. _ Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano Fran Povse, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in troovec Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar' stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske oosoiil-nice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	J J j


I. Grobelnik
Pred škofijo
naznanja, da prodaja
Ljubljani
Pred škofijo
(83
SI
Sukna za moške obleke nad 1000 vzorcev v vseh kakovostih, blago za ženske obleke iz volne, batista, kretona. —Beie in črne svile. Preproge, zavese, posteljne garniture, odeje. Sifoni in platno. Namizno perilo. Rute.
Nihče naj ne zamudi redke prilike, lepo J in dobro blago resnično ceno kupiti
Krojačem večje partije sukna in podlog posebno ugodno
BBK5E3
b sesEirca
Pismi
^t^Krvj«S? J ^•^^SSSECSTCtta s
ii'i ViTI	jSMiZžčiccm*	ggfc«." i
■in —i mnn mi i m KtmnhiKK
oaauu
mm v oseh
Ssaruaste pikice itd.
u Ljubljani.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski itd.

F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih sfrešnikoo ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
ter f£sr Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCejo.
caaaacaanLiacaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaan
□
§
naj ne zamude ugodne prilike za naročitev
esfankou
u Zasebniki,
§	Trgovci,
8	Krošnjarji,
g	naravnost iz tkalnice.
Q	Posebna ponudba:
Q lom lepega sort. cefira .za srajce — flanele ln ostank. O oksforda.............K 16 —
□	40 m I a ostank. oksforda, rumb. tkanine i a
§Q kanafasa in I a ostank. modrega biaga . K 17'— 40 m I a vel. rumburške tkanine, 1 a oksforda
angl. cefira, kreas. platna......K 19'—
CJ Vsi dolgi ostanki, izbrani, brez napake, flko blago ne J4 upaia, ga vzamem nazaj, povrnem poštnino ln istotako denar, tore) nikak riziko. Kdor" enkrat naroči, naroči zopet. Vsakemu zavoju vzorcev priložim vzorce tka-ninc in bombaževine. Dalje se odda: l tucat I a belili robcev z atlas, robom . . K
48/100 široke brisače samo......K
Brisače za kozarce, komad . . , * . . K rj Bell namizni prti.......... . K
□	150/200 cm zajamčeno platnene rjuhe brez
B šiva, vsaka konkurenca izključena, saino K Iz močnega platna, ista velikost, samo . K Q Najboljša in najcenejša nakupovalnica za kro U [3	šnjar jc ln razprodajalce.	U
§ Razpošilja se po povzetju, kompl. zavoj 5 kg poštnine 9 prosto v vse kraje.	M
° Prva hermanm. razpošiljalnica tkanin M. Brick g
E3	Hermanmčstec St. 1, Češko.	13

1-30 -•34 -•20
1-30
2-20 1-98
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveškihdel. Specijaliteta: črtanje poslovnils knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
za pomladansko in poletno sezono 1910.
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron
1	kupon 15 kron 1 kupon 17 kron
1	kupon 18 kron
1	kupon 20 kron
= Kupon =
3*10 metr. dolg,
za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le Kupon za črno salonsko obleko K 20'—, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zaston] in franko.
Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imhof is tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno najvecla Izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se izvrše najskrbneje, natančno po vzorcu. 440
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
/jl| 01 brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K PO fr |2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje ============
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 71/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat H. Kalan I. r.,
predsednik.
Kanonik L Sušnlk 1. r.,
podpredsednik.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene ln pohištvene oprane, spominki Iz marmor ia, granita ali sije-nita, apno žino in ngašeno se dobi pri
Hlojzij
o
:: Ljubljana: Koloduorska
ftamenarskem mojstra
...
ulica
•••

Delniški kapital 120,000.000 K
Podružnica
Rezervni zaklad 66,000.000 K c. ki*, p i* i v i I*
ijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu,
na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, Izdaja obrestujoče se blagajni&ke liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptlra menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje In prodaja tu- in Inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe ČSafe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev,
zavaruje srečke In IzžrebajoCe efekte proti izirebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje ln blago ter sprejema borzna naročila za tu> in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu« (n inozemstvu itd. itd. itd.
m
Centrala. i\sx I>i»n»ji.	«912 12 M
Podružnice: Boican, Bregencn, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevarl, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava S Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.	^
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik
iTisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Ivan Siefe.