Razgovor z državnimi poslanci. Dne 4. sušca t. 1. je irael razširjeni odbor nemške avstrijske učiteljske zaveze razgovor z državnimi poslanci radi ureditve državnih prispevkov za ljudsko šolstvo. Od povabljenih državnih poslancev so se vdeležili tega razgovora prof. Pournier (nemška napredna stranka), D r e x e 1 (nemška ljudska stranka) in dr. Roman Jarossewrj5 (socijal. dem. stranka). Razgovor je bil jako živahen, in zastopniki učiteljstva so vsestransko osvetili žalostni položaj avstrijskega učiteljstva sploh. Državni poslanec Jarossewrjč je izjavil takoj v začetku, da je pooblaščen izjaviti 1.) popolno solidarnost rutenskega učiteljstva z nemškimi, češkimi, poljskimi in slovenskimi ucitelji in 2.) da bode socijalno-demokratiška stranka z vsemi sredstvi delovala v dosego pravičnih učiteljskih tirjatev. Fournier in Drexel nista bila še pooblaščena isto izjaviti v iraenu svojih klubov, toda kakor se lahko razvidi že iz sedanjega postopanja nemške napredne in ljudske stranke, sta obe stranki voljni podpirati zahteve učiteljstva. Nadučitelj, državni poslanec Drexel je v tem smislu že oddal peticijo državnemu zboru, katera se je odstopila finančnemu odseku v proučevanje. (?!) Odbornik Holzabeck je podal sliko žalostnega materijalnega položaja uciteljstva sploh in poudarjal, da tako ne more dalje iti. Poudarjal je zlasti to, da učiteljstvo zahteva (ne prosi) kot najnižjoplaooza uciteljstvo z zrelostnira izpričevalom 1200 K, a z sposobnostnira izpričevalom 1600 K, za meščansko učiteljstvo pa 2200 K plače, prosto stanovanje, oziroma stanarino posebe. Odbornik L e g 1 e r je raztoltnačil češke ueiteljske razmere, a odbornik Seipel je pa primerjal učiteljske plače s plačami državnih, deželnih in občinskih uradnikov kakor tudi častnikov in državnih slug.*) Drž. posl. Fournier je oraenjal, da bo ureditev učiteljskih plač v dež. zboru eeškem, kjer sta se obe stranki, neraška in češka, združili v tem vprašanju, pač druge dežel. zbore spodbudila, da bodo posnemali češki dežel. zbor. Zavrnil ga je odbornik J e s s e n , češ, ako se dežel. zborom prepusti ureditev plač, potem so nade učiteljstva zopet šle po vodi, zakaj mnogo je še deželnih zborov, ki iz lastnega interesa nocejo izboljšati učiteljskih plač. Odbornik Katschinka je prebral pismo načelnika ceške učiteljske »Zaveze", iz katerega je razvidno, da je državni poslanec dr. Engel sporočil imenovanemu nacelniku, da bodo češki drž. poslanci podpirali učiteljsko vprašanje v državnem zboru. Odbornik H e r b e meni, da je potem lahko večino dobiti v državnem zboru, ako so Cehi voljni podpirati učiteljsko vprašanje. Odbornik Mautnerje izračunil, da se lahko dobi v državnem zboru za učiteljske težnje do 219 glasov. Zborovalci so ostali skoro cele tri ure skupaj m pretresovali razna druga vprašanja, med temi tudi preosnovo § 55. v smislu ravnokar navedenih zahtev. Ta shod je bil prav važen za vse avstrijsko učiteljstvo sploh. Vabljeni so bili vsi nemški državni klubi in socijalni demokratiški klub. Poslali so pa le trije klubi svoje zastopnike, to je napredni, ljudski in socij. demokratiški klub, ostali klubi pa se niso niti opravičili, zakaj niso odposlali svojih delegatov. Slovanski klubi k temu posvetovanju niso bili vabljeni. Po došlih nam inforraacijah ima predsednik češke učiteljske zaveze g. Rašin nalogo, uprizoriti tudi nekako tako posvetovanje slovanskih državnih poslancev s slovanskimi učiteljskimi odposlanci. Ker nam ni znano, ali je dotični predsednik storil v tej zadevi kake korake ali ne — mislimo da ne, saj se to lahko sklepa iz postopanja češkega držav. poslanca dr. Začeka v državnem zboru — svetujemo predsedništvu avstrijske jugoslovanske učiteljske zaveze, da skliče v kratkem slično posvetovanje, da povabi k temu posvetovanju »jugoslovansko krščansko zvezo" in vse načelnike raznih klubov slovenskih in hrvaških deželnih poslancev. Gim prej, tem bolj! Zakaj skrbeti moramo, da se zadeva zopet ne zavleče in ne dene »ad acta". Dobro verao, da posamezne dežele ne bodo raogle dosti več storiti za nas, ker finančni voz že poka pod težo raznih breraen, a prisilimo s tem posamezne deželne zbore, da bodo oni pritiskali na državni zbor, da že v prihodnjern *) Primerjaj uvodni članek v 9. št. ,Učit. Tovariša4 in prilogo Češkega učitela" št. 27. zasedanju predloži konkretne predloge o učiteljskih plačah in o saniranju deželnih financ. In slednjič bo jugoslovansko učiteljstvo zvedelo, kako mnenje iraajo o tern vprašanju posamezni poslanci, kar bo mnogo vplivalo na prihodnje volitve. Ko bo vse avstrijsko učiteljstvo zvedelo mnenje svojih poslancev, bo lahko kategorično reklo: H o č e š , nočeš -- raoraš! In učiteljsko vprašanje mora postati vrata, skozi katera bodo državni in deželni poslanci hodiliposvoje d i j e t e.