IxhJkja vsak daa raasn sobot. nedelj lo praznikov. Xjgued daily except Sunday* and Holiday«. LBTO-TttR XXXIV. Cena lista Je $6.00 PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE *_ M« •» U red nitki in upravniikt prostori-2637 South Lawndals Ava. Office of Publication: 2067 South Lawndals Ave. Telephons, Rockwell 4004 St Chicago, nanota. ■utUr January ML a» Act * st Um si Maroà S. Iti». (CHICAGO. ILL.. ČETRTEK. 13. JULIJA (JULY 23). 1942 I Subscription $6.00 Ysarly ŠTEV.—NUMBER 145 Acceptance for maUin« at special rate paetafs provided for 4a section 1102, Act of Oct 2, 1617, authorised on June 4. 1911. Japonci se izkrcali na obrežju Nove Gvineje Zavezniška bojna letala napadla invazijako brodovje in potopila vojaški transport. Hitlerjeve legije se bližajo Rostovu. Britska armada drži bojno črto pri E1 Alameinu in odbija napade osiščnih oklopnih kolon. Ameriške podmornice potopile tri japonske rušilce = Melbourne. Avstralija. 23. jul., —Japonske čete so se izkrcale pri Buni, Nova Gvineja, sto milj proč od Port Moresbyja, zadnje zavezniške pomorske baze severno od Avstralije. Neuradni opazovalci trdijo, da se je izkrcalo tamkaj 2500 japonskih vojakov. Zavezniški letalci so bombardirali japonsko invazijsko brodovje in potopili vojaški transport in eno ladjo. Uradni komunike pravi, da so bombe in krogle iz strojnic ubile več japonskih vojakov. Očitno je, da bodo Japonci skušali okupirati Port Moresby, kjer se nahajajo ameriške čete in bojna letala. Moskva. 23. jul.—Vrhovno poveljstvo priznava, da so Hitlerjeve legije invadirale ozemlje pri Novočerkassku, ki je oddaljeno od Rostova, strategičnega mesta, kjer se odpira pot proti Kavkazu, samo dvajset milj. Druge nacijske kolone so dospele v pokrajino Taimljaskojo ob reki Don, ki leži v sredini med Rostovom in Stalingradom. Vrhovno- poveljstvo priznava umik ruskih čet proti Rostovu. Moskva. 22. jul.—Nemški tanki in motorna kolone so koncen-tirane v južnem "delu Donske kotline in pripravljene za sunke proti Rostovu in Stalingradu, >ravi uradni komunike. Levo trilo nemške armade v bližini foroneža je v smrtni nevarnosti zaradi uspešnih ruskih protinapadov. V bitkah na fronti pri Voro-nežu so Nemci izgubili 10,000 vijakov. Število uključuje ubite, ranjene in ujete vojake. Rusi so razbili tudi več nemških tankov in motornih vozil. Mos-covska radiopostaja je naznani-a razširjenje vrzeli med pozicijami nacijskega vojaštva na se-verozapadnl strani Voroneža. Rusi so reokupirali več strate-gičnih točk in zadali sovražniku težke udarce. Položaj ruskih čet na južni fronti je Še skuten. Časnikarska agentura Tass poroča, da Nemci izgube 3000 do 4000 vojakov dnevno ssmo v bitkah z Rusi na fronti pri Vo-ronežu. Sovjetske topniške ba terije so rszbilc 122 nemških tankov v enem dnevu. I^ruga poročila pravijo, da so Rum h okupirali glavne mostove cez reko Don pri Voronežu. Poskus glede obkrožitve ruskih čet se je izjalovil. Sveže nem-ike in rumunske čete so bile za gnane v boj proti Rusom, tods slednji so odbili vse napsde. Italijanske čete prihajajo na južno fronto. Nemško poveljstvo jc napelo vse sile, da do-Mve progo železnice, ki vodi iz Pervoznavk* do Lihaja, kjer sc *P"Ji z železnico Moskva-Rostov Nemške čete podpirajo bombni v vojnih operačijah proti Ru «om. Rusko poveljstvo pravi, da Nemci izgubili čez tri tisoč J"ih letal v zadnjih dveh «l| Kairo. Egipt. 22. jul.—Angleži «o razbili 50 osiščnih bojnih le-v napadu na vojaško letali-pri KI Da bi, pravi vrhovno l>oveljstvo. BriUke bojne ladje bombardirajo Matruh, osiščno rtrf/rnarično bazo v Libiji ob Src-d"zemskem morju, »ritska osma armada drži 40 jr",:J '*"lgo bojno črto prt E1 Ala- Irmeinu kljub srditim napadom f^nih kolon. General Claude Auchinleck, poveljnik te arma- sili, kateri poveljuje feldmaršal Erwin Rommel. Taktika je uspešna na vsej črti. Ameriški letalci so udeleženi operacijah proti osiščni armadi v Egiptu. Letalec Lance C. Wade iz Tucsona, Ariz., je v zadnjih dneh sestrelil dvanajst osiščnih bombnikov. Čungking, Kitajska. 22. jul.— Ameriški letalci so metali bom-* na japonske parnike na reki Jangtse pri Kiukingu, ki so potopile dva parnika, tri pa poškodovale, se glasi naznanilo iz glavnega stana generala Josepha W. Stilwella. Letala, ki so se udeležila napada, so se srečno vrnila v svoja oporišča. Predstavnik kitajske vlade je ponovno apeliral na Ameriko za x)moč. Dejal je, da Kitajska Mtrebuie zlasti bojna letsla in tanke. Če jih bo dobila, bo letno mobilizirala armado dva milijona mož. Vrhovno poveljstvo poroča, da se srdite bitke pri Wen-covu, pristaniščnem mestu province Cekiang, katero so Kitajci reokupirali zadnji petek, nada-jujejo. Washington, D. C.. 22. jul.— Ameriške podmornice so potopile nadaljnje tri japonska, rušike v bližini Kiske pri AleuUkih oto- cih, poroča mornarični department. Ameriški bombniki so izvršili več napadov na japonske vojaške posadke in bojne ladje luki Kiske, toda rezultat ni Vodja hunda priznal krivdo Oče saboter ja skušal . v • _ • izvršiti samomor Hartford. Cona* 22. jul.—Gerhardt Wilhelm Kunze, vodja Nemško-ameriškega bunda, nacijske organizacije, je pred federalnim sodiščem priznal, da je bil Špion za Nemčijo in Japonsko. Pred desetimi dnevi je zanikal, da je pošiljal važne ml-litaristične informacije Nemčiji in Jaj>onski. Kunze je bil pred nekaj tedni prijet v Mehiki, kamor je pobegnil v novembru preteklega leta, in pripeljan v Ameriko. On se nahaja v jetnišnlci okraja Hartforda. Kunze je bil postavljen pod poroštvo $50,000. Samo eden izmed petih oseb, ki so bile aretirane na obtožbo špionaže, še taji krivdo. To je rev. Kurt E. B. Molzahn, lute-ranskl pastor iz Philadelphlje. Obravnava proti njemu se prične 28. julija. Trije drugi so poznali krivdo. Ti so dr. Otto Wil-lumelt lz Chicaga, dr. Wolfgang Ebell iz El Pasa, Tex., in grof Anastazij Vonsiatskl. Chicago, 22. jul.—Hans Max Haupt, oče nemškega saboterja, ki se mora poleg sedmih drugih saboterjev zagovarjati pred vojaškim sodiščem v Washingtons je skušsl izvršiti samomor. Pre-grlzel si je žilo na roki v zaporu. Haupt jc obtožen kršenja zakona proti špionažl, ker je skrival svojega sina, sSboterja «n Hitlerjevega agenta. On je imel obvezano roko, ko je nastopil pred federalnim komisarjem E. K. Walker jem. KAPITALISTI NABIRAJO PRISPEVKE ZA RUSE Cikaiki bai\h ir/i in in-dustrijci uttanovili odbor POMOČ Y ZDRAVILIH 1N&VE2U w Chicaga 22. j4il.—Ustanovitev odbora za pomoč sovjetski Rusiji je bila nastanjena. Ta odbor tvorijo vodilni čikaški bankirji in industrija in skušal bo nabrati najjcnanj <$420,000 v kampanji, ki Je v teku po vsej Ameriki. Voditelji kampanje ao naznanili, da je cilj vsota $6,000,-000. j Člani odbora sa pomoč Rusiji so Edward ff. Brown, predsednik banke First National; Philip R. Clarke, predsedniK City National Bank Se Trust Co.; Henry M. Dawes, predsednik Pure OU Co.; Sydney G. McAllister, načelnik eksekutlvnegs odbora International Harvester Co.; Edward G. Ryeraon, načelnik odbora Inland Steel Co.;s*£dwsrd R. Hall, predsednik Harris, Hall & Co., in Laird Bett, član odvetniške firme Bell, Boyd Ii Marshall. Blagajnik odbora je Hall. Bell je dejal, da je bila že nabrana vsota $150,000, odbor pa bo skušal dohiti še najmanj $270,000, da se doseže za Chicago določana kvota v kampanji. V sklad iß pomoč sovjetski Ru siji so po Bellovi izjavi že prispevale International Harvester Co. $80,000, Inland 8t*el Co. $5000, v znan. Od začetka bitke za Aleutske otoke, ki so se rszvile po japonskem napadu na Dutch H.arbor 3. junija, so Američani potopili osem in poškodovali deset japonskih bojnih ladij vseh vrst. Urad za vojne informacije je objavil poročilo o ameriških izgubah od začetka vojne. Te znašajo 44,143 ubitih, ranjenih in pogrešanih. Ubitih je bilo 4801, ranjenih 3218 in število pogrešanih je 38,124. Število uključuje skupne izgube armade, bojne mornarice, obrežne strsže in le-talske sile. Avstralija bo zatrla stavke Produkcija premoga ovirana Melbourne. Avstralija, 22. jul. —Delavska vlada premlerja Johna Curtlna ae je odločila za zlom rudarskih stsvk, ki ovirajo produkcijo premoga. On je naznanil, da se bo poslužll oblasti, ki mu jo daje zakon o varnosti ljudstva. Rudarji, ki zastsvkajo, bodo kaznovani v smislu provizij tega zakona. Premier je dejal, da stavke izzivajo neodgovorni elementi med radarji. Vse doaedanje grožnje, da bodo kaznovani, ao naletele na gluha ušesa pri teh elementih. Zakon določa šest mesecev ječe in plsčltcv $400. Na priporočilo juatlčnega ministra so bile kszni za stavkarje poostrene. TI so lahko obsojeni v zapor za neomejeno dobo. Bodočnost bo pokazala, ali bo Curtln uspel v svoji kampanji zatirsnja sUvk, ki ovirsjo ne ssmp produkcijo, temveč tudi svstrslsks vojna prlzadevanjs Premier Je v prvi vrsti Avatrs lec in v drugI laborit. Njegova politika je mobilizacija vseh sredstev za vojne napore proti sovražniku. Četniki razbijajo osiščne zveze Hrvatska pošlje 100,000 delavcev v Nemčijo New York. 22. jul.—Jugoslovanski četniki pod poveljstvom-generala Draže Mihajlovlča raz-bijsjo osiščne komunikacijske zveze v svoji podtalni borbi, pravi radijako poročilo iz Londona. To omenja, da bo Paveličeva | Qdbor zahteva izravna- vlada, Hitlerjeva lutka, poslala iurišdihciitkih nadaljnjih 100,000 delavcev v vo JuriBatmciJlKin Nemčijo, kjer bodo detail v orož- špOTOV nih in municijakih tovarnah ter na kmetijah. Poročilo dalje pravi, da je bilo tisoč Srbov ubitih Domače vesti Obiski ln posdravl Chicago.—Miha Polutnlk iz Loraina, O., je 21. t. m. v družbi Martina JurkaŠa lz Chicaga obl-skal gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete. Ia Clevelanda Cleveland.—Dne 19. julija je po dolgi bolezni umrl v sanato-rlju Jakob Opara, star 61 let ln doma od Brezovico. Pokojnik je bil samski in v Ameriki se je na hajal 30 let. V Californiji zapu Šča brata, v atarem kraju pa sestro. Registracija žensk v Detroitu Uposlitev v vojnih industrijah DelrolL Mlch.. 22. jul, — Rcgi stracija vseh žensk v Detroitu ln okolici je bila naznanjena. Žen-ake bodo tvorile vir, iz katerega se bo črpala delovna alla, če na stane pomanjkanje delsvcev. Na znanllo so objavili ursdnlki federalnega produkcijskegs odbora ln federalne upoalevalne služ be. Pričakuje ae, da bodo industrije, ki so udeležene v produk cijl vojnegs material, uposllle najmsnj 80,000 ženak v prihod njih štirih mcaecih. Reglstrad ja ae bo vršila v drugem tednu avgusta. Vse ženske, ki so stare 18 in več let, se bodo morale registrirati, med temi tudi ona, ki fte delajo v tovarnah. Federalni uradniki so Izjavili, da ja registracija prva svoje vr- IPure Óir'to. WsirtWrtka First dmgím* n^ustíi^kim dUtHktom Washington. D. C., 22. jul.— Vojno-delavski odbor je pozval voditelje Ameriške delavske fe- V bitki z osiščni mi četami, ki se dertcije tn Kongresa industrij je vršils Ogrske. 60 milj znotrsj meje skih organizacij, naj ustanove poeebnl odbor z oblastjo tzrav-nsvsnjs jurisdikcijskih sporov. Poziv vsebuje tudi svarilo, da National $7500 in City National $1000. "Razkritje, kako se čikaški bankirji ln industrije! zavedajo važnosti pomoči Ruaijl, je značilno," je rekel Bell. "International Harvester Co. ns primer nima nobenegs vzroka za slmpstlje nsprsm sovjetom, ker ao ti kon-flsclrall njene .tovarne v Rusiji pred 25 leti. McAllister, predsednik te kompsnlje, Je bil v Rusiji s Hoovrovo komisijo po končanju prve svetovne vojne ln od takrat sovrsži boljševizem ln vac, kar ta predstavlja. Ampak on in drugI vedo, da se Ishko sedanja vojna skrajša z dajanjem pomoči Rusiji. Ta bo tudi oču-vala sistem svobodnih pod v zet IJ ln deloma tudi kolektlvlstlČnl sistem, ksr je paradoks. Ti ozlrl zahtevajo pomoč sovjetski Rusiji, ki ae odločno ln junaško bori proti Hiflbrju." Bell je dalje rekel, da ae kampanja vrli j*) pošti. Denar, ki bo nabcan, bo šel za nakup zdravil, obleke, živeža in drugih potrebščin. Te bodo vozili v Rusijo pernlki, kt ji dovažajo fudi vojni material v smislu sklenjenegs dogovora z Ameriko, "Sedaj ni čas za diakuzije o sovjetski ideologiji," pravi Bell v pismu, ki gs Je naslovil magnetom. "Najboljša gsrsncljs za očuvsnje ameriške krvi ln dolar-jev je pomoč Rusiji. Ml si ne moremo predstavljati posledic, ki bi prišle, če nI bile ruske srmade pore žene v tem letu. Te se pogumno ln junaško bore proti na-cijem." Evropa vidi lakoto prihodnjo zimo London, 22 jul.—Poročila iz kontinentalne Evrope Izražajo bojazen pred lakoto v Nemčiji in okupiranih deželah;. Opaže v deželi, Če postane problem do-bavljanja delavcev akuten, Ernest Kanzlar, pokrajinski direktor federalnega produkcijske ga odbora, je dejal, da ja v da-troltsklh vojnih Industrijah upo-slenth okrog 560,000 delavcev, med temi 70,000 ženak. Ko bo produkcija doaegla višek, bodo Industrije potrebovale najmanj 740,000 delsvcev. Uspešna transporta cija bojnih letal Izgube v poletih čez morje neznatne London, 22. jul.—Skoro 005 izmed tisoč bojnih letal, ki se dvi gsjo v zrak z ameriških in ka nadsklh letališč in lete preko morja, pride erečno v Anglijo To Je rekord v t ra napor tanj t bojnih letal čez morje, ki ga doseglo poveljstvo te v prvih dvsnsjatlh mesecih. To je proslavljalo prvo obletnico maane letalske tranaportaelje. Izgube znašajo le polovico enega odstotka, dočim so v prvih tednih znašala osam do deset odstotkov. Zaslug* za znižsnje Izgub gre Izurjenim pilotom Greenov načrt za preprečitev inflacije Angleiki letalski ca*t ........ rti k je bil japonski ipion \Mt viaodlašaši, temveč bi morali tak;oj udariti, da se čim pr^j stare nacifašistič-na pošast. Ako pa še niso dobro pripravljeni, tedaj bodo vsekakor čakali ugodnejšega trenot-ka. Saj vsi vemo, da je v interesu vseh zavezniških držav, da se udari po našem skupnem sovražniku tam, kjer ga bo najbolj bolelo. Iz tega menda sledi, da druga fronta bo prišla, čim bodo gotove vse priprave zanjo. V naši okolici se dobro dela in delovnih moči je že začelo primanjkovati, kajti mladi fantje in možje odhajajo? v armado. Pred kratkim je v rovu blizu Ročk Springsa težko pobilo Franka Tavčarja (Počevnika), ko je nanj padel velik kamen. Želimo, da se bi pozdravil. Pozdrav vsem čita tej jem Prosvete! John Plntar, 10. CUnl «alle hišnikov (ADF) plkotiralo stanovanjsko hišo v New Torka po oklica sUvko. Lasallake vesti La Salle, 111.—Z zanimanjem čitam Barbičeve dopise, sedaj me pa njegovi dopisi, še bolj zanimajo, odkar smo se na njegovem obisku v La Sallu osebno spoznali. To je bilo na prireditvi za pomop našim bednim rojakom v podjarmljeni domovini. Za časa zadnje svetovne vojne sem bila v starem kraju. Ko se je avstrijska monarhija zrušila, je Slovenija prišla pod Jugoslavijo in vsi smo bili v skrbeh, kako bo srbska vlada postopala z nami. Po pravici lahko zapišem, da ni bilo nič hudega in srbska vlada je šla bolj na roke Slovencem nego svojemu narodu. Strašili so nas, da se bomo morali srbsko učiti, kar pa se ni uresničilo. V šolah so res uvedli ciriliko za otroke, da so se je učili poleg slovenščine, ampak učenje cirilice je zavzemalo le neznaten čss poduka. Nihče nas ni vprašal in nihče nas ni silil, da se moramo učiti cirilico. Šolski poduk je ostal slovenski. V Ameriko sem prišla leta 4930 in predno sem prišla, sem imela veliko sitnosti. Hodila sem iz urada v urad, da bi dobila dovoljenje in Uko sem iskala dovoljenje celih pet let, a vse zaman. Sele ko je moj mož dobil državljanske pravice, sem dobila dovoljenje za potovanje v Ameriko.'-Ves čas mojega iskanja dovoljenja me ni nihče vprašal v srbskem jeziku, ker ga tudi nisem znala govoriti. Pred kratkim se je pri delu ponesrečil br. Anton Klopčič, član našega društva Sokol št. 98 SNPJ, ki je izgubil oko. Njegova hčerka Dorothy je prestala težko operacijo, mrs. Klopčič pa je dobila krepko hčerko. Vsi trije so člani SNPJ in Uko bo tudi njihova novorojenka. Ana Frankovič Je tudi prestala Užko operacijo in se sedaj zdrsvi doma. Pri delu s**Je ponesrečil John Fursr st., ko se je pripetila nesreča z elektriko in je John skočil čez goreči ogenj na prosto. Dobil je težke poškodbo na glavi in na obeh rokah. Zdravi se doma. Ns svojem domu se zdravi tudi Frank Drobne Želim vsem sknskega radia poroča Speak-ia se je neki jugoslovanski ■ spustil nekje v Turčiji, pno je, od kod je avion pri-kje bi bil moral prisUti in [so potniki. I i i j a n i priznavajo, da ni-uspehov proti Jugoslova-Hrvatski Narod," ki se ti-IZagrebu, piše, da je celot-iruga armada morala voditi ■več nego mesec dni proti |k<>m generala Mihajloviča. havajo, da ao italijanske iz-|vHike, o uspehih pa niče-■poročajo. Mrigrada javljajo, da Ima-I' generala Draže Mihajlo-Fi irnen, da povzročajo čim I škodo osiščnim allem |"'l>adajo prometne zve*e pmogocajo prevoz vojnega hala za vojne sile v Egiptu. V , . . — I zasužnjene JugoolavtJo W,«*n*r Tagblatt" po-HBitolju se je vršil kon p>o|garhkth tn nemških re-»cirjev. V svojih govo-podc rta vali sUro bratatvo pju med Bolgari in Nemci. Sk"f'iju je bila otvorjenel oU irtska knjižnica in novi h« muzej. Bolgarski mini- posvete je izjavil, da se bo "plju «dvorila nova unlver- Jugoslovansko vrhovno poveljstvo preneoeno la Kaira v Jugoslavijo London, 10. julija (AP).—Jugoslovanski vojni kabinet je da- [ nes sporočil, da je njegovo vrhovno poveljstvo prenešeno iz Kaira (Egipt) nazaj v Jugoslavijo in da je aktivni poveljnik 200,000 ali 300,000 rodoljubnih borcev, general Drazf Mihajlovič imenovan za šefa generalnega štaba. General Mihajlovič je že minister vojne. "To je znamenje, da se približava čas odločitve in da vrhovno ¡>oveljstvo pripravlja narode v Jugoslaviji no vstajo proti skupnemu sovražniku," je dejal predstavnik jugoslovanske vlade. Prenos vrhovnega poveljstva se je izvršil po ukazu kralja Petra. Navzlic akutnemu pomanjkanju vsakega materiala povečava jugoslovanska armada pod svojim voditeljem napade na itali janske, nemške in bolgarske okupacijske sile. Dvojno svojstvo generala Mihajloviča mu daje polno vojno in ministrativno oblast in poveljstvo nad vsem jugoslovanskim teritorijem. V...— Is saaušnjene Jugoelavlje Zadružna zveza v Ljubljani, najstarejša in največja Zadružna centrala v Sloveniji, je imela pred kratkim svojo glavno redno skupščino. V zvezi je bilo včlanjenih 833 slovenskih zadrug. Z razdelitvijo Slovenije med Nemce, Italijane in Madžare je ta zveza izgubila 595 zadrug, tako da šteje danes samo 238 zadrug, ki so vse na ozemlju okupiranem od Italije. JOeeph Curran. predsednik Splošno mornarsko unije. članek pomočnika ministra prosvete Velemirja Jankoviča o vprašanju obnove srbske književnosti. Jankovič trdi, da so pisatelji in izdajateljske družbe bivše Jugoslavija zanesle destruktiven duh v književnost. Država je bila šibka in je to destruktivno delo odobravala. Zaradi tega je Srbija postala mednarodna kulturna kolonija. Obnova književnosti je problem duha, ki se more širiti samo ustrež-no narodnim interesom. Ladje naj love podmornice Večja zaščita parnikov v ameriških vodah : V "Novo Vreme", Belgrad, 28. maja: Komandant Srbije je izdal naredbo, po kateri se morajo vsi inozemski vrednostni papirji in prav tako vsi jugoslovanski vrednostni papirji deponirati v bankah. Za sprejem pologa so določene avtorizirane banke. Prenos vrednostnih papirjev je mogoč samo s posebnim dovoljenjem gospodarskega ravnatelja. Kršitelji se ostro kaznujejo. • "Nova Hrvatska", Zagreb, 14. maja: Da dobijo bakreni sulfst za vinograde, je ministrstvo trgovine "Neodvisne" odredilo registracijo vseh cerkvenih zvonov In bakrene posode, trgovske in domače. Trgovanje z blagom je do nadaljnjega prepovedano. Registracija se je Imela izvršiti med 15. in 20. majem. Prestopki proti tej odredbi se kaznujejo s tri meseci zapora. • ' "Bund" javlja iz Rima, da sta dve veliki uporniški bandi obkoljeni blizu Jagodine. Člani te bande so po večini pobiti sli ujeti. "Kis Ujssg" javlja: Neka ko-munlstlčns banda 70 ljudi je ns-padla velik vinograd na vznožju hrvatske občine Rakovec. Pet delavcev, od katerih so trije bili Madžari, dva pa Hrvata, Je do-lelo v vinogradu; uporniki so Jih vse pobili. Poleg tega so uničili ves vinogrsd ln odnesli vse, kar se je tam nahajalo. "Obnova" prinaša iz Belgrads Waahington. D. Cm 22. jul. — Predsednik Roosevelt ln morna-rični department sta bila pozvana v resoluciji, sprejeti na konvenciji National Boat Builders' Assn., naj se izrečeta za kon-strukdjo^malih ladij, ki naj bi lovile osiščne podjnornice in stražile ameriško obrežje. Resolucija pravi, da bi taka ladja stala samo $4000 in zgradi se lahko v. tridesetih dneh. Če jih Amerika zgradi 3000, bi stale toliko kot moderni rušllec. Ladje bi bile dolge trideset čevljev in bi lahko operirale v vsakem vremenu. Vsaka bi bila opremljena z globočinskimi bombami in strojnicami, operirale pa bi jo tri osebe. Te osebe naj bi prišle iz vrst ribičev, ki niso podvrženi vojaški slpžbi. Ladje bi nosile stokrat večji tovor globočinskih bomb kot jih nosi rušllec. Vsaka bi strsžils tri milje morske površine in skupno bi ščitile 6000 milj dolgo ameriško obrežje ob Atlantiku. Ladje bi tvorile "varnostni plot", ki ga ne bi mogla "preskočiti" nobena osiščna podmornica. Podmornica napadla švedthi parnih Stockholm, Švedska, 22. jul.— Podmornica, Jcatere identiteta še ni bila ugotovljena, je napadla Švedski tovorni pamik Galeon na Baltiškem morju. Torped, ki ga je izstrelila, ni zadel parnika. Švedski rušllec, ki se je nahajal v bližini, je nato napadel podmornico z globočinskimi bombami, toda rezultat ni znan. Pomorski promet med Švedsko in Dansko /e bil ustsvljen zaradi min, ki so jih posejala britska bojna letala. (Isvlrno poročilo Prosveti.) 10. julija 1942. Libija. Egipt. Koliko smo aa-dnje čase mislili o teh krajih. Jtoliko skrbeli, koliko upali. Koliko še mislimo, skrbimo, upamo. Mehki puščavski pesek, poletna vročina v Afriki. Neznosno mora biti zunaj tankov, neznosno znotraj njih. ln vendur ae tanki valijo dan za dnem po brezmejni peščeni puščavi. Bomo ustavili Rommela? Jugoslovani v Londonu so razburjeni: "Kako je obupno, ves Egipt bo šel k vragu, Suez bo šel k vragu". Angleži so mirni. Ze lani so računali z izgubo Egipta. "Tudi če isgu-bimo Egipt, tudi ¿e izgubimo Suez, bistveno to ne bo spremenilo izida vojne. Le zavleklo jo bo za leta." Ko Je padel Tobruk, je bolelo. Ker smo postali tako ponosni nanj. Ker je postal simbol britske kljuboval nos ti. Zdržal je bolj dolgo kakor katerakoli moderna trdnjava. Zdaj ga imajo Nemci. Po teh krajih, kjer se vrše bitke tankov, žive Arabci. Britaki in arabski vojaki že dolgo bijajo bitke na Isti strani kot zavezniki. Se spominjate "Lawrence of Arabia"? Med zadnjo svetovno' vojno jo živel, delal, se vojskoval z Arabci proti Nemcem. Ko je prvič prišel v Kairo, da je začel svojo čudovito "arabsko ksrijero", je bil tsm Sir Ronsld Storrs med pomembnimi brltski-mi uradniki. Pozneje je bil Sir Ronald v Palestini. "Arabski Lawrence" piše o njem v svoji knjigi, o njem ln o njegovem posebnem poznanju arabskega jezika ln mlšljenia. Slr^Donald trdi, da so Arabci in Angleži po naravi prijatelji med sabo. Zakaj? Kaj je podlaga tega prijatelj-stvs? "Tolerantnost. Britsks tolerantnost. Čut za pravico in široka tolerantnost za mnenja drugih ljudi." Stara stvar je, da Arabci sovražijo Italijane. V Libiji so trčili skupaj, udarili ao se in ni» kdar pobotali. Ni lahko pozabiti, da so Itslijanl kazali svojo nadmoč tako, da so vzeli libijske glavarje na polet v svojih zrakoplovih in jih zrtielaili Iz njih nad njihovimi mesti. Zapečatili so Arabcem pitno vodo, da jim je živina poginila. Nihče ne more imeti drugega, kakor zaničevanje za take vojake, naj se delajo prijatelje ali soVražnike. A-rabci z zaničevanjem sovražijo Italijane. Z Nemci je drugače. Z njimi Arabci dolgo niso prišli skupsj. Zakaj bi jih sovražili? Pričeli so prihajati begunci v Palestino. Govorili so o nacijakem obnašaju. Ko je bilo konec jugoslovanske in grške vojne, so se begunci — kolikor se jih js moglo rešiti in ubežati — zatekli v Aleksandrijo ln od tsm po o-stalem Egiptu. Po deželi Je odmevalo od grozodejstev, ki jih je nosila s sabo nacijska vojska. Se spominjate St. Johnove knjige in v njej popisovanja, kako so se skušali begunci — Poljaki, Cehi, Jugoslovani, Grki, Angleži — rešiti pred napredujočo nemško in italijansko vojsko, in kolikor se jih je rotilo, se jih je v Egipt in od tsm dalje. Z begunci Je šla po svetu povest o strs-hotah pod nacljsko okupacijo. Nihče ne more biti v«Č v dvomih, kaj ga čaka, če pride nemška vojska v deželo Zato so ljudje, ki žive po krs-jih, kjer se btjejo puščsvske bit- ke, prijatelji zaveznikov. Dali So jim na razpolago svoja pristanišča, svoje aerodrome, svoje Železnice, svoje delsvce in zalo-Celo spravili so se s svojimi ton onkurenti—Arabci in Judje v Palestini — tako, da ničesar ne ovira pomoči zaveznikom. Seveda so dobro plačani za vse, kar dajo. Ce bi prišla nemška vojska, bi vzela, kar potrebuje, bres plačila in nikdar bi pravi laat-nikl več ne videli svojih stvari. Zavezniki pa plačajo sa vse. To bogati Egipt, Palestino, Sirijo, I-rak. Te dežele to dobro vedo. S-giptaki časopisi, ki ao zelo vplivni pied Arabci — pišejo za priia-telstvo z zavezniki, mnogi celo, da bi moral Ef ipt stopiti v vojno proti Nemčiji In Italiji. Veliko je k temu pripomogel osebno general Wavell, ki ga v Egiptu visoko sppštujajo kol vojaka in kot nad vse demokratičnega prijute-Ija Egipta. Ko je Imel svoj glavni stan v Kairu, je dan sa dnom — Če so bile vesti dobre ali sls «-. ce so Due vesu aoure an sia- p« • • be - potrpežljivo odgovarjal na LjlaSOVl 1Z naselbin vprašanja egjptskih novinarja Arabci cenijo ln ne jx)zabijo takega obnašanja. Začela sem vam pravzaprav pisati o Egiptu, ker sem vam hotela povedati o naši — slovenski vojski tsm. Mends sem vam že omenila, da sem bils v poletju 1939 v Trstu. Oovorlli smo o vojni, ki se nsm je vsem zdela blizu. Primorski prijsteljl so imeli le eno željo: ds bi Italija prišls v vojno kot zaveznica Nemčije. Primorci so morali s italijansko vojsko v Abesinijo, v Libijo. Karkoli p še bili njihovi načrti in dogovori, za Italijo gotovo niso bili priprsvljenl, ds Jfc borijo. "Po enem letu Itslije v vojni so bils britsks ujetniška pristanišča nabssana s italijanskimi ujetniki. Izgubili so Abesinijo, Izgubili Libijo do tripoli-tsnske meje. Četrt mllijons 1-talijanaklh ujetnikov v ujetnlš-kih taboriščih. Iz teh taborišč so se zsčell oglašati Slovenci. Skušali so preprlčstl Angleže, ds so oni sovrsžnlki Italije, resnični, stari sovražniki svojih gospodarjev, ki so jim vseli lepe primorske krsje. Bilo js baš f o-nem česu, ko Je prišls naša vla da v Egipt po polomu balkanske vojne. Angleži in Jugoslovani so prišli skujpj in organizirali iz primorskih ubežnikov — angleških ujetnikov — Jugoslovansko vojsko na Srednjem vzhodu. Sestoji se iz ssmih primorskih Slovencev. Ker nsše jugoslovanske vojske se ni moglo nič rešiti Iz dežele. Nekaj je bilo naših mladih razkropljenih po svetu. TI so se pridružili Jugoslovanski vojski v Egiptu. Tako je prišlo do postanks "batalijona kraljeve garde". Vprašala sem našega dr. Kraka, če so bili Slovenci v kakih bojih v Libiji. "Niso še oboroženi. Mi bi rsdi, ds bi nspravUi iz njih neksk "tank corp". Ker jih nI veliko. AH kot oddelek tankov bi predstavljali lepo silo. Tudi so ssmi inteligentni fentje, ki bi jih hitro Izvežball v mehe niki moderne vojne. Ali za tan ke je treba časa. Trebs nsm je dobiti tsnkov, potem lele bomo imeli slovenski oddelek tsnkov." - "Kdo Ima poveljstvo Slovencev ne Bližnjem vzhodu?" -"Podpolkovnik Prosen, Ljubljen čsn po rodu, bil je prod vojno noš vojni stale v Ankari." zovico poznat«, to je tednik neše slovenske vojske v Egiptu. Dober časopis. Treba nam j« tankov. Če j« kdo med našimi Slovenci v A meri ki v tovarn! tankov, 5« vi dj, da pošiljajo in delajo tanke za afriško bojišče, naj ai le ml sli, de so ti tanki morda za naše fante. Da jih bode veseli Pri marci, ker jim bo take prvič i/ polnjena ielja, da udarijo po I tsliJenih in Nemcih. Da se malo maščujejo y vse strelne IcrlvU-e, ki Jih morajo nač! preoelatl pod njihovo ob!««tJo. Primorski Blo-venci hočejo Unkov, hočejo se boriti s z«vozniki. MeaJka Predsednik Roooovelt gloda prvo ladajo poštnih snamk. jfcl so bilo natlokane ob petletnici volno mod Kitajsko ln Japonsko. Po-leg predsednika sla poštni tajnik Frank C. Walker ln kltaJakl pe* nanj i mlalater dr. T. V. Soong. Stockholm. Švedska, 22 jul —Dopisnik lista Aftonblad« •. poroča iz Berlina, de je pet velikih požarov izbruhnilo v Berlinu ¥ zadnjih dneh. Domru « j«, d« ao požari pooledIra sobo teže. (Nsdsljsvaaj« • t. Strani.) tvih nc pošiljajo domov. Dalje čitamo, da se bodo morale lokomotive železnice Union Pacific s imenom Mikado umakniti in napraviti prostor "lukamatijcm" z Imepom MacArthur. V resnici to ne bo tako, ampak bolj eno-aUvno: lukamatlie bodo ssmo "prekrstili" is Miksds v McAr-thurja. Pa so ss tiste lokomotive imenovale Mlksdo, Je bilo vsled tega, ker so bile zgrsjene leta 1897 za Japonsko, ostale pa so tuksj. Res je čudno, da Ima tsko majhen narod med seboj bojevnike, ki so za Stalina in proti Stalinu, de bolj čudno pa je, da ima to msjhen nsrod tako malo bojevnikov za svoj lastni narod. Tole nam ne gre v glavo, ker hočejo Davidi pomagati Oolljotu, sami svojih Davidov pa ne vidijo. Je pač tako, kakor si tp majhen narod naprti na svojs rame razna kulturna prlzadova-nja, da mu potom pod težo odpove kultura ktllturo, navadno pa ostsne 1« hlsdno pivo in "šilo" zs zmrznjeno grlo? Dslje čitamo, da bi nadjl Imeli dvajset divizij več proti Sta llnovi armadi, če bi ne bilo v srbskih gorah Dragottna Mlhaj loviča. Torej če mi pomagamo svojim v Jugoslaviji, je to znak, da pomagamo obenem tudi rdeči armadi. Pa smo včsslh čitsll, kadar bo delavstvo združeno, kaj vse da bo storilo. Da, Če bo to delavstvo imelo kdaj toliko možganov, da bo znalo rastočo-vati kaj mu koristi ln ksj ne, ks-ko si lshko pomaga ln kako ne AH je Kleopatra, tlsts očarljiva Eglpčsnka, rodila sina? Tega do danes nisem vedel, ksjtl v tsko zsdove so nisem podsjsl. Prsvijo ps, ds Je bil Julij Ce-zsr ste ln njegovemu sinu ds je bilo I ms Ptolomej XVI., klicali pa so gs po domače za Cesarč-ka, ki je vladal s svojo msmico, kajti ona js bila "savber' kraljica. V vojnih poročilih čitamo < pogrešanih ln ranjenih ter pad lih. Pa tudi ml v naši metropoli pogrešamo nekatero rojake. Na 5rimer Franka Petausa iz Little sllss, N. Y., ki je bil aktiven zastopnik pokojnegs Nsprejs. In kje neki J« George Vitkovič!? Ali se J« šel sli se ni šel boj vst zs Rusijo? Ds, mnogo Jih j« v nsšl metropoli, ki so med pogrešanimi bojevniki, tako tudi celo pri klubu, o katerem smo včasih precej čitali, so bojevniki na mrtvaškem odru. Ha J nI nobenih poročil o klubu niti v klu-bovem glasilu. What's happened? ' frank Bsrbtč. I s Java elevelandakegs kluba J »Z Cleveland. O. — Člani aoe. kluba št. 27 JHZ so na svoji seji dne 10 julijs soglasno sklenili, da obsojajo izvrševalni odbor "Hlovenake narodne zveze" rodi apela, poalonega jugoslovanskemu kralju Petru. Taki poniževalni apeli so po našem mnenju znak klečepla/jrtva in nevredni državljanov te demokratične ameriške republike, k« kratiti pravic do njegovega o-sebnega prepričanja, vendar pa moramo odločno protestirati, da bi samopoatsvljeni takozvani voditelji v imenu vsoga naroda— toroj tudi v imenu zavednih in demokratičnih slovanskih delavcev — pošiljali Isjav« udanostl na v«lič«nstva, t« umirajoče predstavnike reakcij« ln absolutizma, katere bi morali narodi že davno vreči med staro šaro. Zavedamo se tudi resnosti položaja, V katerem s« nahaja naša stara domovina ln Izjavljamo, ds smo pripravljam sodelovati pri delu sa njeno osvoboditev. Toda ta naša nanovo osvoboj«na domovina bo morsla biti »grajana na temeljih svobode, «nakoprav-npstl ln bratatva. Režimi kralja Aleksandra, regenta in njihovih vlad s« ne amsjo povrniti nikdsr več. D«nsr Jugoslovanskega repu-bličanskega združenja s« naj ob Eriliki zopet rabi sa id«al«, od štorih bo imslo koristi splošno slovansko ljudstvo, oziroma Ju-goslovsnska ljudstva, n« pa p#-čles režimovcev ln njihovi o-prod. Za socialistični klub It. 87 JSZ: Louts Zor ko, organizator, John JCrebel, tajnik; Auguai £omar, zapisnikar. Japonska armadfl zbrana p Mandžuriji Priprava sa napad na Rusijo London. 22. jul. — Velike japonska armada je zbrana v Mandžuriji in ta bo morda napadla Rusijo čes nekaj tednov. Med repreaentanti zavezniških vlad v Londonu prevladuje mnenje, da Ja vojna mod Japonsko ln Rusijo neizbežns. Zunanji minister neke drteve Je dejal, da je dobil informacije iz zsnesljtvih virov, de ss Japonci prlprsvljsjo ns invasijo Sibirije in Zunanja Mongolije. Ta bo morda odrejena če» nekaj tednov. Isti viri so napovedah japonski napad ns Pesrl Harbor, llavaj, teden dni prej. Koliko japonskih vojskov se nahaja v Mandžuriji, ni znano. Nekateri trdijo, da je Um armada najmanj 600,000 mul. Japonsko vojaške posadke tamkaj so bile ojsčane s prihodom novih čet. Kitajski uradni krogi so uvorjeni, da bo vojns med Japonsko ln Rusijo kmalu izbruhnila. Kuski krogi v Londonu tudi vidijo mošnost Japonskega napada, prepričani pa so, da bo Japonska udsrils le, sko bodo Nemci izvojevsll velike zmage in prt-zadjall težke Izgube sovjetski oboroženi sili. Ameriški vojni material dospel v Urugvaj Montevideo, Urugvaj, 22 jtlj--Prva pošiljka ameriškega vojnega materiala Je duapele na parniku, ki j« pristal v neki uru-gvajski luki, se glasi uradno poročilo. Urugvejska republika ■ bo dobivala vojni maUHal v ura j« ž« sama pred dolgimi k nedavno sklenjenegs do- ti bojevala In Isvojevala boj «*|gaVori g ameriško vlado m osvoboditev Izpod Jarma monar-histkne Anglije Ml nikomur ne nameravamo All ale AMPS no. d« k mu kdaj prime* kaj takega doživi k človek, Ici nI nikdar mislil na to. Kdor pa enkrat puma trpinčenje, si ga ne I Mi it drugič, čeprav," -ttttioi pogledom, I m aie —ifair oprtim v tla — "ne bi rad «pravil I t neto Uga, kar je doftvd ... Ali dolgo te I opojno? Scnekno. Človek nafte vrele je v takih I rečeh na veren na kratka* — • te» je pri nas I ^jaar >mgi marsikaj Kar sf namreč takrat I ■¿,,vonl o navadah pri glodehfthi, ki naj bi to- I virale is družabne ločenorti našega stanu. to je I bilo Mi precej šibko. moj dragi Medtem asa 1 ae naučila pravilnejšega presojanja te reči I Miifsnaks dama ee lahko prav sredi svoje skrite ljubezni poroči • kakim človekom. 8 tem. de po dolžnosti ne tefti svojegs gonobače-ga čustva, ga vleče za moj ¿d lahko shod de- neodkntoet ji daje, hvala bogu, nekaj nejeansga in s tem nek^j manj prava do fiv-ljenja Me pa" — in Leoni je je igrala z obrazom — "me maramo doživeti reč nego to; imamo vzroka zs to, da brao opravimo naval ljubezni Kdor es mora dannadaa uftvljeti v drugo vlogo, ne more delati v duši vodno na eni in leti, ne more biti nesrečna ljubimka brez prenehanja! Na znotraj moramo biti Meto in jasne! Strasti, ki nas napade, moramo zamašiti usta, prodno nas požre. — hitro in temeljito zamsiiti, potem pa, ze boljo voljo, dalje!" # ,, . Kepetnik ja dejal nasdnje: "S to metodo lahko prideš deleč. TI si rea krepko dekle. Ne vem. kdo bi ee mogel kooati s teboj." Leonijin zanosnl, le polagoma ginači ameh-Ijaj je pričal, da eeio sama ne ve tega. "Kako pe si ukrenila posebsj v tvojem slučaju?" je poizvedoval "Ali aem rekle preveč? HoteU aem le v aplo-šnem naznačiti, kako ee godi pri nas." "Pri drugih? O. te ie poznam. Pri tebi, je pri tebir Kapelnik je s roko odpahljal cigaretni dim te si je t drago segel v lase. da bi mogel od spodaj gor pobožno zreti v njen obrez. Hotel je od vseh strani premotriti njeno odločno voljo in ji je zaetavll Boueaoaujevo vprašanje: "Ce U ti ne bilo treba storiti nlčaoor drugega nego pritisniti na gumb, da bi kak mandarin tam kje na Kitejakam ,.. De! Pritisnila bi na gumb in bi bila mirne vesti dedič po umor-t tegmn mandarin u ješ. Jas ttgp — namreč ne bi zmogel," ja ^Semu te naudajem s globokim spoštovanjem? Saj spoštovati je trobe predvsem ven- mel sa svojo slabost? Človeka občuduješ, ki ni tak kot ti? Toga ne razumem." Ti bel preveč odgovarjaš mojemu rani!" Njeno skomiganje t rameni in se vest, da je razgaljen, sta mu vzela poslednji nstsnek za-vasti — in prišel je na dan s načrti, ki jih ja hranil sa najugodnejšo uro. Ona je pač tako do pičtee vzor njegov ln tako aijajno bi jo rabil ZASTOPNIKI USTA PROSVETE THE NEW ENCYCLOPEDIA 0 MACHINE SHOP PRACTICE Sklnnile ee je namreč prav do roba kozar-¿mge. ee gs je dotaknila z ustnicami in ae je omalovažujoče amshljela okrog po ljudeh, koder je preje romal on; toga ni namreč opustil nikoli Grlfl se jo pri pivu od mise do miae, laskal ee jo študentom, da bi ge vabili k aede-lovanju pri koncertih, te je stiskal roko zakotnemu iurnalistu, ki ae je bil zaead nad njegovim najbližjim to variée m —, tovariš pa je stal poleg Napeto in odbijajoče ee je fffrttrtffil napram vsakomur, kdor ja iasel dobro mnenje o njegovem tekmecu, te ee jf brez ponosa robato udinjal slavi Z razgaljen jem samega sebe ja znal doleti na to, po čemur je hrepenel, te brezpogojno zastopati to, kar je dosegel, — skratka: počenjal je počne umetnik, Id je oblagodarjen z vsemi iméf oiisklmi darovi Leoni ja ja za hipac naoriila obrvi ___ "Tudi na varujam, da bi bila jaz tvoj rar; ti namreč nisi moj ... Nič celotnega — dra- Podlago sa mehanično znanje motele dobiti s knjigo NEW 1 CYCLOPEDIA OP MACHINE SH PRACTICE (v angleščini!. Ti id knjigo popisuje te v slikah pok to^ij— dela mehonlke Razloži natanko, kar mora znati najbo mehanik; pojasnjuje vporabo v» ga stroja, orodja in meriL Pouči i kako je treba vporabtti načrte (b prints) ter vam tudi daje mnogo čonokih tabel da morete poape svoje delo. Ne glede no to. ali šele početnik, vam bo ta knjiga i koristna in mnogo potrebni-1 slik in risb. 97g strani, trdo ven knjiga stane SAMO fUL-Poit no ptočomo mi Naročite pri KS GARNI SLOVEMtC PUBLISH! COMPANY, IIS West ISth I NEW YORK—Zaloga ni veli Naročite to vsdno knjigo še dm APEtJBA MA CLAMSTTO S.N.P.J. E VAROCA V SVOJI TISKARNI SNPJ CHICAGO. ELLINOI