R554 A
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KOPER
60100200
Primorski c
nevmk
^jnina plačana v gotovini	^	orvr.
Abb. postale I gruppo	Ldlft «UU lir
Leto XXXIV. Št. 137 (10.049)
TRST, nedelja, 11. junija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Na referendumih glasujmo «NE»
baniR
!fc fr™«.-;.
j!.........................:...::...........-U:.
VOMo voj ona -ma »brogat*it i*qo* n /moglo 19*9.	14? racanta
"Dtnpo&iiioni»tule/a cMIOf&r* pubbltcacoma mo motiš, natfart X dklrart 2 mna <»gg» 9 agotto 1977. n 43* 'Ditpositiani m dt otpin* pubbltco’ ?
Sp:* j;;. m
k
Ip|i
m
m
1|1
m •
Volata voi eh* ato abro9*tt la lagg* 2 maggio /074. n m1-. "Čohiri^gio d rt iv Stoto oi (monriomofxo d* pMtiti pobito", cottv nrnUficata not-rontcoto 3. ttuo commo. lettac« b), dotVorucoto uok» ot-i/o lagga 16 ganmto 1979. n. 11. "Modi/,uho »Itn togo* 2 /nngpio r9U n m, <,oncmn»nt» normo sut aontiibino dotto Stoto oi hnon&omonto dot parno potnici i	^
DANES IN JUTRI 41 MILIJONOV UPRAVIČENCEV NA VOLIŠČA
Rezultati obeh referendumov bodo znani že jutri zvečer
Glasili KPI in KD pozivata volivce k množični udeležbi
► si]' M
Bi |
cjjerenduma	o finansiranju
in o zakonu Reale bosta £** pred izbiro 41 milijonov i-'iti ih volivcev. Splošno mne-j, i«, da je rezultat nesporen in *°sta oba zakona ohranjena, "odo torej močno prevladali Vendar pa je prav
u
«NEj>!
.^sporno, da bo rezultat imel -*wii pomen. ”-	«-
Zd ohranitev o-je namreč jasno
Ljokonov _	.
“ ',0 vseh pet strank vladne ve
&ia,
proti pa opozicijski ošisti in radikalci in nekaj h skupin. Prav ta nenarav-
«aino
..JNHH
daje celotni zadevi okrog Odurno v posebno obeležje.
CS list ie v teh dneh Podrobno ®«ozi! vzroke, zaradi katerih svoje bralce in volivce Obiske narodnosti nasplošno, da i Te1erendumu prečrtajo znak i • To je napravil v zavesti, ®re pri tokratnih referendumih W vrsti za vprašanje demo-: jjbe in naprednih ravnovesij ganski družbi. Oster napad valovih radikalcev in Almt-iPe»ih neofašistov na sedanjo ij ®° koalicijo je namreč v prak-J®Pad na vse novo in napred-‘e. kar ie bilo s težavo dose-l«l|, in kar se s težavo utrjuje v kanski družbi. Zmaga v tem bi pomenila prav gotovo C slabšanje položaja in premik J®* osi na desno.
ij® referendumu se bomo izre-\ ? kokonu o finansiranju strank, k!e nedvomno prispevat k večji Ig ®nosti v javnem življenju »n it Osnouj katerega so stranke dolž-L^dložiti javne obračune svo-C finančnega poslovanja. Do-it černo. da še ni vse v redu in ®° treba za moralizacijo javne-še mnogo narediti. , mo z zahtevo, da morajo v PHmer tudi tiste stranke, ki ' jtastapane v parlamentu, bi-®***žne državne pod;x>re, zlasti
še. ko gre za stranke manjšin. Dejstvo je, da
. NA SVETOVNEM
Nogometnem prvenstvu
Tudi ZRN to Poljska krščeni v polfinale
s?
Argentina 78
^ ^ctovn0 nogometno prvenstvo qAl-g;entini je sinoči v polovici
sklenilo četrtfinalni del tkanja. Presenečenj ni bilo.
ko srečanji med Italijo in (Jatino ter Francijo in Madžarih nista bili več odločilni za •Jlfikaeljo, pa sta sl priborili {?*^dovanje ZRN In Poljska, o J®1*1- poročamo podrobneje na ** športni strani.
narodnih imajo v
italijanski družbi stranke važno vlogo nosilca interesov in usmerjanja skupnih družbenih vprašanj. V italijanskem družbeno političnem sistemu so stranke nedvomno bistveni sestavi del demokracije.
Kar zadeva referendum o zakonu Reale pa smo le večkrat podčrtali, da je neodložljiva naloga parlamenta zakon izpopolniti, odstranili iz njega vse nedemokratične elemente, ki' jih vsebuje ih da je to obveza sedanje koalicije. V parlamentu pa so se prav glede tega zakona izkazali resnični nameni čudne in absurdne koalicije — pa čeprav z ločenih pozicij — neofašistov in radikalcev, saj so preprečili spremembo zakona ~ obstrukcijo, ki za italijanski parlament ni značilna.
Slovencem v Italiji priporočamo, da glasujejo »Ne* iz vseh navedenih razlogov, ki sicer veljajo za vse državljane, za nas pa še posebej zaradi specifičnega položaja na področju dežele Furlanije-Julijske krajine v povezavi z zagovarjanjem oziroma nasprotovanjem osimskega sporazuma.
Na eni strani so pretežno tisti, ki bi hoteli razbiti deželo Furlani-jo-Julijsko krajino in ki bi še posebej hoteli zapreti Trst v ozke in egoistične mestne okvire. Pri tem so še zlasti hrupni tisti, ki z navidez sprejemljivimi ekološkimi argumenti zavračajo gospodarski del osimskih sporazumov v resnici pa nacinalistično stokajo za Istro in bivšo cono B ter strašijo s slovansko nevarnostjo. Njih bučna volilna kampanja je poina starega preživelega nacionalizma, nasprotovanja do odprte me ie in seveda dejansko tudi do naših narodnostnih pravic.
Na drugi strani pa so vse osrednje vsedržavne politične stranke in vse tiste demokratične in napredne sile, v katerih se nenehno utrjuje zavest, da so rešitve tržaških problemov in problemov celotne dežele Furlanije-Julijske krajine v vedno tesnejšem in še bolj odprtem medsebojnem sodelovanju, v sožitju ob meji, izmenjavi kulturnih, gospodarskih in drugih dobrin. V tem okviru tudi vedno bolj prodira zavest, da je treba nekaj stvarnega narediti tudi v korist shvenske narodnostne skupnosti v Italiji in na tej osnovi se seda j tudi vodi bitka za našo globalno zaščito na vladni ravni in z zakonskimi osnutki na zakonodajni ravni v parlamentu.
Na današnjem glasovanju za referenduma gre torej v bistvu predvsem za demokracijo, za demokratične odnose v italijanski dnpbi v državnem in v meslem deželnem ter krajevnem merilu. Gre v i bistvu za potrditev tistih izbir za i katere smo se Slovenc; kol skupnost že davno odločili ker imamo ves interes, da prispevamo k krepitvi demokratičnih sil v državi. K temu bomo prispevali tudi tako, da bomo za oba referundoma prečrtali znak «Ne» (No), obenem pa, da bomo kot doslej, tudi po- referendumih nadaljevali v čimvečji enotnosti nas samih in z demokratičnimi silami v italijanskem narodu naš boj za več demokracije, več reda, več poštenosti več svobode in več pravice za vse in predvsem za nas kot narodnostno skupnost v deželi.
b. s.
RIM — V vsej Italiji bodo danes zjutraj odprli 75.544 volilnih sekcij, na katerih bo 41 milijonov volivcev glasovalo na ljudskih referendumih za odpravo zakonov o finansiranju strank iz državnih blagajn in o javnem redu. Volišča bodo odprta tudi v ponedeljek do 14. ure, takoj nato pa se bo začelo štetje glasov. Najprej bodo pregledali glasovnice za referendum o zakonu o javnem financiranju strank, katerega rezultati bodo verjetno znani že okrog 21. ure istega dne, medtem ko bo rezultat referenduma za odpravo zakona Reale znan okrog polnoči. Najprej bo treba preveriti veljavnost referendumov, se pravi, ali Je glasovala vsaj polovica volilnih upravičencev. Če bo na enem ali obeh referendumih prevladal «da» (kar pa je seveda skrajno neverjetno), bo zadevni zakon razveljavljen z dekretom predsednika republike. V nasprotnem primeru — če bo prevladal «ne» — ne bo potrebna nobena formalnost, zakon bo ostal normalno v veljavi s to razliko, da vsaj za pet let ne bo mogoče predlagati novega referenduma za njegovo odpravo.
Seveda pa morebitna potrditev zar konov ne bo preprečila parlamentu, da jih izboljša, če smatra, da je to primer glede zakona o javnem redu, za katerega je senat že odobril novo besedilo.
Volilna kampanja o referendumih se je zaključila že v petek opolnoči, toda politični predstavniki tudi danes preko časopisov in še
posebno preko strankarskih glasil naslavljajo na volivce še zadnje pozive. Glasilo «Unita» v uvodnem članku poudarja, da je treba glasovati <ne», da bi porazili ne samo poskus odprave obeh zakonov, ampak tudi namen pobudnikov referenduma. Po pisanju lista bodo razni Almiranteji, Pan-nelle in De Carolisi skušali prikazati vzdržane in bele glasovnice kot prav toliko dokazov nezaupanja v demokracijo, medtem ko so v resnici le izraz zmede, ki so jo ustvarili pobudniki referendumov. Prav zato je poleg množične ude-
NifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinmiHiMiiHiUHminniiiimiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUHHiiMniMiiiiiiiu
PO 0BJA VI KRITIČNIH PRIPOMB NA RAČUN VLADE
Andreotti: Pismi KPI in PSI samo «pozitivna prispevka»
Predsednik vlade baje ne namerava neposredno odgovoriti na očitka komunistov in socialistov
RIM -r Predsednik ministrskega sveta Andreotti nikakor ne namerava neposredno odgovoriti na pismi, ki ju je prejel od Berlinguerja o-ziroma iz vrst socialistične stranke. Komunistični in socialistični očitki, njihovo nezadovoljstvo spričo neizvajanja vladnega programa oziroma silne zamude pri urejanju vprašanj javnega reda ter predolgega odlašanja z imenovanjem novega notranjega ministra, kakor tudi še pozivi k nujnostnim posegom za izhod iz gospodarske krize, niti najmanj ne načenjajo Andreottijeve colimp-ske» spokojnosti in ravno tako niso morda vredni .političnega ugovora., ampak kvečjemu oznake »pozitivnih prispevkov, k preverjanju danih razmer.
V resnici bo prišlo prihodnji te-
Proces zaradi škandala Lockheed
Tožilec bo zavrnil člana sodnega zbora?
RIM — Vse kaže, da bo prof. Alberto Dall’Ora, eden od treh javnih tožilcev na procesu zaradi škandala Lockheed, v torek ob nadaljevanju obravnave zavrnil sodnika Oria Giacchi-ja, enega od dodatnih sodnikov, ki so dopolnili sestavo ustavnega sodišča in ki ga je parlament imenoval na predlog KD. Dall’Ora se je odločil za pobudo, o kateri sicer še ni razpravljal s kolegoma, potem ko je tednik <L’Espres-so» objavil daljši članek, iz katerega med drugim izhaja, da je bil Giacchi član upravnega sveta družbe Cosindit. V le-tej pa .je imel Antonio Le-febvre funkcijo poverjenega upravnika
Doslej prizadeti sodnik še ni demantiral vsebine članka, kar naj bi dokazovalo, da je informacija točna. Kaže nadalje, da naj bi družba prodala Indoneziji tovarno gnojil, ki je skoraj takoj odpovedala, zaradi česar naj bi Indonezija ne piačaia Uogovi.rjenc v sete. Od teh vezi ali vsaj sumov vezi sklep po zavrnitvi sodnika.
federacij na drugi strani. V resnici skuša republikanska stranka čisto Po svoje izkoristiti vnovični politični zagon: ni naključje, da z ene strani povsem soglaša tako s komunisti kot s socialisti glede prednostnega vprašanja industrijskih naložb na jugu ter mladinskega in ženskega zaposlovanja, a z druge strani pripisuje odgovornost za nastale probleme v celoti sindikatom. »Republikanska delegacija. — tako se glasi sporočilo PRI — »je že ob sami formulaciji vladnega programa opozorila, da odvisi uresničevanje zastavljenih smotrov pretežno od političnega stališča tako večinskih strank kakor sindikalnih konfederacij do pekočega problema dohodkov zaposlenih delovnih kadrov. Z drugimi besedami naj bi ne bilo mogoče raztegniti obsega zasebnih ali javnih investicij in posledično tudi zaposlitvene ravni brez omejitve dohodkov (uslužbencev) ter povečanja denarnega dotoka v državno blagajno (davki). Glede na okoliščino, da je levica vse doslej zavirala resno politiko vlade do zasebnega podjetništva, ki naj bi pomenilo o-srednje gonilo gospodarskega sistema, in da so sindikati najodločneje branili, če že ne celo pojačili »kupno moč zaposlednih., bi bilo potrebno po sodbi republikancev, da si temeljito izprašamo vest ter se (čemu ne?) pripravimo na novo zate-gnitev pasu,
MINO FUCCILLO
ležbe na glasovanjih nujna tudi jasna zmaga nasprotnikov odprave obeh zakonov.
Tudi glasilo KD »H Popolo. izraža zaskrbljenost, da ne bi bil odstotek volivcev premajhen kot odraz prepričanja, da gre za nepotrebna referenduma. List dodaja, da so radikalci zahtevali kar osem referendumov zaradi tega, da bi postavili KD na zatožno klop.
Zanimiv je tudi uvodni članek glasila PSDI »Umanitš., ki ponavlja poziv volivcem, naj glasujejo »ne., poleg tega pa izraža zaskrbljenost zaradi pasivnosti vlade, ki se ne loteva kočljivih problemov države in s svojim zadržanjem skorajda pritrjuje zagovornikom odprave obeh zakonov, (tm)
PREISKAVA O UMORU PODČASTNIKA SANTORA
V Vidmu zopet zaslišali Gabriello Parro
VIDEM — namestnik videmskega pravdnika dr. Drigani, ki vodi sodno preiskavo o umoru načelnika jetniških paznikov Antonia Sartora, je včeraj dopoldne znova zaslišal v kaznilnici v Ul. Spalato Gabriello Parro, 25-letno študentko, ki je osumljena, da je vpletena v podli zločin. Kot smo poročali so dekle priprli v četrtek v Padovi med vrsto hišnih preiskav
Kot v prejšnjih dneh je molk videmskih preiskovalcev skorajda neprediren, vendar če naj sodimo po skopih govoricah, ki so pronicnile, naj bi včeraj kar dve priči prepoznali v nji domnevno teroristko. Opazili naj bi jo. ker je za Videm neobičajno, da se mlad par poljublja zgodaj zjutraj in le streljaj od zapora. Tudi opis teroristke, ki je baje streljala na podčastnika San tora, odgovarja potezam Farrove:	obe
sta suhljati, obe visoki približno 170 centimetrov, vendar pa je morilka imela rdeče lase, Parrova pa ima svetle lase.
Kaže, da je med zasliševanjem dekle krčevito zavračalo vse obtožbe in vztrajalo pri svojem alibiju: v torek zjutraj je namreč malo, pred 11. uro opravila na u-niverzi izpdt. Vendar iz Vidma do Padove je le poldruga ura vožnje, zaradi česar alibi ni ravno trden.
Medtem ko policija in karabinjerji še preverjajo dekletove izjave, je dr. Drigani sklenil, da za en dan podaljša pripor, v upanju, da bo do ponedeljka opoldne imel dovolj inddcij, da bo lahko odločal o tem, ali odredi aretacijo Parrove ali pa jo izpusti na prostost.
Zdravniška zbornica o problemu splava
Včeraj ponoči je osrednji odbor vsedržavne federacije zdravniških zbornic Izdal dolg dokument, ki naj bi pomagal zdravniku pri reševanju nalog iz novega zakona o prekinitvi nosečnosti. V glavnem je dokument izr ključno pravno-tehnične narave, obsega pa tudi zahtevo, ki je vsakomur razumljiva. Poziva namreč pokrajinske zdravniške zbornice, naj disciplinsko posežejo proti zdravnikom, ki so se izjavili proti splavu, a ga na skritem še vedno opravljajo. Poročilo na zadnji strani. Na sliki (telefoto ANSA) odbor vsedržavne
federacije zdravniških zbornic
INTERVJU ZUNANJEGA MINISTRA SFRJ TANJUGU
Kljub oviram pozitivni premiki na zasedanju OZN o razorožitvi
Poslabšanje mednarodnega položaja in nove težnje po blokovski konfrontaciji bremenile razpravo - konstruktivni razgovori s predstavniki Grčije, Avstrije in Italije
BRUSELJ — Kontingent 93 belgijskih padalcev, ki se je prejšnji mesec udeležil vojaških operacij v zairski pokrajini Saba, se je včeraj vrnil v domovino.
BEOGRAD — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Josip Vrhovec je po vrnitvi iz New Yorka dal intervju za Tanjug in zagrebško televizijo in ob tej priložnosti odgovoril na več vprašanj v zvezi s svojim bivanjem na sedežu Združenih narodov, kjer je sodeloval na posebnem zasedanju generalne skupščine o razorožitvi. Pred tem pa je vodil jugoslovansko delegacijo na ministrskem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Havani.
Za posebno zasedanje ZN o razorožitvi je Vrhovec dejal, da je zelo pomemben dogodek, o njegovi pravi vrednosti pa ta trenutek še ni mogoče govoriti, in sicer predvsem zato, ker so se ob tej priložnosti pokazala vsa protislovja, ki obremenjujejo svet. Poleg tega je bilo na zasedanju čutiti tudi najnovejše poslabšanje mednarodnega položaja ter nove težnje po blokovski konfrontaciji in rivalstvu.
Kljub vsemu temu pa se je, kot je naglasil Josip Vrhovec, pomen zasedanja pokazal zlasti v dveh smereh: prvič, ker so Združeni narodi naposled postavili na dnevni red tudi ta najtežji problem, tako da ne bi bili več oh strani njegovega reševanja, in drugič, ker so bile neuvrščene države po-
budnik tega zasedanja in ker delo na njem poteka na podlagi izhodišč, ki so jih postavile prav te države.
V zvezi s pričakovanji od tega zasedanja je bil Vrhovec zadržan. Dejal je, da je to še vedno težko povedati. Smisel posebnega zasedanja po njegovih besedah pravzaprav ni to, da bi Združeni narodi postali konkreten nosilec pogajanj in odločanja, saj to ne bi bilo realno. Namen zasedanja, je poudaril Vrhovec, je določiti načela, pbkazati smeri ter z akcijskim programom in priporočili vključiti strukture Združenih narodov v politično delo v zvezi z razorožitvenimi vprašanji, da bi končno spravili z mrtve točke reševanje tega največjega in najtežjega življenjskega vprašanja svetovne skupnosti. »Prav gotovo ne bo šlo lahko. Nasprotno, veliko težav bo. vendar se stvari, rekel bi, počasi premikajo* — je izjavil Vrhovec.
Potem ko je zvezni tajnik za zunanje zadeve Josip Vrhovec odgovoril še na nekaj vprašanj v zvezi z oboroževalno tekmo in vprašanji razorožitve, je na prošnjo časnikarjev spregovoril še o svojih newyorških srečanjih z zunanjimi ministri in drugimi predstavniki prijateljskih držav.
Pozitivno in negativno v končanem šolskem letu
den — torej brž po rezultatu ljudskih glasovanj — do sestanka med podtajniki političnih strank na eni ter gospodarskimi izvedenci na drugi strani, a kmalu zatem, in sicer 21. junija, bo na sporedu tehniško-politično zasedanje na vrhu ,o vladnem programu. Tedaj bo na vrsti globlja ocena in razprava o kritičnih pripombah KPI in PSI.
Za negodovanje iz krogov levice so še najbolj dovzetni republikanci. Ko so nadrobno proučili komunistični oziroma socialistični dokument, so v uradnem sporočilu strankinega tajništva in predsedstva odločno naglasili, da bi še pred poglobljeno analizo programskega sporazuma med vlado in večinskimi silami moralo priti do sestanka med tajniki petih stiank vladne koalicije na eni ter tajniki treh sindikalnih kon-
Z bližnjimi zrelostnimi izpiti se zaključuje 33. šolsko leto povojne dobe; otroci, ki so se v prvih povojnih letih vpisali v prve razrede so danes starši nove generacije slovenske šolske mladine. Zgodovina teh let je znana: pod učinkom raznih pritiskov je slovenska šola v Italiji zašla v krizo, ki je dosegla višek okoli leta 1960; osnovne šole so tedaj imele le še četrtino začetnega števila vpisanih. Potem so se razmere izboljšale; obdobje najhujših negotovosti je minilo, prišel je prvi zakon o slovenski šoli, izboljšale so se tudi politične razmere v državi in tudi krivulja vpisov se je spet usmerila navzgor.
število vpisanih otrok je važen pokazatelj za razvoj šole, ni pa edini. Lani se je na primer število vpisanih v prve razrede slovenskih osnovnih šol na Tržaškem, prvič po dolgem časif, spet rahlo zmanjšalo. Pojav je zaskrbljujoč, a treba ga je gledati kot odraz splošne demografske krize na Tržaškem, saj vpis v italijanske osnovne šole pada že tri leta.
Naša šola je že tako razvita in dozorela, da moramo gledati nanjo v luči njenega razvoja, ne pa le njenega obstoja. Prišel je čas, ko nnramo in lahko usmerimo našo pozornost in prizadevanja tudi v kakovost šole.
Če pogledamo na minulo šolsko leto iz tega zornega kota, vidimo, da je bilo dokaj razgibano. Predolgo bi bilo obnavljati vse dogodke, ki so se zvrstili v šolskem svetu, nekatere pa je treba omeniti.
Najpomembnejši trenutek lanskega šolskega življenja so bile gotovo volitve v nove šolske organe, ki so se vršile v prvi polovici decembra lani. Kot je znano je bila na slovenskih šolah zabeležena visoka udeležba prj glasovanju v zavodne in okolišne sveie in popoln bojkot v okrajne in pokrajinske svete. S tem smo Slovenci pokazali svojo osveščenost in odločnost, da se še nadalje borimo za avtonomijo slovenske šote.
Ta volja se ni izrazila le ob tej priložnosti v zavračanju krivičnega ravnanja oblasti, ampak tudi konstruktivno, v ustanovitvi Koordinacijskega odbora slovenske-šole, ki na pjrevzame naloge in vlogo nepodeljenega slovenska šolskega okraja.
Nič manj pomembna ni bila nedavna stavka za avtonomini in razvoj slovenske strokovne šole, kj je bila sprožena potem, ko je dežela dala negativno mnenje na nekatere bistvene zahteve v tem smislu.
Pomen stavke je dejansko presegal vlogo same strokovne šole, kajti šla je za problem celotne
slovenske višje srednje šole in torej za perspektive družbenega razvoja slovenskega prebivalstva Ne smemo pozabiti, da smo po osvoboditvi dobili tako šolsko strukturo, ki se je le malo razlikovala od one, ki smo jo imeli pred ukinitvijo slovenskih šol, oziroma še prej, v prvem desetletju tega stoletja. In s tako strukturo smo prišli do sedmega desetletja, kot da bi se v času dveh rodov ne spremenile družbene zahteve izobraževanja.
Naivno bi bilo pričakovati, da bo vse te probleme samodejno odpravila že dolgo obetana reforma višje srednje šole. Nevarno je celo, da ta reforma potrdi in uzakoni obstoječe pomanjkljivosti naše izobraževalne strukture s tem, da nas spet prikrajša pri dodeljevanju novih smeri in stopenj nove šolske uredhve.
Nekaj korakov naprej je bilo storjenih tudi v zvezi z drugimi področji šolskega zivlienja, naj omenimo le poimenovanja slovenskih šol, še več pa jih je ostalo na mrtvi točki in tu naj omenimo le problem šolnikov; usposobljenih za pouk slovenščine, ki pa je tesno porezan s problemom priznanja diplom, ki jih naši študentje dosežejo v Sloveniji.
Poglavje zase je problem vzgojne in izobraževalne dejavnosti v videmski pokrajini; kot'je znano se cela vrsta tovrstnih pobud u-
spešno razvija ie nekaj let: jezikovni tečaji, pošolski pouk, glasbena šola, Benečanski kulturni dnevi in pobude kot so Mlada brieza. Moja vas in druge. Tu je potreben še nadaljnji strokovn-in organizacijski skok, da bo slo-vensko izobraževanje lahko še intenzivnejše.
Če bi hoteli kot zaključek, oceniti letošnje šolsko leto po raz-tvju, ki ga je doživela slovenska šola v Italiji, bi morali najprej ugotoviti, da razvoj ni bil enakomeren. Zabeležili smo nekatere zelo razveseljive pobude, kot na primer ciklus predavanj na temo ocenjevanja in novih o-blik dela na obvezni šali. ki ga je organiziral pedagoški odsek pri Sindikatu slovenske šole. Na drugi strani pa smo bili priča tudi nekaterim negativnim pojavom, kot na primer dejstvu, da gori-ška nižja srednja šola I. Tnnko ni dobila dovoljenja za ekskurzijo v Jugoslavijo.
Gledano v celoti, pa je bila gotovo pozitiima vitalnost in odločnost s katero so si slovenski de-jaimiki prizadevali, d:i bi slovenska šola izvajala svojo vlo-go ne le v ozkem formalnem smislu, ampak v naprednem družbenem in narodnostnem razvoju naše skupnosti.
PAVEL STRAJN
Josip Vrhovec se je v Nev* Yor-ku pogovarjal tudi z zunanjimi ministri treh sosednjih držav — Grčije, Avstrije in Italije. Za te pogovore je izjavil, da so potekali v zelo konstruktivnem in delovnem vzdušju.
»Z grškim ministrom — je povedal Vrhovec — smo se na primer strinjali, da bomo naše dobre odnose še bolj razvijali in da bomo v tem okviru sleherno vprašanje iz naših odnosov, ki se pojavlja ali bi se lahko pojavilo, obravnavali konstruktivno in s popolnim medsebojnim upoštevanjem.*
Za pogovore z avstrijskim zunanjim ministrom je Vrhovec dejal, da so bili priložnost, da je jugoslovanska stran podčrtala svojo zainteresiranost za široko izboljšanje odnosov med državama. »Rekli smo, da mora biti razvoj celotnega sodelovanja spodbuda tudi za hitrejše reševanje položaja slovenske in hrvat-ske manjšine v Avstriji* — je poudaril Josip Vrhovec. »Kot veste, temu vprašanju posvečamo zelo veliko pozornost. Gre za zakonite pravice manjšin do njune popolne nacionalne identitete, ki mora biti zajamčena z ustavo in zakonom. Sicer pa to kot obveznost izhaja tudi iz državne pogodbe. Samo v, popolni enakopravnosti — to je naše izhodišče — so lahko narodnostne manjšine mostovi sodelovanja, ne pa vzroki za nesporazume med državami. To so bila naša načela in o njih smo se pogovarjali ob tej priložnosti.*
»Z italijanskim ministrom For-lanijem — je ob koncu intervjuja za Tanjug in zagrebško televizijo izjavil Josip Vrhovec — sva lahko le potrdila stalni napredek naših odnosov in v tem smislu podčrtala velik pomen osimskih sporazumov. Ugotovila sva obojestransko zainteresiranost za nadaljnje vsestransko poglabljanja našega sodelovanja na vseh področjih. Pri tem sva izhajala iz skupnega prepričanja, da to ni pomembno samo za naše medsebojne odnose, temveč je izjemno velikega pomena tudi za napredek splošnih pozitivnih tokov e Evropi, seveda na liniji in v duhu Helsinkov.* (VB)
WASHINGTON — Vprašanje o vlogi Kubancev pri nedavnem razpletu v zairski pokrajini šaba je razdelilo ameriški kongres v zagovornike in nasprotnike Carterjeve afriške politike.
Načelnik ameriške tajne službe CIA admiral Turner je brezuspešno skušal prepričati parlamentarce • napadalni vlogi Kubancev, ti so namreč zahtevali nadaljnja pojasnila. Medtem pa je ameriški predsednik Carter sprožil novo pobuda Kot piše tiskovna agencija UPI je predsednik predlagal Venezueli in Braziliji naj skušata pritisniti na Kubo, da preneha s svojo vojaško dejavnostjo v Afriki.
TRŽAŠKI DNEVNIK
O ZAKONU REALE IN O ZAKONU O JAVNEM FINANSIRANJU STRANK
NAPOTKI IN DOLOČILA ZA DANAŠNJE IN JUTRIŠNJE LJUDSKO GLASOVANJE
Volišča bodo danes odprta od 7. do 22., jutri pa od 7. do 14. ure - No pozabite na volilno potrdilo in osebni dokument
Danes in jutri bomo šli na volišča, da bi se izrekli o referendumih o zakonu »Reale* in zakonu o javnem finansiranju političnih strank. Pravico do glasovanja ima v vsej deželi 966.993 volivcev, od katerih je 239.111 v tržaški pokrajini. V posameznih občinah tržaške pokrajine pa je število volilnih upravičencev naslednje: tržaška občina 215.122, miljska občina 10.947, devinsko - nabrežinska občina 6.249, dolinska občina 4.746, zgoniška občina 1.418 in repentabrska občina 629. Volilnih sedežev bo v naši pokrajini skupno 425. Mladih, ki bodo tokrat prvič stopili na volišče, je na Tržaškem 4.459, od teh pa je devet, ki bodo dopolnili osemnajsto leto starosti ravno danes.
VOLIŠČA bodo danes odprta ves dan, to je od 7. do 22. ure; jutri, 12. junija, pa od 7. do 14. ure.
KDOR gre na volišče, mora imeti volilno potrdilo. Če tega potrdila nima, se mora zglasiti na občinskem volilnem uradu, ki bo danes in jutri odprt ob istih urah kot volilni sedeži.
VSAK VOLIVEC mora imeti s sabo veljaven osebni dokument s sliko (osebno izkaznico, potni list, prepustnico, vozniško dovoljenje, o-rožni list itd.) sicer ne bo mogel glasovati, razen če ga predsednik volišča ali kdo od skrutinatorjev ne pozna in lahko jamči za njegovo istovetnost. Vsekakor pa bo danes in jutri odprt osrednji anagrafski
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM
Danes «izlet v neznano»
Avtobusi bodo odpeljali po naslednjem voznem redu:
Avtobus št. 1 (Budimpešta):
Odhod ob 8.00 izpred sodnije v Trstu.
Avtobus št. 2 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 izpred sodnije v Trstu.
Avtobus št. 3 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 s Proseka.
Avtobus št. 4 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 z Opčin.
Avtobus št. 5 (Budimpešta): Odhod ob 7.15 iz Sesljana (avtobusna postaja); ob 7.30 iz Nabrežine (avtobusna postaja); ob 7.45 iz Križa (avtobusna postaja); ob 8.00 s Proseka (avtobusna postaja).
Vse izletnike prosimo, da stopijo v avtobuse s številko, ki so jo imeli na prejšnjem izletu in da zasedejo iste prostore.
Avtobus št. 6 (Egipt - skupina od 18. februarja): Odhod ob 8.30 izpred sodnije.
Avtobus št. 7 (Egipt - skupina od 2. marca): Odhod ob 8.30 izpred sodnije.
Avtobus št. 8 (London): Odhod ob 8.30 izpred sodnije.
IZLETNIKI, KI SO BILI NA KITAJSKEM, NAJ STOPIJO V AVTOBUSE ŠT. 6., 7. in 8.
Vsi izletniki morajo imeti s seboj veljaven potni list!
Izletnike prosimo, da so pri avtobusih vsaj 15 minut pred odhodom!
urad, v katerem si bodo lahko zainteresirani poskrbeli osebne izkaznice; danes bo urad odprt od 6. do 22. ure, jutri pa od 8. do 14. ure.
VOLIVCI, ki iz zdravstvenih razlogov (invalidi itd.) ne morejo sami glasovati, in jih bo moral zaradi tega kdo pospremiti na volišče, morajo imeti ustrezna zdravniška potrdila, ki jih izdajajo brezplačno pokrajinski ali občinski zdravniki. Danes bodo izdajali zdravniška potrdila na oddelku za zdravstvo in higieno v Ul. Torino 8 za volivce iz centra in predmestja; volivcem s kraškega predela pa bodo izdajali spričevala krajevni zdravniki, od 7. do 22. ure. tudi s pregledam na domu: Jutri, 12. junija, od 7. do 14. ure, bo oddelek za zdravstvo in higieno v Ul. Torino 8 odprt za občane, poleg tega pa bodo zdravniki n: razpolago v svojih ambulantah. Volivcj s Krasa pa se bodo jutri lahko obrnili na zdravstvene izpostave od 7. do 14. ure.
NA VOLILNEM SEDEŽU bo volivec prejel dve glasovnici: rumene barve za glasovanje o zakonu o javnem finansiranju strank in svetlo sive barve za glasovanje o zakonu »Reale*. S svinčnikom, ki mu ga bo izročil predsednik volišča, bo v kabini na glasovnicah prekrižal NE če je proti odpravi omenjenih zakonov, ali DA, če je za odpravo.
KO VSE TO OPRAVIMO, pri čemer moramo paziti, da glasovnici kakorkoli ne pokvarimo ali pomažemo, kar bj lahko povzročilo njeno razveljavljenje, glasovnici prepognemo in izročimo predsedniku volišča, ki ju bo pred nami spustil v volilni žari. Če bi se zgodilo, da bi se kdo zmotil pri prekrižanju znaka, mora stopiti iz kabine in to sporočiti predsedniku volišča, kj bo takoj razveljavil glasovnico in volivcu izročil novo.
Tržaška občina je tudi poskrbela za prevoze osebja, ki bo zaposleno
na volilnih sedežih izven mesta Odhod avtomobilov bo v Ul. Giustiniano (pred licejem Dante) in na trgu pred tramvajsko postajo na Opčinah in sicer: danes, ob 5. uri, jutri, 12. junija, pa ob 6. uri. Po zaključnem preštevanju glasov bodo zainteresirani lahko telefonsko pozvali tržaško občino (tel. 64-466), ki bo poskrbela za prevoz.
Pittoni za novo in napredno politiko deželne vlade
Na zadnjem volilnem shodu socialistov v Dolini je predsednik deželnega sveta in nosilec kandidatne liste za obnovo deželnega zakonodajnega organa Arnaldo Pittoni med drugim dejal, da mora biti glas, ki ga bomo oddali 25. junija, tista temeljna točka, na kateri mora zrasti nova in napredna politika deželne vlade. Spomnil je na zavzetost PSI za ustanovitev kom-prenzorijev in obvezo stranke, da bi mestu zagotovila važno vlogo. Govoril je tudi o osimskih sporazumih in o resnem delu, ki ga je vodila deželna skupščina, ki je stalno spremljala razne predvidene obveznosti in s tem omogočila nekakšno povezavo med krajevnimi potrebami, torej povezavo z vsem prebivalstvom, ki ima pravico, da spo-
zna in preveri zapadlosti raznih obveznosti.
Govoril je tudi pokrajinski podtajnik D’Amore, ki je med drugim dejal, da bo PSI skušal zbrati čim
več glasov in tudi na občini sestaviti odbor brez KD, ki bi moral z
dejanji ovreči kvalunkvistične nje meščanske liste.
tež-
Sestanek načelnikov svetovalskih skupin v deželni skupščini
Jutri se bodo sestali načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, da bi proučili možnost sklicanja deželne skupščne, potem ko je vlada zavrnila sedem deželnih zakonov, ki jih je skupščina odobrila malo pred zapadlostjo svoje mandatne dobe. Med sedmimi zakoni je najvažnejši o družinskih posvetovalniceh, ki ga je skupščina izglasovala po napeti dvodnevni razpravi. Ostali zavrnjeni zakoni pa govore o družbeno-zdrav-stvenem načrtovanju, poklicnih seznamih kmetovalcev, sanaciji proračunov deželnih bolnišnic, posegih za razširitev evropedstične ideje, določilih za gasilce in o podelitvi prispevkov zvezi Italijanov v Istri in na Reki.
S SEJE 10 KMEČKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE
KZ se bo uprla razlastitvam z vsemi zakonitimi sredstvi
Odborniki so proučili v podrobnostih pobude Kmečke zveze za spremembo občinskega načrta področij za ljudske gradnje
Strokovno - sindikalna organizacija domačih kmetov, Kmečka zveza, je posvetila sinočnjo redno sejo svojega izvršnega odbora prvenstveno obravnavi vprašanja, ki je za njene člane, a tudi za vso slovensko narodnostno skupnost v tem trenutku najvažnejše, in sicer namenu tržaške občine, da razlasti velike površine tudi v mestni okolici in na podeželju, da jih dodeli gradnji ljudskih stanovanj. Odborniki so po tajnikovem poročilu kmetijskega izvedenca Edija Bu-kavca izrazili pohvalno mnenje o dosedanjih naporih Kmečke zveze, da se temu upre. Kmečka zveza je priredila najprej posvet s strokovnjaki, nato pa sestanke s prizadetimi, katerih rezultat je bila vložitev približno 140 ugovorov vrtnarjev s Kolonkovca.
Proučili so nato v podrobnostih nadaljnje pobude, ki jih bo strokovna organizacija izvajala, da se razlastitve preprečijo, tako na pravni, kot na politični ravni. Pregledali so možnosti za vložitev priziva na deželno upravno sodišče za razveljavljenje občinskega sklepa, obenem so pa sklenili predložiti demokratičnim strankam, še pred izvolitvijo novega občinskega sveta, utemeljena stališča Kmečke zveze, ki naj jih upoštevajo v volilni kampanji. Kmečka zveza misli tudi vložiti pritožbo na evropsko komisijo za človečanske pravice v Strass-bourgu, glede na ogromno škodo, ki so jo razlastitve že. prizadejale
naši narodnostni skupnosti. V nadaljevanju seje je izvršni odbor razpravljal še o najbolj perečih vprašanjih, med njimi o izvajanju zakona Bucalossi glede na potrebe kmetov, o škodi po izletnikih in o organizacijski okrepitvi Kmečke zveze.
Obvestilo članom Kmečke zveze
Kmečka zveza poziva člane, naj se čimprej oglasijo v njenih uradih, da jim izpolnijo davčne prijave. Za izpolnitev so potrebni (da ne bo treba članom hoditj in čakati zaman), naslednji podatki: 1. Kopija lanske prijave (če je niso pustili v naših uradih) ali posestni list za zemljišča in za hiše (če jih dajate v najem tudi zadevne pogodbe), za prodane ali kupljene nepremičnine (zemljišča ali hiše) kopijo notarskega akta; 2. Davčna številka (codice fiscale) vseh družinskih članov, ki v letu 1977 imeli kakršne feoli
dohodke. Če je kdo nima, mora zanjo vprašati na pristojnem finančnem uradu. 3. Obrazec 101 ali 102 za odvisne delavce in upokojence, (tudi za družinske člane); 4. Zadnje davčne kartele; 5. številke evidenčnih tablic avtomobilov. Opozarjamo, da bodo prijave izpolnjevali do 24. t.m. izključno članom in priporočamo, naj ne čakajo zadnjih dni.
TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE
ttiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmnniifiiiiiiiiimiiB
ODPOSLANSTVO Z REKE PRI DR. MODIANU
Koristen pogovor o številnih problemih skupnega interesa
V ospredju zlasti maloobmejna blagovna menjava in nove prometnice - Nov sestanek na tehnični ravni v okviru tržaškega velesejma - Napovedan obisk zveznega podtajnika
za zunanjo trgovino SFRJ Pavetiča
Predsednik gospodarske zbornice z Reke Zvonko Poščič je bil v petek na uradnem obisku pri predsedniku tržaške trgovinske zbornice Marcellu Modianu. Dr. Poščiča je spremljal funkcionar dr. Stipančič, zadolžen ža odnose s tujino, za tržaško zbornico pa sta se sestanka udeležila tudj načelnik urada za zunanjo trgovino dr. Maurel in načelnik u-rada za promet dr. Tamaro.
V daljšem prijateljskem razgovoru so predstavniki obeh zbornic načeli vrsto vprašanj skupnega interesa ter se zaustavili predvsem ob maloobmejnem blagovnem prometu, cestnih zvezah, kmetijstvu in turizmu. Govor je bil tudi o možnostih sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu, letalskih zvezah in poddo-bavah.
Predsednik Poščič je orisal delež reške regije v jugoslovanskem zveznem uvozu oziroma izvozu, v zvezi z obmejnimi računi — v okviru katerih je v zadnjem času jugoslovanski izvoz začel znatno nadicriljevati promet v nasprotni smeri — pa je dr. Poščič naglasil, da namerava reška zbornica pospešiti svoja prizadevanja za izravnavo računov. Dr. Maurel je k temu pripomnil, da sta
•iiiiimiiiiMiuiiuiiiiiiiiHniiHiiiiiiiF.štiiiiiiiiiiiHiiMimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
mi AVNE PERSPEKTIVE ZA RIROLOV NA SEVERNEM JADRANU
Podaljšano dovoljenje za ribolov v «pravokotniku» v Tržaškem zalivu
Vrsta koristnih stikov dežele z jugoslovanskimi podjetji glede možnosti sodelovanja za izkoriščanje morskega bogastva
Deželna Uprava, in zanjo odbornik ca industrijo in trgovino Stopper, je po naročilu ministrstev za zuna-ije zadeve in za trgovinsko mornarico navezala vrsto stikov in posvetovanj z jugoslovanskimi podjetji, ki le ukvarjajo z ribolovom v sever-lem Jadranu, da preveri možnosti lovih oblik sodelovanja, ki naj bi ladomeščale dosedanji sporazum o ribolovu med obema državama. Odbornik se je v ta namen večkrat sestal s predstavniki «Droge» iz Portoroža, «Plave lagune* iz Poreča in »Mirne* iz Rovinja, ki so izrazili pripravljenost za skupne mešane o-blike sodelovanja z italijanskimi sorodnimi podjetji na sektorju ribolova, ki nudi še precejšnje perspektive ta obe strani.
Stopper je poudaril, da je dežela i svoje strani poverila specializiranemu javnemu podjetju izdelavo študije o najboljših načinih izkoriščanja morskega bogastva, katere izdelki so sedaj na razpolago. Izrazil je mnenje, da so te nove tehnologije, kj zadevajo zlasti gojenje mehkužcev in žlahtnih rib (brancinov, jegulj, cipljev), uporabne na obeh morskih obalah in da bi mogli na njihovi podlagi urediti prave »morske farme*. To bi moglo predstavljati vabljivo protivrednost za ohranitev »pravokotnika* za mešan ribolov v Tržaškem zalivu, čemur pripisujejo domači ribiči veliko važnost.
PO teh ocenah, ki je Htopper dejal, da v bistvu, čeprav neuradno, z njimi soglašajo tudi politični krogi v Ljubljani in Beogradu, bo tre-
ba nadaljevati stike do formalnega sporazuma, za kar sta pristojna po eni strani Skupno evropsko tržišče, po drugi pa vlada SFRJ. Dežela je že seznanila ministrstvi za zunanje zadeve in za trgovinsko mornarico ter predsedstvo vlade z občutnimi u-spehi dosedanjih srečanj z jugoslovanskimi operaterji in predlagala vladi, naj postavi čimprej vprašanje tudi v pristojnih krogih SET.
Zunanji minister Forlani je pa včeraj sporočil tržaškemu poslancu Belciju, da sta se z jugoslovanskim kolegom Josipom Vrhovcem med nedavnim izrednim zasedanjem OZN v New Yorku dogovorila, da se stanje glede mešanega ribolova v »pravokotniku* v Tržaškem zalivu ne bo spremenilo. Sklenila sta podaljšati za nadaljnjih 6 mesecev dovoljenje za ribolov tudi italijanskim ribičem, v tem času pa bodo morali v okviru Skupnega evropskega tržišča uresničiti pravno ureditev za ostala področja Jadrana, ki so predmet splošnega sporazuma o ribolovu.
V Lonjerju še danes razstava s pokušnjo vin
Ob zadovoljivi udeležbi se je včeraj popoldne v Lonjerju začela prva pokušnja domačih vin, ki so jih predstavili domači kmetovalci. Na razstavo so prinesli kmetovalci 13 belih in 5 črnih vin. Komisija, ki so jo sestavljali Lovrenc Žerjul, Edi Olaviha, Karlo Gombač in dr. Vla-
dimir Vremec, je vina ocenila in u-gotovila, da so bila nadpoprečno dobra. Najboljše belo vino je predstavil Fabio Pečar, drugo mesto je zasedel Anton Kjuder iz Lonjerja, tretje pa Peter Kuret. Med črnimi vini pa je imel najboljše vino Anton Kjuder, drugo mesto je zasedel Andrej Lorenzi, tretje pa Ernest Gombač. Razstava bo tudi danes. V večernih urah bo igrala godba Falisca iz Skednja, medtem ko so sinoči zabavali občinstvo »Les Musical* iz Brega.
R. Pečar
Anketa pokrajinskega konzorcija za prevoze
Pokrajinski konzorcij za prevoze sporoča, da je v teku statistična anketa o prometu v našem mestu. V prihodnjih dneh se bodo tako številnim tržaškim družinam predstavili poverjeniki elektronskega centra tržaške občine, da jim zastavijo vrsto vprašanj. Razgovor bo zelo kratek, saj bo trajal približno deset minut. Zato pokrajinski konzorcij za prevoze prosi občane, naj sodelujejo z izpraševalci in tako pripomorejo k u-spehu ankete.
bili pred kratkim ratificirani novi listi »A* in «B*, ki dopuščata promet z nekaterimi vrstami blaga mimo omejitev, ki trenutno veljata v obeh sosednih deželah.
j£ar zadeva cestne zveze med. Rg-ko in Trstom, je predsednik Poščič
dejal, da so na jugoslovanski strani v študiju tri variante: po prvi bi spremenili v avto cesto sedahjd'fcč-' sto čez Rupo in Kozino; po drugi bi speljali novo avto cesto od predora pod Učko čez Srednjo Istro in Koper; po tretji varianti pa naj bi speljali avto cesto z Reke proti Postojni, pri Divači pa bi se odcepila v smeri proti Trstu.
Vsa načeta vprašanja bodo poglobili na posebnem sestanku med strokovnjaki obeh zbornic, ki bo predvidoma v okviru jugoslovanskega dneva na tržaškem velesejmu (22. junija). Prihodnjo nedeljo pa bosta dr. Modiana obiskala podpredsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske Basic in zvezni podtajnik za zunanjo trgovino Pavetič.
OBVESTILO KZ LASTNIKOM
Napovedani obiski tehnikov bencinovoda
Kmečka zveza obvešča lastnike
zemljišč v Lonjerju, Ricmanjih in bližnjih krajih po katerih bo potekal bencinovod Aquila iz Trsta do Visca pri Ogleju, da jih bodo v prihodnjih dneh obiskali tehniki podjetja, da opravijo skupaj pregled zemljišč in določijo odškodnine. V primeru, da bi pri tem nastale težave, poziva Kmečka zveza prizadete, naj se zglasijo pri njenih vaških zaupnikih ali neposredno na tajništvu v Trstu, Ul. Cicerone štev. 8/b - tel. 62-948.
Danes razstava na Trgu Rarbacan
Sindikalna zveza umetnikov CG 1L - CISb - VIL organizira pod pokroviteljstvom tržaške letovišcarske in turistične ustanove razstavo, na kateri bodo sodelovali slikarji in kiparji naše dežele. Razstavni prostor je precej nenavaden, saj so si organizatorji izbrali kot «galerijo* tržaški Trg Barbacan in stopnišče S. M. Maggiore. Razstava, z urnikom od 10. ure pa do 19., bo odprta tako danes kakor tudi naslednji nedelji, 18. in 25. junija.
Slike, kipe, linoleografije in kse-rigrafije razstavljajo Marino Cas-setti, Franco Vecchiet, Marjan Kravos in Tullio Clamar. Razstavljena dela bodo na prodajo.
V koprskih zaporih tihotapec z zlatom
Jugoslovanski obmejni organi so na mejnem prehodu pri Fernetičih aretirali grškega državljana Atha-
Jože Rabič gost oddaje Prijateljsko srečanje»
Jutri in v torek bo gost oddaje radia Trst A «Prijateljsko sreča nje v studiu 2» Jože Babič. V odda ji, ki jo vodi Odineja Vodopivec in je na sporedu od 8. do 9. ure, se bo poslušalcem predstavil naš popularni gledališki režiser. Jože Babič bo spregovoril o svojem delu in o predstavi Fojevega dela eSedmo: kradi malo manj!*, ki nam ga je v njegovi režiji podalo Stalno slovensko gledališče.
ODPRTJE RAZSTAVE V KRAŠKI GALERIJI V REPNU
Rekonstruirane kraške skrinje oživitev ljudske starožitnosti
V nagovorih izrečena priznanja zakoncema Doljak iz Nabrežine za hvalevredno zamisel in obrtniško • umetniško realizacijo
Kraška galerija v okviru Kraške hiše v Repnu je bila sinoči prizorišče pomembnega dogodka: odprtja razstave rekonstruiranih kraških skrinj iz obrtniško - umetniške mizarske delavnice «Bor» družine Do-ljakovih iz Nabrežine. Pomembnost dogodka je v dvojnem smislu: v izvirnosti zamisli in izvedbe ter v dokazu več, da je mogoče slovensko obrtništvo razvijati na specifičnem področju ljudske obrti, za kar nudi bogastvo ljudskega blaga, zlasti na Krasu, velike možnosti.
Da smo bili priče izjemno pomembnemu dogodku, ki bo nedvomno našel svoj odmev v širšem deželnem in tudi slovenskem prostoru na obeh straneh meje, dokazuje izjemno množičen obisk, kakršnega Kraška galerija zlepa ni doživela. Med prisotnimi so bili tudi strokovnjaki na področju etnografije, kot n.pr. predstavnik Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane inž. Laboda, kustos etnografskega muzeja iz Nove Gorice Naško Križnar, predsednik deželnega združenja obrtnikov dr. Pi-ronti, nabrežinski in repentabrski župan škerk in dr. Colja, tajnik SKGZ Duško Udovič, predsednik in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina in Vojko Kocjančič, brzojavne čestitke zakoncema Doljak pa sta poslala med drugimi tudi predsednik deželnega odbora Co-melli in deželni odbornik za obrtništvo Dal Mas.
Vse prisotne je v imenu zadruge «Naš Kras» pozdravil Egon Kraus, nato pa je spregovoril predsednik SDGZ dr. Vito Svetina. Čestital je zakoncema Bertu in Bogomili Do. Ijak k rezultatom■ njunega vztrajnega šestletnega študijskega in o-brtniškega dela in poudaril kako pomembno je, da so med nami ljudje, ki se s tako ljubeznijo lotevajo obnavljanja oziroma oživljanja starih slovenskih tradicij, saj nam to dokazuje, da smo živi in kako lahko iz male pobude rastejo velike stvari.
Kustos Goriškega muzeja iz Nove Gorice Naško Križnar je v kratkih besedah prikazal pomen kraške skrinje v življenju naših prednikov in njeno različico od sosednjih furlanskih in vipavskih skrinj kot o-draz samosvoje oblike. Poudaril je, da sta zakonca Doljak naredila veliko delo, ko sta se lotila rekon-
strukcije krgških skrinj s tem, da
sta znanstvena dognffpja realizirala na obrtniški način ih izrazil željo,
da bi rekonstruirane skrinje iz Do-

OBČINSKI PODPORNI ZAVOD ECA
MILJE - TRST
POTOVALNI URAD AURORA
prireja v času poletnih počitnic tedenska bivanja v Kranjski gori, na Krku, v Trogirju in na Ma-karski rivieri.
Od 7. do 14. in od 14. do 21. avgusta počitnice na otoku Rodos (vključno letalski prevoz).
Informacije pri potovalnem u-radu Aurora v Ul. Cicerone 4, tel. 60261.
razpisuje javni natečaj za:
—	2 delovni mesti splošne bolničarke-bolničarja,
—	5 mest navadih delavk-delavcev.
Obvezni pogoji: osnovnošolski izpit in predpisane strokovne izkušnje (samo za bolničarke-bolničarje).
Rok za predložitev prošnje na kol-kovanem papirju, naslovljene na Predstavništvo zavoda in vložene v tajništvu, zapade dne 30. junija ob 12. uri.
Predsednik: Mario Vatovec
RAI - Radiotelevisione Italiana
išče za tržaški sedež
snemalce
z dobrim poznanjem kinematografskega snemanja, da bi jih na strokovnem tečaju usmerila v elektronsko snemanje.
POGOJI:
—	datum rojstva po prvem januarju 1946
—	diploma višje srednje šole
—	opravljen vojaški rok ali oproščen vojaščine
—	stalno bivališče v Furlaniji - Julijski krajini.
Prošnje z vsemi navedenimi pogoji je treba poslati do vključno 15.7.1978 na naslov:
RAI RADIOTELEVISIONE ITALIANA Sede Reglonale Via Fabio Severo, 7 TRIESTE
Kandidati bodo povabljeni na razgovor, kjer se bodo seznanili z delom, ki naj bi ga opravljali, in s potekom izpita.
nassiona Odyssefsa, ki je že dalj
časa stalno nastanjen v Trstu. Ob vstopu v Jugoslavijo so v njegovem avtu odkrili skrivni predel pod zadnjim blatnikom, v katerem so našli kilogramski lingot zlata in 40 zlatih prstanov, od teh nekaj z dragimi kamni.
Mladinske
Delovne
Akcije
°j7(o) ST
u (Q) r„r:
Informacife :
ul. S.Francesco 20 744249 vsak dan od 17. do 19. ure
Ente Ospedaliero Reglonale OSPEDAL1 RIUNITI Dl TRIESTE
Deželna bolnišniška ustanova TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE
razpisuje javni natečaj
za dodelitev dela za dobo šestih mesecev za: — 1 MESTO SOCIALNE ASISTENTKE
Rok za predstavitev prošenj zapade dne 28. junija 1978 ob 12. uri.
Za informacije naj se zainteresirane osebe obrnejo na personalni oddelek, Ul. Stuparich št. 1 - m. nadstr. - soba 40 - vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure.
Ijakove delavnice našle pot k tistim ljudem, ki bi videti v njej istočasno hišni okras in praktičnost uporabe, kajti le tako bodo imele svoj pomen.
Priznanje je s kratkimi besedami izrekel Doljakovim še predstavnik ESA dr. Pironti in jim. izročil spominsko kolajno ESA, v imenu slovenskega etnografskega muzeja pa je inž. Laboda poudaril nujnost, da so takim pobudam da ustrezno priznanje in zaščita.
Za izrečene besede in priznanja se je z nekaj besedami zahvalil lastnik podjetja «Bor» Berto Doljak, nakar so si prisotni z velikim zanimanjem ogledali rekonstruirane skrinje, ki so prava umetniška mojstrovina, in pa tudi starinske skrinje, ki so služile za vzorec. Omenimo naj še lični barvni katalog, za katerega je umetniške slike pnspe-val naš fotograf Janko Furlan.
Razstava bo odprta ves mesec ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. (jk)
Prosveta
s
ogled 5.
SPD Tabor Opčine vabi na bienala umetnikov amaterjev, vo, ki ima namen približati nadarjene amaterje in jih SP?C! j..
k nadaljnjim boljšim samos toj®® ^ vimim stvaritvam, si danes 1®“" ^ gledamo od 10. do 12. ter od V-20. ure.
Kino
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo:
ruba un po' meno)
komedija v dveh dejanjih
Danes, 11, junija, oh 16. uri v Kulturnem domu v Trstu •
abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika).
GLASBENA
MATICA
TRST
Jutri, 12. junija, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
ZBOROVSKI VEČER
Nastopajo:
—	otroški pevski zbor Glasbene matice,
—	mladinski pevski zbor Glasbena matice,
—	komorni zbor Glasbene matice ob spremljavi šolskega komornega orkestra.
Dirigenta: STOJAN KURET JANKO BAN -': -H
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL*
v Trstu, Čampo S. Luigi 11, tel. 793-167 in 722-246, priredi od 31. julija do 30. avgusta letos
TEČAJ
ZA POPRAVNE IZPITE
za dijake višjih srednjih šol.
Vpisovanje vsak delovni dan od 9. do 12. ure do vključno 23. junija. V primeru da bo nezadostno število vpisanih, tečaja ne bo.
Ariston 16.00 - 18.00 - 20.00 «Sport superstar*. Režija rio Sala.	j.ck
Mignon 15.30 «La sparatona»' Nicholson. Barvni film.
»I
Nazionale Poletna zapora. Grattacielo 16.00 — 22.20 ««■ ; ^
hanno gli occhi*. Prepovedan dini pod 14. letom.	m
Excelsior 17.00 «Mash». Prep0 «, mladini pod 14 letom. Barv® ^
ani/in 1*7 HO //T o
Fcnice 17.00 «La stangata*. Redford. Barvni film.
pa®0.
Eden 16.30 «Questo pazzo,
pazzo mondo*. Režija Kramer. Barvni film.
Ritz 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 Colombo riseatto per un u°®° ,w. to*. Peter Falk, Lee Grant'
vri film.	otf'
Cristallo 15.30 «Betsy». Laured« vier, Robert Duvall, Katerine Prepovedan mladini pod N- 1 cor Filodrammatico 15.30 «Un ca'd0
Po di femmina*. Prepovedan dini pod 18. letom.	. , ,«>,
Aurora 16.00—22.00 «Marlowe Robert Mitchum. Barvni fi®1, ote Capitol 16.30 «Follie di nott®^, povedan mladini pod 18.	e|.
Moderno 16.00 «Anno zero, ga®118
Io spazio*. Fantastični fil®; ^ po-
Ideale 15.00 «Catastrofe». Rob^ gan. Barvni film.	pri-
Vittorio Venete 16.30 <-Poliziotto ^ vato, un mestiere difficile*- ™ film.
Astra 16.30-21.30 «New YorK.
York». Liza Minnelli, R-
Radio 15.00 «L’idolo di Acapul00’1 vis Presley.	„ II
Volta 15.00 «E poi lo Magnifico*. Terence Hill-
Razna obvestil
Društvo slovenskih izobražene**
»r
bi na razgovor na temo:
persP1
,ekti*e
slovenske šole v okviru ita"^ gj-
šolske reforme. Govoril bo P1*’.’ \l mo Pahor. Predavanje bo junija, ob 20.30 v društvenih P*°“nj!
v Ul. Donizetti 3. Vljudno val
.bije"1'
Hrt*18
Rektor, akademski senat,
svet, upravni direktor in osebje
žal®*8
ške univerze se pridružujejo
nju ob težki izgubi
prof. Giuseppa Cita|,l,e
.OP ojibb	p
dolgoletnega cenjenega profe*0*”
lijanske književnosti na

filozofski fakulteti.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vse®
na kakršen koli način poča:
.stili
min mojega dragega moža
Nazzarija Princip
žena pra*C
Gropada, 11. junija 1978
Za vedno nas je zapustila naša draga teta
J0SIPINA PEČAR vd. SCHILLANI
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 13. t. m., ob 11-30 ’z mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerk®*'
žalujoči nečaki
Trst, 11. junija 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
8. junija nas je za vedno zapustila naša draga
OLGA ZEZLINA vd. BESENGHI že vd. GRAPULIN
Pogreb bo jutri, 12. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice ^ ne bolnišnice.
Iskreno se zahvaljujemo gospodu Francescu Sgaramelli požrtvovalno nego do poslednjega trenutka.
Žalujoči: sestra štetanija, Ivan, svaki in nečaki
Trst, 11. junija 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ANI VODOPIVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način P° častili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebna za hvala g. župniku Župančiču.
Mama' Marija, mož Ladi, sinova Ladi j® Jurij, snaha, vnukinja in drugi sorodu
Barkovlje, Tršt, 11. junija 1978
PD LONJER - KATINARA
in
ŠD ADRIA
vabita na
PRVO POKUŠNJO DOMAČIH VIN
^ bo danes, 11. t.m., v Lonjerju.
Razna obvestila
j ^sek za glasbeno vzgojo PD Kra-1 dom — Repentabor,
I ^sna
ld ga vodi
... - Guštin por. Grilanc, priredi KIJučni nastop gojencev v občin-' kopalnici v Repnu danes, 11. ju-Iob 16. uri. Vljudno vabljeni!
Šolske vesti
Na osnovni šoli »Prezinov V orane« v Dolini je danes odprta razstava o-troških ročnih del. Ogled razstave od 9. do 13. in od 16. do 20. ure.
Podružnica Glasbene matice Nabrežina PD Igo Gruden
Jutri, 12. junija, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Slovensko planinsko društvo iz Trsta
Julijska krajina Koroška Slovenila
Vabi vse planince in prijatelje danes, 11. junija, na
7. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV
SPORED
Od 10. do 11. ure zbirališče pred Kulturnim domom v BOLJUNCU, kjer se bo začel pohod preko Glinščice, spominskega obeležja padlim planincem, Jezera ter bazoviškega spomenika do BAZOVICE.
Ob 15. uri bo začetek kulturnega sporeda na prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Nastopili bodo tamburaški zbor iz Bohinjske Bistrice, mladi cicibani-planinci šole VIC «S. Kosovel* Sežana, otroški vrtec iz Divače, tržaški mladinski pevski zbor nižje srednje šole »Ivan Cankar». mladinski pevski zbor Glasbene matice, tržaški pevski zbor «Marij Kogoj*. Igrala bo tudi godba na pihala železarjev z Jesenic.
Od 10.30 do 24. ure prosta zabava ob zvokih ansambla «Kras». Že od zgodnjih popoldanskih ur bodo delovali dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. Vabljeni vsi!
V priredbi mladine od Domja in s Krmenke bo TRADICIONALNA
ŠA GR A NA KRMENKI
DANES, ll. VI.: ob 10.00 odprtje kioskov, ob 17.00 kulturni spored: godba na pihala iz Ricmanj, otroški pevski zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, zbor Jadran iz Milj, zbor F. Venturini od Domja in zbor F. Prešeren iz Bol junca; od 20. do 24. ure ples
JUTRI, 12. VI.: ob 17.00 odprtje kioskov, od 20. do 24. ure ples
Danes in jutri ples z ansamblom pomlad
Deloval bo dobro založen kiosk s pijačami in specialitetami na žaru
..........................l„»ii|iii»»»ii»»iil»inHliin.....i»iilll>Hl»nuitlui»iinn....mn.....»milnimi......imminmmnmmi.............................................................mnmnmmmni

VAŠČANI MEDJE VASI priredijo 10. in 11. junija 1978
PRAZNIK V NARAVI
danes, n. junija:
ob 15.00 otvoritev kioskov
ob 18.00 kulturni program z nastopom
pevskih zborov «Corale S. Ambrogio* •
Tržič in «Kras» Dol - Poljane
od 20.00 dalje ples. Igral bo ansambel
Furlan iz Zgonika
Bulfet založen z domačimi vini
SK SOKOL — NABREŽINA
PRIREJA
TRADICIONALNI PRAZNIK SOKOLA
na svojem travniku v Nabrežini
Z NASLEDNJIM PROGRAMOM:
danes, n. junija:
ob 18. uri odprtje kiosko" ob 19. uri promenadni koncert pihalnega orkestra Karol Pahor iz Pirana ob 20.30 ples z ansamblom The Lords
Točili bomo odlična nabrežinska vina in pripravili izvrstne domače jedi.
Vljudno vabljeni!
Pisma uredništvu
ZAKAJ ŠOLA NA PROSEKU ŠE NI POIMENOVANA?
V	zadnjem času smo zasledili v vašem dnevniku več člankov, ki se nanašajo na poimenovanje osnovne šole na Proseku. V člankih se združenje staršev sprašuje zakaj še ni prišlo do poimenovanja in kateri je vzrok, da do tega ni prišlo.
Da bo zadeva nekoliko bolj jasna, bi radi poudarili, da je za poimenovanje šole zadolžen medrazredni svet v samem sestavu učnega osebja.
Postopek poimenovanja pa je naslednji :
1.	Na izrecno za to sklicani seji se sestane učiteljstvo. Vsak učitelj ima pravico predlagati neko ime in prebere predlog t.j. biografijo osebnosti, po kateri se misli šola poimenovati. Predlog ali predlogi gredo na glasovanje;
2.	Medrazredni svet nato pošlje na ravnateljstvo po 6 primerkov prošnje naslovljenih na šolsko skrbništvo, biografije in sklepa učnega osebja; nakar ravnateljstvo odpošlje po 5 primerkov prošnje, biografije in sklepa na šolsko skrbništvo.
S tem je naloga tako učnega osebja kakor tudi ravnateljstva končana.
V	primeru proseške osnovne šole je bilo to storjeno, ker je bila poslana vloga šolskemu skrbništvu s prot. 442/77 B-2G z dne 21.4.1977. O tem je ravnateljstvo pismeno obvestilo predsednika medrazrednega sveta proseške osnovne šole s prot. 453/77 B-26 z dne 22.4.1977.
Nadalje je ravnateljstvo sporočilo predsedniku medrazrednega sveta s prot. 1275/77 B-26 z dne 15.11.1977, da sta se občinska uprava in vladni komisariat neugodno izrekla glede poimenovanja šole po I. REGENTU. Ker objavljeni članki v Primorskem dnevniku zahtevajo o zadevi jasen odgovor, je ravnateljstvo skušalo pojasniti’postopek za poimenovanje
SLOVENSKA GOBARSKA DRUŽINA - TRST
priredi v sredo, 14. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
PREDAVANJE O GOBAH
Predavala bo prof. Marinka Pertot.
Predvajali bomo diapozitive pomladanskih gob.
Vabljeni!
Izleti
Sl'UT obvešča, da Je se nekaj prostih mest za dvodnevni avtobusni izlet za nižješolsko mladino v K a ninsko pogorje In Rezijo ki bo v soboto, 17. in V nedeljo. 18. junija. Vpisovanje na Sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767-304) v do poldanskih urah.
in vlogo tega ravnateljstva.
To ravnateljstvo je tudi prejelo v vednost od združenja staršev osnovne šole Prosek dopis, ki ga je omenjeno združenje poslalo 5. in 15.5.1978 predsedniku medrazrednega sveta osnovne šole Prosek.
Na omenjena dopisa smo združenju staršev odgovorili z dopisom prot. 782/78 B-26 z dne 22.5.1978.
S spoštovanjem Didaktično ravnateljstvo na Opčinah
Danes, 11. t.m., ob 19.30 bo v Skednju na prostem
4. ŠKEDENJSKA POLETNA PRIREDITEV
Nastopajo: ansambel SupergToup iz Prebenega, otroci šole Ivan Grbec s folkloro in petjem, folklorna skupina iz Pirana, pevski zbor iz Mačkolj ter domači pevski zbor.
Vabljeni!
ZAKLJUČNA SOLSKA PRIREDITEV V BOLJUNCU
Počastitev Frana Venturinija ob 25. obletnici njegove smrti
Izreden uspeh pravljične spevoigre «Dve Marički»
PO ZASLUGI PETIH OTROK IN DVEH UČITELJIC
Prisrčna šolska prireditev osnovnošolcev iz Briščikov
Spontano in z ljubkostjo podali prizorčke, recitirali, peli in plesali
Prvi in drugi razred osnovne šole pri Briščikih. ki je nameščena v kletnih prostorih stanovanja družine Škabar. obiskuje pet slovenskih otrok: tri punčke in dva dečka. Pod vodstvom neutrudne učiteljice Eveline Pahor in učiteljice Nadje Škabar, ki je skrbela za pošolski pouk, so v četrtek zvečer otroci pripravili res bogato in prisrčno zaključno šolsko prireditev, ki je privabila veliko staršev, vaščanov in gostov. Lahko govorimo o zelo prijetnem presenečenju s strani najmlajših, saj so v skoraj enournem programu igrali prizorčke, recitirali, peli in plesali, in to s takšno spontanostjo in ljubkostjo, da so prevzeli vse nrisotne.
Po uvodnem pozdravu Bruna Miliča v imenu združenja staršev in vaščanov. s0 otroci predstavili prizorček «Zamorček, Indijanček, ciganček ter Tinka in Tonka». Zatem se je v kratkem nagovoru učiteljica Pahorjeva spomnila 100-letnice rojstva Otona Župančiča, lirika evropskega formata, ki je ustvaril svoje najlepše pesmi prav za otroke.
' »Pesem za mtcmo» in poklonili rdeče nageljčke svojim mamicam, nato so
duhovito podali prizor «Kmetič in volk*, zarajali »Polževo snubitev*, zapeli narodne pesmi, recitirali »Ciciban posluša očetovo uro*, «Ciciban cici-fuj», «Daj zmaj!* in »Teta Mica in potica* ter končno sg še zapeli «Na planincah*. «V Nabrežini blizu Trsta*. «Rožic ne bom trgala* in »Prav vesel iz šole grem*.
V	naslednji točki se je predstavil ansambel Rdeči nagelj( ki je zaigral šest motivov iz Bele krajine.
Nato so zadnjič prišli na oder domači otroci in so skupno s Stanetom Raztresnom, ki jih je umetniško in strokovno vodil, pripovedovali Župančičeve pesmi «žabe», »Mak* in «Med ved z medom*.
Pester program je sklenil, preden se je ulila poletna ploha, ansambel Galebi, ki je s svojo poskočno glasbo in ubranim petjem očaral navzoče.
V	učilnicah je bila lepa in bogata razstava šolskih ročnih del in risbic, kar priča, da so bili otroci med letom zelo marljivi in delavni. Med Šolskih) letom so se otroci tudi naučili veliko novega, kot so dokazali na
Otroci so zatem najprej recitirali .prireditvi, za kar gre vsa pohvala za
'vloženi trud in požrtvovalnost učiteljicama in članu SSG Raztresnu. (bs)
V aprilu leta 1976 je bilo v Bo-ljuncu slovesno poimenovanje osnovne šole po domačinu, skladatelju Franu Venturiniju. Tedaj je bila tudi razstava vseh dosegljivih skladateljevih del. Med rokopisi je bil razstavljen tudi zvezek s šestnajstimi pesmimi iz pravljične spevoigre Dve Marički. S to igro v šestih slikali smo nameravali počastiti Ven-turinijevo 25-letnico smrti.
Z marcem smo začeli s pripravami in vajami; Razdelili smo vloge med vse šolarje, najzahtevnejše so dobili učenci zadnjih dveh razredov. Učiteljstvu je priskočil na pomoč gledališki igralec Stane Raztresen, ki je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo prevzel skrb za režijo. Priprava te igre je terjala dosti časa in vaj tudi zato, ker niso otroci vajeni tako zahtevnih vlog. Toda režiser ni šte-dil niti s časom, niti s potmi, da je lahko otroke skrbno pripravil za nastop. Istočasno je vadila pevske točke te spevoigre učiteljica Ljuba Smotlak. Otroci so se z veseljem učili petja, saj je Venturini — u-čitelj poznal otrokovo dušo in tako ustvaril melodije, ki so se otrokom takoj priljubile.
Tudi starši so priskočili na pomoč z denarnimi prispevki za stroške. Zlasti je hvalevredno, da so nekateri izmed njih pomagali pri celotni organizaciji, tako tudi pri pripravi kostumov, saj je bilo treba
PD »SLOVAN* se toplo zahvaljuje družini Ivana Kalca (Opči- i ne) za prispe,veW, 100,000 lir, namenjen prosfrtjj.,00, #Jefe}jcedni: Štva. ,‘r f«vrr'pK/'	•»«•••	■».
za to igro primerno obleči za oder vseh naših 48 učencev. Hvaležni smo tudi vsem tistim, ki so nam posodili nekaj oblek in kulis in tistim mladim Boljunčanom, ki so nam pomagali pri nastopu samem.
Po dveh mesecih intenzivnega pripravljalnega dela so otroci dvakrat nastopili v gledališču France Prešeren in sicer v soboto, 3. junija, zvečer za starše in vaščane, v ponedeljek, 5. junija, zjutraj pa za šolarje celotnega dolinskega didak tičnega ravnateljstva. Oba nastopa sta bila zelo uspešna. Zlasti v soboto so učenci nadvse doživeto zaigrali, presegli so lastne sposobnosti v veliko zadoščenje njih samih, režiserja in učiteljstva in želi zato prisrčen aplavz in veliko odobravanje staršev, ker jih je uspel) nadvse presenetil. Vsemu občinstvu je bilo posebno všeč petje z glasbeno spremljavo z elektronskimi orglami, na katere je igral dr. Zorko Harej.
Zaradi velikega uspeha teh dveh nastopov, je želja režiserja, igralcev in staršev, da bi igro v jeseni ponovili doma in drugod.
ZA NOVE OBLEKE PEVSKEGA ZBORA SLAVEC IZ RICMANJ Komar - Benčič Cvetka 10.000. Zdravko Zuljan (Ricmanje 61)	10
tisoč, Milka Križmančič (Ricmanje 61) 1O.0OO, Bruno Kuret (Ricmanje 76) 20.000, Mariza Berdon 10.000. Rajko Kuret 20.000, Viljam Berdon 10.000. Igor Berdon 20.000 lir.
SEIKO
izvrstna, čudovita izbira*
—	moških in ženskih avtomatičnih ur
—	servisno vzdrževanje in popravila
—	bogata izbira zlatnine K-18
URARNA IN ZLATARNA
Laurenti
Trst
Largo Santorio 4 - tel. 723240
FRANCO
kreator
italijanske mode damski frizer
Ul. Canalpiccolo 2 (za Borznim

Šola «D. Kette > ob koncu leta
4 junija .ie bil izlet osnovne šole Dragotin Kette na Čedajsko. V družbi učiteljic, kateheta in staršev so se odpeljali učenci v Čedad, nato pa proti glavnemu cilju izleta - Trčmu-nu. Tu so se srečali z g. Zuanellom in se zbrali ob Trinkovem grobu. Prijetno je bilo slišati kako vaščani govorijo slovensko. Popoldne so se mali in veliki izletniki popeljali mimo Kamenice do Stare gore in nato nazaj domov, zadovoljni z nevsakda-
njim doživetjem in veliko trdneje povezani med seboj.
Zadnji dan šole Pa je bila v šolskih prostorih zaključna prireditev, na kateri so se izkazali tudi učenci, ki so zadnja dva meseca obiskovali tečaj dikcije na šoli. Razstavljena so bila tudi ročna dela učencev.
Uspešnost skupnih pobud in dela učiteljev in staršev kaže- na lepe možnosti razvoja te slovenske šole v samem središču mesta.
Danes, NEDELJA, 11. junija
SREČKO
)ce vzide ob 5.15 in zatone f>b ^ — Dolžina dneva 15.38 — Lu-vzide ob 10.30 in zatone ob 0.20.
Jutri. PONEDELJEK. 12. junija
cEDOMIK
^enie včeraj: Najvišja temperatu-stopinje, najnižja 19,8 stopinje DL uri 25,1 stopinje, zračni tlak “■1 rnb ustaljena; vlaga 58-odstotna, 10 8 desetink pooblačeno, veter 12 1 na uro severozahodnik, morje sko-mirno, temperatura morja 23,3 Hinje.
Rojstva, smrti in poroke
10. junija se je v Trstu ro-? 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb. t0DlLI SO SE: Haria Ivancich, ancesco Spazzali, Christian Dono-A Andrea Benvenuti, Alberto Po-!c°. Andrea Polacco, Lara Basia-' Sarah Schina, Luca Foti, Paola Fchrnayer, Omar Abu Othman. -MRLI SO: 66-letna Emilia Star-: vd. Stefani, 81-letna Gemma )uSan, 95-letna Anna Lily Carlotta ,C2®ynski vd. Brettauver, 5-meseč-Rliana Vardabasso. enodnevna Tria elemente. 70-letna Gisella 62-letni Ginu Lolato, 65-iet-Giovanna Cerboni, 81-letna Olga 2nna vd. Besenghi, 73-letna Re-^ Guštin vd. Finderle, 65-letni ^ato Taucar.
DRLICI: podčastnik Angelo Pitta-./h točajka Silvana Kerin, karakter Franco Vicindomini in prodaja Viktorija Markezic, geometer in frizerka Susanna Musina, ^'riruk Erneste Franzutti in este-
Včeraj - danes
tistka Norma Vettore, podčastnik Umberto Crescitelli in gospodinja Silvana D’Avella, uradnik Sergio Ukmar in računovodja Wilma Cam-paniaili, univerzitetni študent Gia como Centonze in univerzitetna štu dentka Claudia DelTAnna, delavec Luciano Coronica in gospodinja Gior-gina Srban, ladijski strojnik Lucia-Nerio Casalaz in uradnica Franca Sirotich, elektromehanik Paolo Rač-
no Bandelli in uradnica Rossana Dapretto. pristaniški delavec Fulvio Vigini in blagajničarka Pierina Cal-legaris, zidar Micliele Tupputi in gospodinja Donatella Bosco, delavec Walter Reggente i.i uradnica Donatella Varin, uradnik Giorgio Valencie in uradnica Serena Coslovich, šofer Marino Altin in prodajalka Lucia Carmasin, inženir Vierj Fonda in uradnica Teresina Michelin, skladiščnik Edi Cella in delavka Irene Porta, uradnik Luigi Monte in uradnica Rita Bilinich, mehanik Franco Danielis in vratarica Anna Giacconi, delavec Lucio Filipaz in uradnica Marina Vodopia, uradnik Nevio Taucer in uradnica Nadia Pauletto, mehanik Claudio Marche-sich in učiteljica Barbara Bazzar-ra, zidar Giovannj Revelant in po-slovodkinja Giuseppina Pugiotto, inženir Gianfranco Ghersenti in učiteljica Lauretta Franz, uradnik Franco Meiacco in uradnica Fulvia Cla-rich, delavec Luigi Gasbarro ir gospodinja Maria Sebastjani, voznik Fulvio Battaglia in delavka Gemma Stolli. prodajalec knjig Aleš sandro Raseni in radiomohterka An-namaria Terčon.
ZDRAVSTVEN* ŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENFAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giust0 1. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagnl 2.
(od 8.30 do 13. in „d 16. do 20.30)
Ul. Mazzini ,43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-105; Opčine: cel. 211-001; Prosek: tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121. Se sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124
LOTERIJA BARI	48 50 29			61	68
CAGLIAR1	34 30	36	64	3
FIRENCE	44 40	48	86	36
GENOVA	77 67	22	68	43
MILAN	21 53	9	68	47
NEAPELJ	61 23	57	62	47
PALERMO	42	5	19	18	10
RIM	17 53	39	48	28
TURIN	31 74	48	83	39
BENETKE	86 18	43	14	82
ENALOTTO XXX 212 XIX			2 1	X
12 točk —	KVOTE 9.316.000;	11	točk ■	
99.209; 10 točk — 31.900 lir.				
Darovi in prispevki
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB S KOLONKOVCA, IZ SKEDNJA IN OD SV. ANE
V	spomin na Viktorja Vecchieta daruje Just Vecchiet 10.000 lir.
Ob 20-letnici smrti moža in očeta daruje družina Brajkovič - Udovič de-set tisoč lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH F.S. daruje 20.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Ob 6. obletnici smrti Branka Ten-ceja daruje mama Žita 5.000 lir.
ŽA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL
V	spomin na Jakoba Kemperleja daruje Fani Sardoč 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viljema Lazarja darujejo Valerija Hrovatin in hčeri 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na pok. učitelja Edvarda Sosiča daruje Milko Cibic 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina Ani Vodopivec daruje Vida M. 5.000 Ur za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Ani Vodopivec daruje Ljudmila Pertot 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ani Vodopivec daruje Milan Bolčič 10.000 Ur za Dijaško matico.
Ob 20-letnici smrti moža in očeta daruje družina Brajkovič-Udovič 10.000 Ur za PD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob dragega Petra Šturma daruje Milio Maver 5.000 lir za PD Fran Venturini.
V	spomin na Žarka Raceta daruje Boris Puntar 20.000 lir za FC Primorje.
Ob 5. obletnici smrti nepozabnega Lučkota Malalana daruje žena Zmaga 10.000 Ur za SPD Tabor.
V	spomin na Ani Vodopivec darujeta Lida in Glauko Turk 10.000 Ur za TPK Sirena.
V	počastitev spomina Ani Vodopivec darujeta Ana in Marija Vecchiotti 10.000 lir za barkovljansko cerkev.
Ob priliki praznika SD Breg so da-rovaU Valentin Žerjal 20.000, Branko Žerjal 5.000 in karoserija Claudio Ota 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ani Vodopivec darujeta družina Antonio Fri-scione 5.000 in družina Moro 5.000 Ur za center za rakasta obolenja.
Ob 33. obletnici smrti Iva Caharije daruje teta Delka 5.000 Ur za SPD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Ani Vodopivec darujeta Neva in Aldo Štefančič
10.000	Ur za TPK Sirena.
Hotel Kras — Božo Jejčič daruje
30.000	lir za balinarsko sekcijo PD Kraški dom — Repentabor.
V	spomin na pok. Josipa Okretiča daruje Milan Caharija 10.000 Ur za pevski zbor' lg0 Gruden.
V	počastitev spomina drage prijateljice Ani Vodopivec darujeta Olga Datodi in Zora Nardin 40.000 Ur za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina drage Ani Vodopivec darujeta Milka in Albin Umek 10.000 Ur za TPK Sirena! V isti namen daruje družina Martelanc
5.000	Ur za TPK Sirena.
Imetniki izkaznic ANP1 - Križ za leto 1978 darujejo za Zvezo borcev Darjo Košuta 1.000, Nacjo Bogateč
1.000,	Ladko Lozar 2.000 in Ferdinand Bogateč 2.000 lir.
V	počastitev spomina drage Ani Vodopivec darujeta Nora in Vlasta
20.000	lir za TPK Sirena - Barkovlje.
V	spomin na brata Lučkota daruje družina Ernest Malalan 10.000 Ur za SPD Tabor in 10.000 Ur za ŠD Polet.
Ob obletnici smrti očeta Leopolda Terčiča in Marte Terčič daruje Li-dia Lorenzi 10.000 Ur za ŠK Kras.
Ob priliki 33-letnice zborovskega petja daruje Ignacij Samec 20.000 Ur svojemu pevskemu društvu Fran Venturini. 20.000 lir za pevski zbor Slavec iz Ricmanj in 20.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V NABREŽINI PO V1RGILU ŠCEKU
Eda Terčon 6.000, Marija Mislej 10 tisoč, N.N. 10.000 in Stanko Devetak
5.000	Ur.
V	spomin na Ani Vodopivec daruje (jružina Vižintin 5.000 Ur.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE
V	ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU
Družina Stubclj 10.000, družina Ko-smina V. 20.000, Julko Kosmina 10 tisoč, Guid0 Zidarič 5.000, Ljubo Perčič 30.000, Franc Zidarič 10.000, Mariju Knez 10.000. Ernest Gruden 10 tisoč, Darko Lupine 10.000, Ivan Rebula 15.000, Radovan Lupnic 10.000, družina Marta Lupine 10.000, Albina Kosmina 4.000, družina Ivanka Rebula 20.000, družina Rebula - Giacomini
10.000,	Josip Perčič 10.000. Zorita Perčič 5.000. Ladi Rebula 5.000, Franco Milič 5.000, Edvard Adamič 2.000, Marija Škerk 10.000, Olga Rebula 10 tisoč. Stanko Žerjal 1.000, Ida Gruden
20.000,	Anita in Sergio Cante 30.000, Marija Gruden 10.000, Stojan Gruden
20.000,	Marija Grgič 20.000. Ernest Cosmina 20.000, Kazimir Ballarini 10 tisoč. Ivan Ballarini 3.000, Mirko Kosmina 10.000, Aldo Adamič in Primo Cecotto 20.000. Miro Perič 10.000, Albert Perič 10.000, Albert Dolliani 20 tisoč, Lojzka Uršič 5.000, Zora Uršič
20.000	in Snaier 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Družina šiškovjč 10.000, družina Rudolf Piščanc 10.000. N.N. 10.000, Štefanija Ferluga 1.000, Marija Ukmar
3.000,	družina Edi Filipčič 5.000. dru-
žina Ščuka 5.000. družina Žerjal 10 tisoč,	družina	Korošec	4.000,	družina
Mario Čok 10.000, družina Bradassi
10.000.	A.M. Slokar 2.000, Marušič
1.000,	Furlan 5.000, Florjan Kante
1.000,	Sedmak 2.000, Marija Žagar
4.000,	Franc	Fabjan	1.000;	družina
Mezzalira 1.000, Giuseppe	Erlach
1.000,	Giuseppe Ferluga 1.000, Stojan
Turk 500, Frida Kek 500, Oskar što-kelj 1.000, Anica Pertot 10.000, Franko Janežič 10.000, Vera Poljšak 10 tisoč. Jože Gruden 10.000, Anica Trobec 5.000, družine Novak 100.000, Albina in Riccardo Guštin 10.000, Elsa Pertot 10.000, N.N. 6.000, družina Zaccaria 10.000, Tončka Gerlanc 5 tisoč,	Nerina	Medici	10.000,	družina
Jagodic 30.000, Aurora viaggi 10.000, Impexport - Dušan Košuta 15.000, SK GZ 50.000, Tržaška knjigarna 10.000 lir.
Učiteljica, katehet in delavka darujejo 45.000 lir.
Cvetka in Vinko Benčič 20.000, Nadja Benčič Laine 5.000, družina Gašperlin 10.000 lir.
Mali oglasi
V* mehanična delavnica CavaiJi. tudi drugih avtomobilov Ul.
, Rittmaver 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago nu-telske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Vja Croce m Gerusalemme 40. 00185 Rim telelon 06/777102
CARLI VIRG1LIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih	avtomobilov.	Na zalogi	il'0
68 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72. mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74. AR 1300 75. 1500 C 66. tau-nus 1300 73. 128 71. 124 68 m se druge	na	izbiro. Obiščite nov	sa-
lon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel 826084.
ŽELITE	se	poročiti?	Informacije	«•
gencija »Conoscersi*. Ul. Fellicceiie 6. Videm - odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
ZA MAVHINJE iščemo dvakrat tedensko hišno pomočnico. Tel. 911523.
ZAVAROVALNA AGENCIJA išče inla. do uradniško delovno moč. Dobri pogoji	in	možnost	poklicne uvelja-
vitve. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek PD pod šifro Zavarovalnica. Informacije na tel. 61789.
PRODAJAMO veliko kmečko hišo bli-ku Bertokov 16.00« kv. metrov terena. Tel. 817098 ali 272562.
V NAJEM se oddaja stanovanje: tri sobe, salon, dnevna soba, kuhinja, vhod. dva hodnika, dvojne sanitarije. balkoni, avtogaraža, vrt v Ul. Romagna št. 98 — I. nadstr. Ogled je možen 12., 13., 14. t.m. od 9. do 12. ure. Interesenti naj iiošljejo ponudbe na naslov: Občina Trst — Trg Unita dltalia 4, soba 32 do dne 17.6.1978.
PRODAM traktor pasquali 30 KH s prikolico in dvema plugoma. Malo rabljen. Ul. Costalunga 402.
PRODAM ami 8 49.000 km. Telefonirati 795217 v ponedeljek.
pam železnina
|y|	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
za industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska <oiu)
DO M J O. 132 • Tal. IHBI
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Te! 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
ŠIVALNE STROJE
SINGER
od 140.000 lir dalje,
v različnih izvedbah in po ugodnih cenah vam nudi tvrdka
Kosmina Sergij
Nabrežina center 156 Tel. 200-123
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE POHIŠTVO. AVTO. BARVNI TELEVIZOR itd.?
Obrnite se na
KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI
Posojilo |e cenejše od obročnega plačevanja in še prihranili boste!
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA
V NABREŽINI — TVOJA BANKA
Urnik: 8.30 — 12.30 in 16. — 17. — Telefon: 200186
j REZERVOARJI ZA TEKOČA GORIVA
------im
ir*
1,11 «W1WIS
34010 TRST DOMJO 38-tel. 820.331-810.252
GORIŠKI DNEVNIK
VOLILNO VZDUŠJE NA GORIŠKEM SE POSTOPOMA OGREVA
Na današnjem referendumu glasujemo NE Čez 14 dni zaključek upravnih volitev
Volilni programi KPI, PSI in SSk - Kandidature in možnosti izvolitev - Volilna zborovanja
Včeraj in predvčerajšnjim ni bilo več zborovanj, da bi volivci v miru preživeli zadnja dva dneva pred referendumom ter se odločili, kako glasovati. V ponedeljek zvečer bodo znani izidi. Tako hitro bo rezultat znan zato, ker je štetje glasov zelo enostavno. V torek se bo volilna propaganda spet razživela, to krat za upravne volitve 25. in 26. junija.
Slovencem je znano, kako se bodo obnašali na sedanjem referendumu. Glasujejo namreč za tri stranke KPI, SSk in PSI, ki so se vse opredelile za NE. Tudi izvršni odbor SKGZ je na svoji seji zavzel stališče za NE. Slovenci smo kot italijanski državljani in kot pripadniki narodnostne skupnosti dvakrat zainteresirani, da se italijanska družba preneha destabilizirati in da je potrebno zato krepiti sedanjo demokratično solidarnost, če hočemo gospodarsko in družbeno napredovati in v tem okviru izboljšati tudi narodni položaj.
Od torka dalje bodo v ospredju upravne volitve, ki se bodo na Goriškem nanašale na izvolitev svetovalcev v deželni svet, v pokrajinski svet v Gorici ter v občinske svete v Tržiču, Gradežu, Ronkah, Romansu in Vilešah.
S .‘tališča prisotnosti naših pripadnikov na listah moramo zabeležiti pomemben uspeh, ki bo toliko večji, če bo izvoljenih več Slovencev kot doslej. Najprej moramo o-meniti, da je Slovenska skupnost predstavila za pokrajinske volitve popolno listo s slovenskimi kandidati, torej 24, med katerimi kandidira tudi Marija Ferletič, ki ima v svojem okolišu Sovodnje, Doberdob, Zagraj — po 5 letih odsotnostih pokrajinskem svetu — stvarno možnost za ponovno izvolitev. Popolne liste so predstavile tudi vse ostale stranke, skupno 10. Na listi PSI kandidira kot Slovenec arhitekt Jože Cej, ki bo izvoljen v pokrajinski svet v okolišu Sovodnje, Doberdob, Zagraj, kot so bili v tem okolišu doslej izvoljeni vsi slovenski kandidati na listi PSI, zadnji med njimi Štefan Bukovec. V okolišu Gorica 6 (Štandrež) pa kandidira Valter Reščič. Na listi KPI kandidirajo trije Slovenci, v volilnem okolišu Ronke dosedanji pokrajinski svetovalec Ivan Bratina, v okolišu Sovodnje, Doberdob in Zagraj zdravnik Borut Spacal, v okolišu Gorica 6 pa Vilma Brajnik. Obstajajo realne možnosti, da bo KPI, ki je vedno imela slovenskega predstavnika v pokrajinskem svetu, letos izvolila dva, in sicer Bratino in Spacala.
Kar zadeva deželne volitve, kandidira na listi PSI arhitekt Jože Cej, na listi KPI Ivan Bratina, na listi SSk pa Drago Štoka, Bratuž, Gradnik, Devetak, Peric, Sirk, Ter-pin. Vse kandidatne liste imajo po sedem imen. Na listi KPI bosta zagotovo izvoljena Zorzenon in Ne-reo Battello. Njegova izvolitev v deželni svet bo imela za posledico njegov odstop v občinskem svetu ter vstop prvega neizvoljenega svetovalca, ki je Ace Mermolja. Na listi PSI bo zagotovo izvoljen en kandidat v deželni svet. Slovenska skupnost kandidira na Goriškem in se je predstavila tudi v okoliših Videm, Tolmeč, Pordenon. Na prvem mestu je dosedanji kandidat Drago Štoka, ki ima vse možnosti za ponovno izvolitev.
KPI je za občino Ronke vključila v kandidatno listo dva Slovenca, in sicer Lilijano Vižintin in Roberta Pahorja. KPI je že v preteklosti izvolila v občinski svet dva naša predstavnika. PSI nima slovenskega kandidata, SSk pa je za nosilca popolnoma slovenske liste postavila Vilka Perica. V prihodnjih dneh bomo objavili kandidatne liste SSk za deželne volitve v furlanskih okrožjih, kjer si stranka nadeja prejeti pomembno število glasov za izvolitev svojega deželnega kandidata.
Izvršni odbor SKGZ je na svoji zadnji seji zavzel stališče glede u-praVnih volitev. Ugotovil je, da bi nazadovanje glasov KPI v Italiji predstavljalo nevarnost za demokracijo in za reševanje naših narodnostnih pravic. Zato je v interesu slovenske narodnostne skup nosti, da se trend zadnjih volitev v državi pri nas preusmeri v interesu slovenske narodnostne skupno Sti, da SSk ponovno izvoli deželne ga svetovalca in pokrajinskega sve tovalca na Goriškem da se ne zmanjša število izvoljenih Slovencev. Važno je tudi, da se PSI tudi pri nas številčno okrepi kot se je na zadnjih volitvah v državi.
KPI je objavila volilni program za pokrajinske volitve v slovenšči-
za 'lobalno zakonsko zaščito, ki j vali krvoda jalci iz Ločnika. Pokra-naj zagotovi neovirano rabo mate j jiaski odbor rdečega križa se vsem, rinega jezika, razvoj šolstva, krt j ki so kako: koli pripomogli k uspe-
pitev kulturne in znanstvene dejavnosti, razvoj gospodarstva, sodelovanje s Slovenijo in ustanovitev slovenske konzulte pri pokra jinskem svetu. Kandidati KPI so imeli več zborovanj po slovenskih vaseh in večjih mestih, pričakuje pa se prihod vodilnih osebnosti v KPI, vštevši tajnika Berlinguerja.
PSI je na seji pokrajinskega tajništva sestavil razpredelnico volilnih zborovanj z zborovanji generalnega tajnika Craxija ter drugih vidnih predstavnikov kot so Signo-rile, Fortuna, Di Michelis in morda tudi Strehler. PSI v celoti podpira boj Slovencev za globalno zakonsko zaščito, ter je bil prva stranka, ki je v tem smislu vložila zakonski osnutek. Podpira pa tudi ohranitev značilnosti naših vasi, boj proti razlaščanju ter vključevanju naših ljudi v nove strukture gospodarskega značaja.
Slovenska skupnost je sestavila pokrajinski program, na katerem je boj proti razlaščanju slovenske zemlje in ljudskim gradnjam zelo poudarjen. Potrebno je nadalje razvijati dvojezičnost na javnih napisih in uvajati slovenski jezik v javno življenje in uradovanje. V po-nedel ek zvečer se v Gorici sestane ookrajinsko tajništvo ter tajniki sedmih na Goriškem delujočih sekcij, da bi sestavili program shodov. Prvo zborovanje prireja SSk v sredo ob 20.30 v Katoliškem domu, kjer bodo govorili kandidati Štoka, Ferletič in Paulin.
Krščanska demokracija bo imela v naslednjih dveh tednih v gosteh najvidnejše voditelje, generalnega tajnika Zaccagninija, predsednika vla le Andreottija, GaHonija, An-selmijevo in druge. Aktivne so tudi ostale demokratične stranke kot PSDI, PRI, medtem ko se PLI bolj slabo pojavlja.
Vse kaže, da so misovci in radikalci najbolj aktivni v Trstu in da na Goriškem ni kruha za njihove zobe. Fašisti se verjetno že sedaj zavedajo, da je razbitje MSI dokončno zapečatilo njihovo navzočnost v pokrajinskem svetu. Namesto njih naj b; kot zadnji kandidat »iz kotla* bil izvoljen predstavnik SSk.
'nu humanitarne zahvaljuje.
akcije,
Do nadaljnjega prepovedano kopanje v Marini Julii
Iz zdravstvenih razlogov je do nadaljnjega prepovedano kopanje na območju Marine Julie in sicer od kanala Cavano do kanala Fiu micino. Sklep je sprejelo luško poveljstvo v Tržiču, po predhodnem posvetu s pokrajinskim zdravnikom. Vsakodnevne analize morske vode so pokazale visoko stopnjo onesnaženosti, zato je bilo sprejetje takega preventivnega ukrepa skoraj nujno.
Naše otroke v slovenske šole!
V teh dneh potekajo male mature na nižji srednji šoli «Ivan Trinko» in na trgovskem zavodu »Ivan Cankar*. Kmalu pridejo na vrsto tudi zaključni izpiti v petih razredih o snovnih šol.
Takoj po zaključku teh izpitov bodo morali starši poskrbeti za vpis svojih otrok v nadaljevalne šole. V nižji srednji šoli »Ivan Trinko* 'bodo vpisovali otrok'- v prvi razred od zaključka izpitov na osnovni šoli do 8. julija vsak dan v dopoldan-.,	. skih urah. Prav tako bodo v vseh
najlepse s|ovenskjh višjih srednjih šolah, liceju, učiteljišču in trgovski, vpi sovali od trenutka, ko se bodo zaključili izpiti v tretji nižji. Najbolje je, da starši vpišejo svoje olroke čimprej in s tem potrdijo izbiro, ki so jo napravili že med šolskim letom. Istočasno pozivamo starše, da se odločijo za nadaljnje šolanje tudi v tistih primerih, ko tega niso napravili.
Važno je tudi, da starši vpišejo otroke v slovenske otroške vrtce in prve razrede osnovnih šol!
PROGRAM GLASBENE MATICE
Opera in filharmonija v prihodnji glasbeni sezoni
Uspešen obračun lanske slovenske glasbene abonmajske sezone
Razstave
V Koriški umetnostni galeriji «La
Bottega* razstavlja zbirko akvarelov priznani slovenski tržaški slikar dr. Robert Hlavaty.
Prejšnji večer so se v Gorici sestali zastopniki Glasbene matice. Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete, da bi analizirali minulo abonmajsko sezo no in izdelali program za bodečo sezono. Uspeh minule sezone j'- pre segel vsa pričakovanja, saj so dosegli skoro 150 abonmajev. To je zelo veliko, če pomislimo, da so bili na sporedu predvsem koncerti instrumentalne glasbe, naša publika pa se zelo navdušuje za zbore. Namen Glasbene matice, da vzbudi pri goriški publiki zanimanje za instrumentalno glasbo, je bil s tem dosežen tudi, ker je bilo na vseh kon certih precej publike, ki ne spada med abonente. Koncerti so bilj v Avditoriju in v palači Attems, o kateri so se umetniki - izvajalci zelo pohvalno izrazili.
Velja pa nadaljevati s tem pri-zadevaniem in že sedaj lahko povemo, da bo program prihodnje glasbene abonmajske sezone zelo bogat. V gosteh bomo imeli v prihodnji sezoni ljubljansko Opero in orkester Slovenske filharmonije.
lllllllllllllllllllllllllllltlHIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIMIIIMMIIIIIMHIIIllMIMIIIIIMMMIIMIHIMMIIIlllMHIIIIIMIIIIMlHIMlilMIlIHMIIIIIMHMIMIIIIMIMMIIMIIIIHIIMIIlMII®
V SOVODNJAH
Prihodnjo nedeljo svečanost pobratenja med občinama Sovodnje in Škofja Loka
V zamejstvo pride številna delegacija Škofjelocanov ■ V pripravi bogat kulturni program - V petek odprtje 5. razstave črno-bele fotografije
Uspel teden Rdečega križa na Goriškem
Pokrajinski odbor Rdečega križa je te dni objavil uspeh akcije zbiranja sredstev v okviru tedna rdečega križa. Na Goriškem so zbrali preko milijona lir, od tega so nad 800 tisoč lir prispevali denarni zavodi, ostalo pa so darovali občani na zbirnih mestih pri mejnem prehodu pri Rdeči hiši, pr j izvozu z avtoceste pri Vilešu in med nabiralno akcijo po mestnih ulicah v Gorici.
Posebej velja omeniti tudi precejšnjo količino krvi, ki so jo prispe-
V Sovodnjah bo v nedeljo, 18. junija, veselo in svečano. Zaključili bodo uradno akcijo pobratenja med občinama Sovodnje in Škofja Loka, za kar se občinski upravi zavzemata že več let. Pni svečani del je bil v Škofji Loki letos 18. marca, drugi, zaključni, pa bo v nedeljo v Sovodnjah. Kot je znano, trajajo prijateljski stiki med Sovodenjci in tudi drugimi ljudmi slovenskih krajev Goriške in ljudmi v škofjeloški občini, že dolgo vrsto let, odkar so
pdn bo na sporedu tudi v poznih popoldanskih urah.
Iz Škofje Loke pridejo s predstavniki občine godba in pevski zbor «Alpina» iz Žirov ter zabavno glasbeni ansambel «Sel.ški fantje*. Nastopali pa bodo tudi otroški zbor osnovnih šol občine Sovodnje, moški in dekliški zbor z Vrha, moški zbor »Rupa - Peč*, Sovodenjski nonet, recitatorji ter kotalkarji prosvetnega društva «Vipava* s Peči.
Listino o pobratenj1: bosta pod-
pričele kulturne skupine Slovenske | pisala sovodenjski župan Jožef Če-
prosvetne zveze obiskovati kraje v tej obč:ni. Prvi stik je bil pred ve liko leti v Železnikih, zatem se je sodelovanje razširilo na vso občino.
Letošnja prva faza pobratenja 18. majpa je bila .v^dvpr^ni v škofjeloškem gradu, zatem je številna delegacija iz Sovodenj bila deležna toplega sprejema s Strahi tamkajšnjega prebivalstva. Tistega dne je v Škofji Loki snežilo, sedaj pa bodo Gorenjci dobili v Sovodnjah lepo poletno sonce.
Spored pobratenja se bo pričel ob 10.30 Sovodenjci bodo ob vstopu v vas sprejeli goste, zatem bodo odkrili spominsko ploščo o pobratenju, sledili bodo uradni sprejem na občini in polaganje vencev pred spomenik padlim v NOB. Sledil bo slavnostni podpis listine o pobratenju, zatem bo pri Kulturnem domu nastop kulturnih skupin. Kulturni program domačih in škofjeloških sku-
tlllllll lili lllllllll III11IIII lllll lili If II Ulil H11111111111111 MIH lllllf ■111111111111111111111111111 til 11111111111111111111111111111
Z GRADNJO SO PRIČELI 13. 6. 1948
Nova Gorica proslavlja svojo tridesetletnico
Na svečanost pridejo tudi brigadirji, ki so gradili novo mesto ob meji
NOVA GORICA - 13. junij 1948 bo z velikimi črkami zapisan v zgodovini najmlajšega mesta Jugoslavije. Takrat je namreč Jože Primožič - Miklavž postavil temeljni kamen za prvi objekt v mestu, ki je v 30 letih doseglo nesluten raz-, voj.
V spomin na ta zgodovinski dogodek bodo svet krajevne skupnosti Nove Gorica In družbenopolitične organizacije Nove Gorice pripravili jutri zbor delovnih ljudi in občanov Nove Gorice na katerem bo med drugim spregovoril tudi član izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL Savin Jogan, in sicer na temo «Smeri razvcia KS*, na prvem objektu in sicer na Kidričevi cesti 29 pa bo Jože Primožič -Miklavž odkril spominsko obeležje. Prav tako bodo ob tei priložnosti pripravili vrsto kulturnih prireditev, še posebej svečano pa bodo okrasili mesto. V trgovski hiši bodo pripravili razstavo »Nova Gorica v sliki In besedi*. Na slovesnosti na bodo prišli tudi nekateri bivši briga
V prihodnje naj bi 13. junij postal dan krajevne skupnosti Nova Gorica.	J. ALIČ
ni, v katerem se stranka zavzema | dirjl, ki so gradili Novo Gorico.
V Novi Gorici sindikalna delegacija iz Toga
Te dni je bilo v Novi Gorici zanimivo srečanje slovenskih sindikatov z delegacijo sindikalistov iz Toga, ki jo je vodil generalni tajnik tamkajšnje delavske konfederacije Benyio Yawo. Gostje iz Afrike so se udeležili tudi posveta o vprašanjih samoupravljanja v podjetjih, srečali pa so se tudi s predstavnikoma pokrajinske sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL Colleo-nijem in Padovanom, ki sta obraz ložila glavne sindikalne probleme na Goriškem.
ščut in predsednik občinske skupščine .Škofja Loka Viktor Žakelj. Pr vo listino pa je v Škofji Loki podpisal Tone Polajnar, ki je sredi a-prila zaključil svoj šestletni mandat.
Praznik pobratenja se vrši v času tradicionalnih poletnih prireditev, ki jih vsako leto v tem času prirejata prosvetno in športno društvo Sovodnje in ki trajajo celih petnajst dni. Poleg rekreacijskih prireditev, o katerih bomo še pisali, velja tu omeniti 5. razstavo črno-bele fotografije, ki jo priredi slovenski fotokrožek »Skupina 75» in na kateri bo letos razstavljenih 80 del avtorjev z obeh strani državne meje. Že v prejšnjih letih je razstava dosegla velik uspeh, tudi tokrat bodo izdali lični katalog. O-tvoritev razstave bo v petek, 16. junija, zvečer v dvorani Kulturnega doma. Odprta bo deset dni.
« Vodopivci* drevi v Mirnu
Drevi ob 20.15 (po sončni uri) bo v Kulturnem domu v Mirnu nastopil primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec» iz Ljubljane, ki ga vodi Brane Demšar. Goriškemu občinstvu se bodo študentje predstavili s celovečernim koncertom zbo rovske pesmi. Koncert je pripravila Zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice. Zadnjič so rvodopivcit nastopili v Mirnu pred osmimi leti.
NATEČAJ ZA IZVIRNA DELA V FURLANŠČINI
Furlansko jezikoslovno društvo je tudi letos razpisalo natečaj za iz-
Prisperajte za
DIJAŠKO MATKO
V ŠTANDREŽU se nadaljuje TRADICIONALNI
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 11. junija, ob 11.30 — nagrajevanje slikarskega ex tem-pore v domu A. Gregorčiča.
Ob 19. url kulturni spored. So-deljujejo: mladinski pevski zbor »Štandrež*, moški zbor Rupa-Peč, mešani zbor »Hrast* iz Doberdoba, moški zbor «Oton Župančič* iz štandreža. Dramski odsek PD «Standrež» bo podal Nušičevo komedijo Gumb, v režiji Mire Štrukljeve. Po kulturnem sporedu ples z ansamblom Mejaši.
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača.
POBRATENJE
OBČIN SOVODNJE OB SOČI IN ŠKOFJA LOKA Nedelja, 18. junija 1978
SPORED:
Ob 10.30 — Sprejem gostov iz občine Škofja Loka ob vstopu v Sovodnje
— Po odkritju spominske table o pobratenju sprevod do županstva, uradni sprejem in polaganje vencev
— Slavnostni podpis listine o pobratenju s kulturnim sporedom pri Kulturnem domu
Ob 18.30 — Kulturni program in prosta zabava
Kulturni spored bodo izvajali zbor in pihalni orkester iz občine ftkofja Loka, otroški zbor osnovnih šol občine Sovodnje, moški jfcor z Vrha, moški zbor Rupa-Peč, recitatorji, kotalkarji PD »Vipava*, Sovodenjski nonet in dekliški zbor z Vrha.
SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE Gorica, Svetogorska ulica 82
Dragi starši in mladina!
Vabimo vas, da svojega otroka vpišete v mladinsko poletno središče, ki bo delovalo v slovenskem dijaškem domu v Gorici od 3. do 21. julija, vsak delavnik, od 7 do 18 ure, razen ob sobotah. Mladino bodo vodili vzgojitelji in usposobljeni animatorji po na čelih skupinskega dela Ta nova pobuda na vzgojnem področju nudi mladini možnost bivanja v družbi vrstnikov. Tudi vaš otrok bo zato imel priložnost za udejstvovanje na raznih področjih mladinskih dejavnosti, ki krepijo in utrjujejo njegov razvoj in samozavest.
Prijave za poletno središče že sprejemamo in sicer v pisarni dijaškega doma »Simon Gregorčič* v Gorici, Svetogorska 82, tel. 83-495. Vpisujemo še jutri, 12. junija, od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Podrobnejša pojasnila dajemo ob vpisu.
Odbor za vodenje poletnega središča
viren roman ali zbirko povesti v furlanščini. Prispevke je treba poslati najkasneje do 31. julija letos na sedež društva v Vidmu, Ulica Manin, 18. Vsako delo, ki mora biti opremljeno z geslom, je treba posla: ti v petih tipkanih izvodih. V posebni ovojnici morajo avtorji poslati točen naslov.
Nagrado v znesku 500 tisoč lir bodo podelili septembra letos ob priložnosti društvenega kongresa.
Prihodnje leto bo Societš Filologi-ca Friulana razpisala natečaj za zbirko pesmi v furlanščini.
Izleti
S1'D v Gorici priredi v nedeljo, 18. junija, družinski izlet z avtobusom na štajersko z obiskom1 Celja, zdravilišča Dobrne in Velenja. Prijave sprejemajo na sedežu (jruštva še jutri do 12. ure.
Slovensko planinsko društvo v Go rici vabi člane in prijatelje, da se v čimvečjem številu udeležijo tradicionalnega srečanja	zamejskih
planinskih društev, ki bo danes v Bazovici. V jutranjih urah bo na sporedu pohod iz Boljunca preko Glinščice in Jezera v Bazovico, kjer bo ob 15. uri uradni del srečanja s kuturnim sporedom. Planinci z Goriškega se bodo zbrali na Travniku v Gorici, od koder je predviden odhod z lastnimi sredstvi ob 9. uri v smeri Boljunca.
Kino

G urica
Tudi v prih(xlnji sezoni bo v kon certnem abonmaju pet koncertov. IrUeli jih bomo po enega na mesec v novembru in dčcembru 1978 ter v januarju, februarju in marcu 1979. Sezono bo pričel Trio Tartini iz Ljubljane, v decembru bo naš gost orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Muniha, sredi januarja bo na sporedu klavirski koncert ljubljanske umetnice Marine Horak. Sredi februarja bo v Gorici z «Evgenijem. Ognjegimmu Čajkovskega nastenila Opera iz Ljubljane. Zaključek sezone bo v marcu s skunino Collegium Musicum iz Beograda. Ta in filharmonični orkester bosta nastopila v Avditoriju, opera bo v nledališču Verdi, ostala dva koncerta, pa bosta v palači Attems.
O organizacijskih pripravah, abonmajih in podobnem bomo pisali na jesen, že sedaj pa opozarjamo našo nubliko na izredna dogodka v pri hodnji glasbeni abonmajski sezoni v Gorici.
Včeraj-danes.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Luca Maiolini, Dario Circosta, Pierpaolo Marras, Sara Buttus, Christian Lastella, Michela Ianich, Elena Zuliani, Jezabel Hlede, Fabrizio Trevisan, Elisa De-colle in Alberto Maracchi.
SMRTI: 65-letna gospodinja Lu-cia Londero por. Gratton, 91-letna upokojenka Celestina Zoratto vd. Zuriatti, 83-letna gospodinja Teresa Norma Ehreneeis por. Coronini, 86-letna gospodinja Maria Falzari vd. Valent, 80-letna gospodinja Maria Happacher vd. Piccindni, 78-letni upokojenec Angelo Feresin, 41-letnd zidar Giuseppe Pelos, 88-letra u-pokojenka Maria Marega vd. Me-deot, 78-letni upokojenec Tarcisio Vanon, 57-letna gospodinja Frida Skrajner vd. Sišič, 76-letni ravnatelj Augusto Vierthaler, 73-letni kmet Serafino Bregant, 67-letni uslužbenec Bruno Pellis.
POROKE: učitelj Giovannj Mat-tei in uslužbenka Bruna Trani; šofer Guerrino Roset in uslužbenka Clara Doljak; profesor Giancarlo Falcone in tipkarica Fulvia Mania.
OKLICI: uradnik Renzo Medeossi in profesorica Loreta de Fomasari; vojaški častnik Matteo Saggese in gospodinja Iole Iacchini. geometer Renzo Farfoglia in prodajalka Ld-dia Gobbo; financar Franco Vici-domini in procjajajka Viktorija Markežič; uslužbenec Giorgio Ip-polito in uslužbenka folanda Marin ; elektrotehnik Bruno Brumat in gospodinja Bente Nielsen.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72341.
VERDI 15.30—22.00 »Doppio delitto*. M. Mastroianni in U. Andress.
CORSO 15.30 - 22.00 »I leoni della guerra*. C. Bronson in P. Finck.
MODERNISSIMo 15.20—22.00 «11 dia-volo probabilmente*. A. Monnier in T. Irihari. Prepovedan mladini pod 14 letom.
CENTRALE Zaprto.
V1TTORIA 15.30-22.00 «Good bye E-manuelle*. S. Christian. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 16.00 — 22.00 »Scherzi da prete*.
EXCELSIOR 15.00 — 22.00 «Doppio delitto*.
Nova Gorica in okolica
SOČA »Zakon sovraštva*, ameriški film ob 16., 18. in 20. uri.
ŠEMPETER »Vijoličasti taksi*, ameriški film ob 16., 18. in 20. uri.
DESKLE «Umri drugje*, ameriški film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tfl. 2879.
Razna obvestila
Jutri ob 18. uri bo v prosvetni rani v Pevmi zaključni nastop s J cev tečaja otroške telovadbe, 1	.
je pripravilo prosvetno društvo prapor*. Vabimo vaščane, da •*, noštevilno udeležijo nastopa naj ših.
POKLICNI FOTO STUDIO
ASSIRELLI
GORICA
Ul. S. Giovannl 9 - Tel. **** (blizu Kulturnega doma v gradnji)
♦	slikanje - razvijanje • prod"*
♦	za vsak razviti film brezp'8^10 ena povečava v barvah
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZAVODA INAM
Za področje Gorice, števerjana in Sovodenj — dr. Michele Campione, Ul. Faiti 7, Gorica, tel. 5460.
Za območje Ronk in Doberdoba — dr. Nicotra, Ronke, Ulica Duca d’Ao-sta 30.
lllll■IIIUmUIIIIUIIIIIUIHIIHMMIMIIHMIHI*llll■M■llll■lll«UIHIHHHIHHHIHHIMHIHMHUlHllllllfl••llllllllHIH
Poletni urnik avtobusov
Danes stopijo v veljavo novi urniki avtobusov goriškega pokrajinskega prevoznega podjetja. Umiki so sledeči:
Proga
GORICA - FARA - GRADIŠČE Odhodi iz Gorice (ob delavnikih):
6.45.	6.50, 7.45, 8., 9.15, 9.45. 10.30,
11.30,	11.45, 12.15, 12.45. 13.30. 14.30,
16.,	17.15, 17.30, 18.30, 19.15, 20 Odhodi iz Gorice (ob praznikih):
7.,	8., 8.05, 9.15, 11.45, 12.30, 13.15,
13.45.	15., 17.15 18., 19., 20.15. Odhodi iz Gradišča (ob delavnikih): 7.10, 7.25, 7.27, 7.55, 7.59. 8.37, 9„ 9.20, 10.15, 11.20, 13., 13.15, 13,52, 14.04, 14.20, 15.09, 16.15. 17.55, t8„ 18.37, 18.45, 19.25, 19.45 20.05.
Odhodi iz Gradišča (ob. praznikih): 7.45, 8.50, 19.20, 12 95, 13.22, 13.50, 14.04, 16.20, 17.37, 19., 19 20,
19.45.	20.30, 22.(*)
GORICA - GRADEŽ Odhodi iz Gorice (ob delavnikih):
6.45.	8., 9.15, 11.45, 13.30, 18 30. Odhodi iz Gorice (ob praznikih):
7., 8.05, 9.15, 11.45, 13.15, 20.15.
Odhodi iz Gradcža (ob delavni kih): 6.40, 7.10, 8.15, 12.15, 13.15, 17.15. 18., 19.
Odhodi iz Gradeža (ob praznikih): 7., 8.05, 12., 13.15, 18.15, 19., 21.150.
(*) V veljavi do 27. avgusta.
GORICA - PALMANOVA Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 7.50(0, 12.15, 18.15.
Odhodi iz Gorice (ob praznikih): 19. uri.
Odhodi iz Palmanove (ob delavnikih):	6.45.	ll.C*), 17.
Odhodi iz Palmanove (ob praznikih):	12.30.
(**) Samo ob ponedeljkih GORICA - ŠTEVERJAN GORICA Ob delavnikih:	6.50, 7.30,	10.,
12.45.	13.30, 14.45, 18.20, 20.
Ob praznikih: 14.30, 16.30, 20.05.
GRADE2 - TRST (skozi Oglej)
Odhodi iz Gradeža (ob delavnikih):	6.30,	8„ 13.30,	17.15,	19	30.
Odhodi iz Gradeža (ob praznikih):	6.30,	8.. 13.30,	17.15,	19.30,
Odhodi iz Trsta (ob delavnikih):
7.30,	8.30, 9., 13., 17.45, 19 Odhodi iz Trsta (ob praznikih);
7.30, 8.30, 9„ 13., 17.45, 19.30.
GRADEŽ - TRST (skozi Rotla di Primero) Odhodi iz Gradeža (ob delavnikih);	8.10,	13.40, 1».
Odhodi iz Gradeža (ob praznikih): 8.10. 13.40. 19.
Odhodi iz Trsta (ob delavnikih): 7.30, 13.
Odhodi iz Trsta (ob praznikih): 7.30 13
GORIČA - KRMIN - GRADEŽ (samo ob praznikih)
Odhod iz Gorice ob 2.45; odhod iz Gradeža ob 19.
ČEDAD GRADEŽ (vsak dan)
Odhod iz Čedada ob 7.45; odhod iz Gradeža ob 19.
Od 1. julija dalje bo obnovljena proga
GORICA - TRŽIČ - SESLJAN
Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 7.45, 13.30.
Odhodi iz Gorice (ob praznikih):
8.,	13.30, 17.15.
Odhodi iz Sesljana (ob delavnikih): 12.30, 19.
Odhodi iz Sesl jana (ob praznikih): 12.30. 18.40, 19.30.
Na vseh ostalih progah bodo ostali sedanji urniki nespremenjeni.
Mestno avtobusno podjetje sporo ča, da stopi danes v veljavo polet ni urnik nedeljskih in prazničnih voženj na mestni progi št. 6 (glavna pošta - pokopališče):
Odhodi izpred pošte: op 9. 10.,
11..	12 , 16.05, 17.10, 18. in 19. uri (zadnja vožnja samo do Sv. Ane).
Odhodi izpred pokopališča: ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 16.25, 17.30 in 18.20.
Omenjeni urnik bo ostal v veljavi do 24. septembra.
Priznano mednarodno avioprevozniško podjetje
LA G O R I ZI A N A
GORICA - UL Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Ln
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
r\J
EKNOMEC
PISALNI S i ROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
AUTO SACCHETTI
servis za
TTrfo/uBUj

VOLKSV/AGEN
PbRSCHS
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščin®
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA — Ul. Garzarolli 105
Tel. 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDlG. BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKAL SANVO. MAKANTZ, AR, ADC, 4UGUSTA. CORAL, KOSS NAD. THORKNS. VVINTEC. REV AL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenfr nejših cenah.
AGROMARKET
IMPORT - EXPORT
GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41
Izključni zastopn1''- traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS težki in kvalitet: i v najsodobneje tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah.
Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje. •
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
TELEX 46412 AGRI BANK
VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA
akonski osnutek Komunistične partije Italije za globalno zakonsko zaščito Slovencev v deželi
Za zakonski osnutek, ki nosi uradni naslov «Norme za zaščito italijanskih državljanov slovenskega jezika v deželi Furlaniji - Julijski krajini«, dajejo pobudo senatorji: Jelka Gerbec, Bacicchi, Boldrini, Modica, Anna Maria Conterno degli Abbati, Cossut-ta, De Sabbata, Mascagni, Perna, Ada Valeria Ruhl Bonazzola, Scutari, Urbani in Villi. Zakonski osnutek KPI je bil že predložen v senatu prve dni junija 1978, v zbornici, kjer bodo njegovi glavni podpisniki Cuf-faro, Baracetti, Natta in drugi, pa bo vložen 13. junija 1978, ko bo zbornica obnovila svoje delovanje.
Člen 1
Da bi zajamčili italijanskim državljanom slovenskega )ezika, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini av-^nomne dežele Furlanije - Julijske krajine vse ustavne Pravice in manjšini kot celoti družbeni, gospodarski in kulturni razvoj, svobodno izražanje v lastnem jeziku in ^ščito njene narodnostne istovetnosti, italijanska država spolnjuje norme tega zakona.
PRVO POGLAVJE Uporaba jezika
Člen 2
V avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini je sionski jezik izenačen uradnemu italijanskemu jeziku.
Člen 3
Na osnovi člena 6 ustavnega zakona št. 1 z dne 31. ^ftuarja 1963 — Posebni statut avtonomne dežele Furlane - Julijske krajine, se pooblašča avtonomna dežela Fur-atiija - Julijska krajina, da izda izvršilne in dopolnilne ^orrne za določitev seznama občin v tržaški, goriški in v'demski pokrajini, kjer je manjšina prisotna, v katerih
zgodovinsko spoznava in kjer se izvajajo določila o ^jezičnosti, ki jih predvideva pričujoči zakon.
Predlogi o spremembi seznama se predložijo z istim Postopkom, o katerem govori prejšnji odstavek.
Spremembe lahko predlaga deželnemu svetu komisija, 11 kateri govori člen 24 tega zakona.
Člen 4
Občine, o katerih govori prejšnji člen, bodo imele ura-Pko tudi slovensko ime.
Na jezikovno mešanih območij, ki jih predvideva člen 2 tega zakona, morajo biti sporočila, javna obvestila ter Publikacije države, dežele, posameznih ali združenih krajnih ustanov, vseh javnih ustanov in zasebnikov, ki Javljajo javne storitve, tudi v slovenščini.
Isto določilo velja tudi za napise na praporih, pečatih, ■tigih, javnih izveskih in prometnih smerokazih.
Člen 5

Italijanski državljani slovanskega jezika ipiajo .pravico Porabljati lastni jezik v ustnih ali pismenih odnosih s ^dnimi uradi, z organi 'in uradi javne uprave, vključno Oradi šolske uprave, in z uradi ter organi drugih javnih Pianov v občinah, o katerih je govor v prejšnjem čle-[P 3, ali tistih, ki imajo deželne pristojnosti ter s tistimi, 'i v omenjenih občinah imajo javne funkcije in dolžnosti.
Osebje uradov in zasebniki, o katerih govori prvi od-Havek, bodo uporabljali v aktih, v korespondenci in v podoru jezik prosilca.
Pravico do uporabe slovenskega jezika, o katerih je Pvor v prejšnjih odstavkih, imajo tudi vse ustanove, ki Sevajo slovensko manjšino ali so njen izraz.
V odnosih med javnimi uradi in temi ustanovami, ali ^ed le-temi in tistimi, ki opravljajo javne službe, se lahko Porablja tudi slovenski jezik.
Člen 6
, Člani izvoljenih svetov m komisij, ki jih le-ti imenuje-
0	v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini v trža-
i.	goriški in videmski pokrajini in v posameznih ali
Pfuženih občinah, o katerih govori člen 3 pričujočega *al{ona, ter v vseh telesih, izvoljenih in ne, vključno s jPskimi sveti, ki jih predvideva OPR št. 416 z dne 31. [Pia 1974, imajo pri opravljanju svoje funkcije in dolžno-pravico do .uporabe slovenskega jezika ter do ustnega Pismenega odgovora v slovenščini.
Člen 7
Organi in uradi, o katerih je govor v členih 5 in 6 ‘Pona, so dolžni, da z ustreznimi tehničnimi sredstvi in 'Pbjem zajamčijo izvajanje določil omenjenih členov.
Člen 8
1	Na območjih in v uradih, v katerih je na osnovi pri-Počega zakona predpisana uporaba slovenskega jezika,
*	treba v javnih natečajih za zaposlitev civilnega osebja dpravi države, dežele in krajevnih ustanov, v navadah in upravnem sodstu, zajamčiti ustrezno število mest, ^Plenjenih kandidatom slovenskega jezika.
. Vsekakor pa se zahteva poznavanje slovenskega jezika
*	občinske tajnike in osebje, ki je v posameznih ali Puženih občinah, o katerih je govor v členu 3 tega Pona, običajno v stiku z javnostjo.
. Italijanskim državljanom slovenskega jezika, ki so za-I Sieni v uradih, o katerih govori prvi odstavek, je zamena služba v deželi.
|. V natečajih za mesta, rezervirana italijanskim držav-Pom slovenskega jezika in pri izpitih za vpis v se-Prn poklicnih novinarjev, lahko kandidati, na lastno ^btevo, opravijo pismeni in ustni izpit v slovenščini. V jPltem primeru pa se vsekakor zahteva poznavanje ita-^n^-kega jezika.
jj, V ocenjevalnih komisijah je eden ali več članov, ki določa komisija, o kateri je govor v členu 24 tega
lPona.
v Po posvetu s komisijo, o kateri govori člen 24, bo vlada I r°ku enega leta od dne, ko stopi pričujoči zakon v ve-■ Po, odobrila zadevni pravilnik o izvajanju določb, ki predvidevajo prejšnja poglavja in sezname ter tabele ?Pia, ki je v pristojnosti države.
t Pravilnik mora predvidevati uresničitev norm, o ka-govori prejšnji odstavek, v roku treh let po izdaji.
člen 9
v V tržaški, goriški in videmski pokrajini daje poznanje slovenskega jezika prednost v točkovanju na nategih in lestvicah za zaposlitev v javnih službah.
I Državni uslužbenci, ki poznajo in uporabljajo slovenski v lavnih uradih avtonomne dežele Furlanije - Julijske ^iine, imajo pravico do posebne doklade.
DRUGO POGLAVJE Šola
člen 10
Da zajamči italijanskim državljanom slovenskega jezika pravico, da v tržaški, goriški in videmski pokrajini obiskujejo slovenske šole vseh vrst in stopenj, v katerih naj poučuje v slovenščini učno ošebje, katerega materin jezik je slovenščina, je vladi poverjena naloga, da po posvetu z deželnim svetom slovenske šole, o katerem govori člen 12 tega zakona, in po posvetu s parlamentarno komisijo za deželna vprašanja, izda v roku enega leta po sestavi seznama občin, o katerem je govor v členu 3, enega ali več odlokov z veljavo navadnega zakona, da preuredi in raztegne na vse občine, o katerih govori člen 3, ustroj slovenskih šol in po potrebi priredi do ločbe v zakonih št. 1012 z dne 19. julija 1961 in št. 932 z dne 22, decembra 1973.
Po izdaji odlokov mora vlada spoštovati kriterije in načela tega zakona in mora predvsem poskrbeti za.
1.	dopolnitev mreže državnih otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol v občinah, o katerih je govor v členu 3;
2.	dopolnitev pravnega statusa obstoječih slovenskih šol vključno otroških vrtcev v pristojnosti države in priznati učnemu ter vodstvenemu osebju vse pravice; raztegnitev na celotno učno in vodstveno osebje pravnega staleža in plač, ki jih predvideva italijanski'zakon, obenem pa mora dopolniti službeni staiež za obdobje pred 1. novembrom 1954 tudi za tiste docente, ki so jih iz političnih razlogov izključili iz službe med zavezniško vojaško upravo in za tiste, ki so vsled fašističnega preganjanja bili ob službo ali zaradi prisilne izselitve izgubili italijansko državljanstvo;
3.	ob upoštevanju poireb manjšine določiti minimalno število učencev za ustanovitev razredov in šol;
4.	da prilagodi šolske programe in določbe o učbenikih v slovenskih šolah, poleg določil člena 8 zakona št. 932 z dne 22. decembra 1973, tako da ustrezajo zgodovinskim, kulturnim in jezikovnim posebnostim slovenske manjšine in njenim specifičnim potrebam;
5.	zagotoviti slovenski manjšini primerno zastopstvo v upravnih organih univerz v deželi in v okviru le-teh ustanoviti primerne departmaje za proučevanje jezika, zgo dovine, kulture in izročil slovanskih narodov ter posebej slovenskega, obenem pa dodatne tečaje v raznih fakultetah za spoznavanje slovenske terminologije v znanstvenih vedah.
V	vsakem primeru pa je predvidena prisotnost enega predstavnika, ki ga določi deželni svet slovenske šole, kot polnopravnega člana upravnega sveta tržaške oziroma videmske univerze.
6.	s štipendijami in drugimi načini finansiranja zajamčiti pripadnikom manjšine možnosti pčenja, oziroma obiskovanja tečajev ter diplomiranja na šolah vseh vrst in stopenj.,- vključno s poklicnimi šolaihi in na univerzah v Jugoslaviji;
7.	priznati polnopravnost diplom, o katerih govori prejšnji paragraf 6. določiti kriterije enakovrednosti in priznati veljavnost diplom tistim, ki so jih dosegli preden je pričujoči zakon stopil v veljavo;
8.	spodbuditi kulturni razvoj in napredek slovenske manjšine, omogočiti vsako vrsto kulturnih izmenjav s SR Slovenijo tudi s prirejanjem konferenc, šolskih izletov, obiskov in srečanj med dijaki in docenti;
9.	spodbujati spoznavanje slovenskega jezika med italijanskim prebivalstvom, ki živi v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini;
Vsi lahko obiskujejo slovensko šolo, vključno tuji državljani in apolidi, ki živijo v Furlaniji - Julijski krajini.
Člen 11
Za nadzorstvo nad šolami s slovenskim učnim jezikom, o katerih govori prvi paragraf člena 10 pričujočega zakona, imenuje ministrstvo za šolstvo višjega skrbnika za slovensko šolo v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini na osnovi treh kandidatov, ki jih predlaga deželni svet za slovensko šolo.
Višji skrbnik za slovensko šolo je neposredno podrejen ministrstvu za šolstvo in ima sledeče funkcije:
a)	opravlja dolžnost šolskega skrbnika za specifična in notranja vprašanja šol s slovenskim učnim jezikom;
b)	skrbi za povezavo med šolskimi skrbniki in višjim šolskim skrbništvom na eni strani ter slovenskimi šolami na drugi za vprašanja, ki .so skupna vsem šolam ne glede na učni jezik;
c)	upravlja letni sklad, ki ga določa zakon št. 932 iz dne 22. decembra 1973;
Urad višjega šolskega skrbništva za slovenske šole se razčleni v tri pokrajinske sekcije, ki imajo svoj sedež pri šolskih skrbništvih v Trstu, Gorici in Vidmu;
d)	imenuje komisijo, ki odobri natisnjene tekste na osnovi člena 3 zakona št. 932 z dne 22. decembra 1973.
Sekcije, ki jih predvideva prejšnji odstavek, vodi ravnatelj ali stalni'profesor slovenske šole s funkcijo namestnika skrbnika. Imenuje ga ministrstvo za šolstvo na o-snovi predloga deželnega sveta za slovensko šolo, o katerem govori člen 12 tega zakona.
Tem sekcijam bo dodeljeno slovensko osebje tudi z dodelitvijo ali premestitvijo slovenskih docentov, katerim bo v tem primeru priznana službo pri višjem skrbništvu tudi glede pravnega statusa in plače.
V	roku 18 mesecev po vstopu v veljavo zakona minister za šolstvo po posvetu z deželnim svetom za slovensko šolo, o katerem govori člen 12 zakona, določi orga-nik višjega skrbništva za slovenske šole in razpiše natečaj v skladu s členom 8 tega zakona.
Člen 12
Da se zajamčita avtonomija in razvoj slovenske šole, je v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini ustanovljen deželni svet za slovensko šolo.
Mnenja deželnega sveta za slovensko šolo so obvezujoča za vprašanja, ki so v pristojnosti deželne šolske uprave:
a)	za vsa vprašanja, ki zadevajo slovenske šole vseh vrst in stopenj glede na vse plati poučevanja in ustroja šolstva s slovenskim učnim jezikom;
b)	za vsa vprašanja, ki zadevajo učno in vodstveno ter upravno osebje slovenskih šol;
c)	o imenovanju komisij za državne izpite na slovenskih šolah;
d)	o imenovanju komisij za odobritev učbenikov, ki
se tiskajo z letnim skladom, predvidenim s členom 8 zakona št. 932 z dne 22. decembra 1973.
Z ozirom na slovenske šole ima deželni svet za slovensko šolo vse funkcije, Ki jih predvideva člen 12 OPR št. 416 z dne 31. maja 1974.
Deželni svet slovenske šole izbere iz svoje srede predstavnika v upravni svet tržaške in videmske univerze.
Člen 13
Sestava deželnega sveta za slovensko šolo naj u-streza sestavi vodstvenega telesa šolskih okrajev, katerih ozemlje zadeva več pokrajin in občin, o čemer govori člen ll OPR št. 416 z dne 31. maja 1974.
Vsi člani deželnega sveta slovenske šole morajo biti izbrani med italijanskimi državljani slovenskega jezika.
Predstavnik učnega osebja šole s slovenskim učnim jezikom v vsedržavnem svetu za šolstvo, o katerem go vori 4. poglavje — člen 16 OPR št. 416 z dne 31. maja 1974, je polnopravni član deželnega sveta za slovensko šolo.
V	deželnem svetu za slovensko šolo so predstavniki občin, o katerih je govor v členu 3 pričujočega zakona
Število predstavnikov, o katerih govori paragraf g) člena tl OPR st. 416 z dne 31, maja 1974, se poveča od 1 na 3 in od 2 na 5
Imenuje jih deželni svet Furlanije - Julijske krajine z glasovanjem za omejeno število kandidatov.
Volitev članov deželnega sveta za slovensko šolo, ki se razpišejo na osnovi deželnih list, se udeležijo, s postopkom, ki ga predvideva člen 20 OPR št. 416 z dne 31. maja 1974. vse komponente slovenskih šol vseh vrst in stopenj v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Člen 14
Deželni svet za slovensko šolo se obnavlja in opravlja svoje funkcije skladno z normami, ki jih predvideva OPR št. 416 z dne 31. maja 1974 in z normami tega za kona, kolikor jih je mogoče izvajati.
Predsednik deželnega sveta za slovensko šolo se u-deležuje sestankov predsednikov okrajnih šolskih svetov Furlanije - Julijske krajine, ki jih predvideva čl. tl OPR št. 416 z dne 31. maja 1974, da prouči- ali sproži proučevanje problemov 'skupnega interesa.
Za koordinacijo storitev krajevnih uprav, ki so skupne italijanskim in slovenskim šolam, deželni svet za sloven sko šolo imenuje svoja odposlanstva, ki se spričo problemov skupnega interesa udeležujejo sej okrajnih šolskih svetov, ki so pristojni za določeno območje.
V	tem primeru so veljavni sklepi okrajnih šolskih svetov, v dopolnjeni sestavi z odposlanstvom deželnega sveta za slovensko šolo, samo če je v večini glasov všteta tudi večina glasov slovenskih predstavnikov.
Člen 15
V	pokrajinskih šolskih svetih v Trstu in Gorici se predstavništvo staršev in dijakov državnih'šol' s šloVeiv' skim učnim jezikom, ki ga predvidevata prvi in drugi odstavek člena 34 OPR št. 416 z dne 31. maja 1974, ppl veča na eno četrtino.
Čeprav ostajajo v veljavi norme, ki jih predvideva drugi odstavek člena 34 OPR št. 416 z dne 31. maja 1974 in nadaljnje spremembe, so vsi sklepi, za katere je neposredno pristojen pokrajinski šolski svet in zadevajo slovensko manjšino, veljavni le, če je v večini glasov všteta tudi večina glasov slovenskih predstavnikov.
Z odlokom predsedstva ministrskega sveta, na predlog ministrstva za javno vzgojo, po posvetovanju z deželnim svetom za slovensko šolo, bodo 60 dni po ustanovitvi slovenskih šol v videmski pokrajini, sestava pokrajinskega šolskega sveta videmske pokrajine in norme, ki urejajo njegovo dejavnost, prilagojene normam tega člena.
Člen 16
S sedežem v Trstu je ustanovljen deželni zavod za raziskovanje, eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje za šolo s slovenskim učnim jezikom.
Zavod, ki ga omenja prejšnji odstavek, je javnopravni subjekt z upravno avtonomijo.
Zavodove naloge in notranjo strukturo določajo členi 9 in 10, tretje poglavje OPR št. 419 z dne 31. maja 1974.
Sestava organov deželnega zavoda za slovensko šolo, njihovo dejavnost in probleme, ki zadevajo osebje, bo u-redil OPR na predlog ministrskega sveta in po posvetovanju z deželnim svetom za slovensko šolo v roku 60 dni od kar bo pričel veljati ta zakon.
Predsednik deželnega zavoda za raziskovanje, eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje in predstavnik, ki ga bo iz lastne srede izvolilo vodstvo zavoda, sodelujeta na konferencah deželnih zavodov, evropskega centra za vzgojo in biblioteke za pedagoško dokumentacijo, o katerih govori člen 15 OPR št. 419 z dne 31. maja 1974.
TRETJE POGLAVJE
Ustanove, združenja, občila, kulturne dobrine in kulturna sredstva
Člen 17
Država bo letno namenila deželi Furlaniji - Julijski krajini prispevke, ki bodo vpisani v posebno proračunsko postavko, za podporo dejavnosti glavnih kulturnih ustanov slovenske manjšine, pri čemer bo zajamčena njihova popolna samostojnost.
Za leto 1979 znaša prispevek, o katerem govori prejšnji odstavek, 3.500.000.000 lir.
Seznam ustanov, katerim bo izplačan prispevek, določi komisija, o kateri govori člen 24 tega zakona.
Komisija bo tudi ugotavljala pomensko prednost u-stanov in bo zato določila tudi višino letne podpore.
Izplačilo določa predsednik deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine s svojim odlokom.
Država daje na razpolago ustanovam, o katerih govori prvi odstavek tega člena, javne zgradbe, ki ustrezajo njihovi dejavnosti.
Člen 18
Država skrbi tudi za integracijo stroškov slovenskih združenj, vključno mladinskih, ki spodbujajo razvoj dejavnosti slovenske manjšine na družbenem, kulturnem, gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, športnem in rekreativnem področju.
Temu je namenjena četrtina prispevkov, ki jih predvideva člen 17 tega zakona. Izplačilo prispevkov poteka po normah ki jih predvideva peti odstavek člena 17. Seznam združenj, ki se jim prizna prispevek in višina letnega prispevka za vsako določa komisija, o kateri govori člen 24 tega zakona.
Člen 19
RAI TV spodbuja tudi z ustanovitvijo ustreznih produkcijskih centrov razvoj radijskih in televizijskih oddaj v slovenskem jeziku.
V	Furlaniji - Julijski krajini RAI TV organizira svoje organike in strukture tako. da bosta zajamčeni kulturna in funkcionalna avtonomija programov in poročil v slovenskem jeziku.
Člen 20
Država priznava, poleg tistih, ki jih predvideva zakon o založniški dejavnosti, še posebne prispevke v podporo tisku in založniški dejavnosti v slovenskem jeziku v Italiji.
V	Furlaniji - Julijski krajini morajo državna podjetja in podjetja z državno soudeležbo, kakor tudi vse javne ustanove, ki oglašajo v italijanskih časopisih, v enaki meri oglašati tudi v sorodnih časopisih v slovenskem jeziku.
Člen 21
Z namenom, da se razvijajo odnosi med obmejnim prebivalstvom ter med slovensko manjšino in matičnim narodom, država spodbuja kulturne izmenjave med Furlanijo - Julijsko krajino in Jugoslavijo tudi s posebnim poenostavljanjem upravnih postopkov in s carinskimi o-prostitvami za začasno ali dokončno uvažanje ali izvažanje kulturnih dobrin in umetnostnih sredstev.
V	roku 6 mesecev po vstopu v veljavo tega zakona bo pristojno ministrstvo na osnovi mnenja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in po posvetovanju s komisijo, o kateri govori člen 24 tega zakona, izdalo pravilnik za izvajanje norm, ki jih vsebuje prejšnji odstavek.
ČETRTO POGLAVJE
Družbenogospodarski razvoj in pooblastila deželi
Člen 22
Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini država pooblašča funkcije, ki so potrebne za organsko izvajanje njenih izvirnih in že pooblaščenih funkcij, z namenom, da zaščiti etnične značilnosti slovenske manjšine in spodbuja njen družbeni, gospodarski in kulturni razvoj.
Prav tako ima pooblastilo za upravne funkcije, ki zadevajo zaščito in ovrednotenje zgodovinskega, umetniškega, arheološkega in spomeniškega bogastva.
Država v okviru prispevkov, ki jih predvideva člen 50 ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963 — Posebni statut avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, bo namenila občinam, o katerih govori prejšnji člen 3. letne izredne finančne prispevke na osnovi deželnih večletnih načrtov za posege, ki predstavljajo dopolnilo k deželnemu razvojnemu načrtu.
Člen 23
Deželne večletne načrte za posege, o katerih govori prejšnji člen, izdela avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina sporazumno z zainteresiranimi gorskimi skupnostmi in z občinami, ki jih omenja člen 3 tega zakona in ki so^ftu-uče gorskih skupnosti, ter morajo določiti cilje gospodarskega razvoja jezikovno mešanih področij ter določiti:
a)	kreditne olajšave, podpore, spodbudne prispevke za posamezne veje gospodarstva ter kriterije izplačevanja skladov;
b)	ukrepe za spodbujanje gospodarske dejavnosti zadružnega ali združevalnega značaja med kmeti - rejci, ribiči, obrtniki, trgovci in malimi podjetniki, kakor tudi pobude za agroturizem;
c)	posege v podporo tradicionalnih dejavnosti v občinah, ki jih omenja člen 3 tega zakona, s posebnim poudarkom na kmetijstvo, živinorejo in agroturizem:
d)	posege za kakovostno izboljšanje in številčno povečanje delovnih mest na jezikovno mešanih področjih;
el posege za zaščito okolja, za ovrednotenje zgodovinsko kulturnega bogastva slovenske skupnosti in za kakovostno izboljšavo in razširjanje javnih storitev;
f)	zaščitne ukrepe v zvezi z uporabo ozemlja in za ohranjanje ter obnovo zgodovinskih središč, spomenikov in zgradb posebne zgodovinske in arhitektonske vrednosti;
g)	posebne norme za omejitev uporabe zemljišč v primeru nekmetijskih dejavnosti in za določitev oblik soudeležbe lastnikov zemljišč pri teh dejavnostih ali zamenjave t.er/ali odškodnine v izjemnih primeriu razlastitve, oziroma začasne ali trajne zasedbe zemljišč;
h)	ukrepe, v primeru zaseganja zemljišč jusarskega značaja, o tem, kako naj zainteresirane občine uporabljajo sklade, namenjene odplačilu odtujene dobrine in za to. da bo skupnost, ki je uživala jusarske pravice uporabljala za te nastale pobude.
Deželni načrt posegov za družbenogospodarski razvoj slovenske manjšine se uokvirja v splošno državno in deželno načrtovanje in posegi, ki jih predvideva, se morajo nanašati na deželni urbanistični načrt, v katerega bodo vključeni s posebnimi variantami.
Načrt je predložen v odobritev deželnemu svetu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine po predhodnem posvetovanju s komisijo, o kateri govori prihodnji člen.
Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina skrbi za razdelitev finančnih sredstev, ki jih predvidevajo načrti posegov zainteresiranim občinam.
Za izplačevanje prispevkov tretjim osebam ali vsaka druga oblika olajšave ali spodbujevalnega prispevka, bodo skrbele zainteresirane občine na osnovi mnenja komisije, ki jo omenja člen 24 tega zakona.
Člen 24
Da se zajamči neposredno sodelovanje slovenske manjšine pri oblikovanju in izvajanju načrtov posegov, o katerih govori prejšnji člen, in pri vseh ostalih izbirah, ki zadevajo manjšino in za vprašanja, ki bodo predmet državnih pooblastil avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini je pri deželi ustanovljena posvetovalna komisija, ki ja izraz slovenske manjšine.
Komisijo sestavljajo izključno italijanski državljani slovenskega jezika in jo imenuje deželni svet avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine v roku 30 dni od začetka vsake mandatne dobe na osnovi predlogov občin, ki so v celoti ali delno vključene v seznam, ki ga omenja člen 3 in glavnih družbenogospodarskih in kulturnih organizacij, preko katerih se izraža slovenska manjšina.
Naloga deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine na osnovi norm prejšnjega odstavka je, da določi število članov komisije, način njihovega imenovanja in uredi njeno dejavnost.
(Nadaljevanje na 6. strani)
KULTURA
■ •• n’ * .
11. junija 1978

JUBILEJ SILVIJA KOBALA, ČLANA SSC
Petdeset let življenja od teh 32 za teater
• • •
XI. MEDNARODNO PISATELJSKO SREČANJE NA BLEDU
Receptivnost in zgodovinskost oblike sta vitalni lastnosti književnosti
Uvodni referat na tretjo podtemo znanega beograjskega kritika in esteta Predraga Palavestre
...v.-.v::..	.......i
Silvij, tako tem rekel kolegu Sil-viju Kobalu, v soboto 10. t. m. boš praznoval petdesetletnico rojstva. Spodobilo bi se, da narediva za ta jubilej kratek pogovor.
V	začetku ni bil z mojo idejo kdo ve kako navdušen. Ko pa sem ga še in še prigovarjal se je sprožil kot moj prenosljivi magnetofon. Ni ga bilo moč prekiniti.
Vse kar je povedal sem le natipkal in izročil v objavo.
Petdeset let! Pol stoletja! 18.250 dni življenja (če ne štejemo prestopnih let) Svetopisemsko bi rekli, da sem se srečal z Abrahamom! Kar precej jih je, ali pa ne, če pomislimo, da se je življen-sko povprečje v zadnjih letih znatno zvečalo.
Prav pa je le imel naš veliki France (Prešeren, namreč), ko nam je zažugal tisto o kratkosti našega življenja. Leta neusmiljeno in neizprosno bežijo. Bolje, da človek ne misli preveč na to.
Kar zgrozim se ob misli, da sem od teh mojih petdeset let kar dvaintrideset preživel v gledališču in to v enem samem, v našem, ki mu daneš pravimo Stalno slovensko gledališče ... 32 let... to niso mačje solze!
Zdi se mi, da sem včeraj «pri-plavah po reki Idrijci v Jadransko morje — v Trst. Imel sem takrat 18 let. Bil sem suhljat... Koliko navdušenja je bilo v meni, obenem pa tudi koliko strahu. Kot Hamlet sem si postavljal vprašanja . .. sem ali nisem? Bom zmogel ali ne bom zmogel?
V	gledališkem smislu povedano sem bil le novorojenček. Koliko znanja mi je še manjkalo; znanja, ki je igralcu tako potrebno. Moral sem se najprej znebiti svojega tipičnega idrijskega dialekta. Slovenščina mojih starejših kolegov je vse drugače zvenela.
S sabo sem prinesel le talent, kolikor mi ga je dobrodušna mati narava dodelila.
V	gledališče sem prišel kot smrkavec in tak sem tudi ostal. . . pa naj bo to na žalost ali na veselje .. . sicer z gubami, na pol že osivelimi lasmi, kakšnim kilogramom več, a v srcu poln mladostne sile. Naš poklic terja, da smo malo otročji, kako bi se drugače igračkali s tolikimi različnimi usodami.
Pred leti sem igral sinove in vnuke, pa- otroške junake, zdaj pa že igram očete in strice in prišel bo čas, ko bom igral same nonote, seveda če mi bodo možgani še delovali in če bo v meni še kaj ustvarjalne sile.
Ce me kdo vpraša, kaj bi bil, če se ne bi odločil za igralski poklic, mu brez obotavljanja odgovorim ... ne bi se mogel odločiti za kaj drugega kot za igralca. Na tiho pa mi moja skrita vest pravi. .. reva, kako bi se odločil za kaj drugega ali imaš sploh smisel za kaj drugega? Si za kako drugo rabo? Samo publiki se znaš kazati in se sprenevedati. ..
Saj res: publika! Če bi te ne bilo, bi tudi gledališča ne bilo! Kolikokrat smo potrti, ko jo je premalo. Naše gledališče ima obenem še narodnoobrambno poslanstvo, da brani naš jezik ... kaj ni bil dovolj zatiran?
Sedma zapoved:	kradi malo
manj .. . kar na smeh mi gre. če pomislim, da igram prav za svoj petdeseti rojstni dan to Fojevo sa tiro. . .. pa še vlogo Ekonomista krstofoba. Kolikšna ironija če pomislim, da igram pravzaprav avtorjevo vlogo. Fo je zagrizen revolucionar, ki s. svojim pisanjem biča to pokvarjeno družbo, jaz pa, čeprav me bolijo vse socialne in druge krivice, ne bi hotel *da bi vse skupaj zletelo v zrak*. Sedma zapoved me ne moti, bolj mi je napoti kakšna druga, sicer pa saj smo vsi krvavi pod kožo. Igram ekonomista. Ekonomijo prepuščam ženi. Sem krstofob ... to izmišljeno fobijo, menim, da ima-
mo vsi, kdo si želi v krsto?! Na odru ležim kar dvakrat v krsti... moja kolegica Miranda Caharija, ki igra v tej igri glavno vlogo, mi je rekla, da je celo sanjala, da sem zares umrl. Upam, da mi je s temi sanjami podaljšala življenje. Spomnim se besed, ki jih govorim v «Stari gardi» — tam sem igral vlogo 78-letnega penzioni-sta: *Meni se prav nič ne ljubi umreti, življenje je tako lepo! Všeč mi je zrak, ki ga diham, voda, ki jo pijem, kruh, ki ga jem, sonce, ki me greje . .. Vse kar nam ponuja življenje mi je všeč!
Kako bi to ne bilo! Petdeset let je le etapa, ni pa še nikak cilj! Ob Tvoji obletnici, ti dragi Silvij tvoji stanovski tovariši, prijatelji in predstojniki, naše občinstvo, ki te toliko ceni in spoštuje, pa bralci našega dnevnika in sploh vsi kličejo: ŠE NA MNOGA LETA!!!
Želimo Ti veliko sreče, zdravja in vsega po čemer najbolj hrepeniš.
Tem željam se kajpada pridružuje tvoj
ADRIJAN RUSTJA •
V svetu, v katerem so omajani vsi prejšnji sistemi vrednot in v katerem več ne veljajo včerajšnja merila, se književnost nagonsko obrača k tistim idejam, ki se četudi na prvi pogled zdijo, kot da bi lahko premostile prepad razdvajanja med individualno zavestjo in splošnimi pogoji obstoja. Dovršenost, skladnost in popolnost umetniške oblike, katere recepcija je odvisna od številnih objektivnih dejavnikov, imajo v tem svetu včasih pomen izzivajoče vrline. V nasprotju s splošnim kaosom, navkljub grobostim, negotovostim in neskladju objektivnega sveta, deluje harmonična samostojnost popolnoma ustvarjene umetniške tvorbe kot tolažilo in kot privid z nekega drugega sveta, kot oživljeni sen, v katerega zaprtem in avtonomnem prostoru se uresničuje tisto, kar je izgubljeno v zgodovini. Dekreti in obtožbe proti formalizmu, proti popolnosti tako imenovane «prazne» oblike in proti umetnosti zaradi u-metnosti, ki so zabeleženi celo v novejši zgodovini, so najpogosteje motivirale praktične in pragmatične zunajknjiževne zahteve. Notranja soodvisnost med obliko in vsebino je opozarjala na to, da utegne biti izza svobodne oblike svobodna vsebina umetniškega dela in da je estetizem kot oblika samoupravljanja osebnosti in subjektivne ustvarjalne integritete lahko v določenih razmerah celo subverziven. Načelo »delujoče oblike*, kot so ga formulirali prvi teoretiki socialističnega realizma, je bilo glavna opora neke poetike, ki se je v temeljnih točkah svojega programa poistovetila ne samo z revolucionarno ideologijo, temveč predvsem z revolucionarno prakso ter ponosno razglašala neposredno in podrejeno vlogo književnosti v preobrazbi družbenih odnosov. Odpori, ki so se oglasili pozneje proti tej kanonizirani obliki, so imeli prav tako jasno zgodovinsko opredelitev in so bili v pretežni meri etično utemeljen estetski upor proti dogmatizmu in etablirani zavesti.
Podobni procesi so se dogajali tudi poprej. Ko je ob koncu minulega stoletja naturalizem na določen način poenostavil postopek realistične književnosti ip veristično dokumentarnost označil za i-deal neke estetike-.-fck/fie je ukvar-
jala prvenstveno z zunanjimi družbenimi in zgodovinskimi manifestacijami življenja, je subtilni e-stetizem simbolistov s poudarjeno popolnostjo oblike in presenetljivo artikulacijo pesniškega jezika, o-značeval neke vrste upor ustvarjalne individualnosti in neodvisnega duha. če lahko verjamemo pisateljem tistega časa, kot je to Joris Karl Huysmans, je bil to odpor proti impersonalnosti in kljubujoča obnova klasičnega estetskega ideala proporcov, ravnotežja in formalne čistosti. Taista klasična načela estetike, dograjeva-na stoletja iz generacije v generacijo, so osporavali rušilni vetrovi avantgarde, ki ni priznala in prizanesla nobenemu tradicionalnemu idealu lepote, nobeni moralni vrednoti nekdanjega sveta. Duh antipasatizma in kult kinetičnega dinamizma, lasten bučnim vdorom futuristične agresivnosti, je imel v sebi nekatere lastnosti resnične avantgarde. Na ruševinah stare kulture in preživele civilizacije je bilo potrebno zgraditi novo prihodnost, v katero bi se morda lahko na novo integrirala porušena in ogrožena zavest. Totalitarnost futuristične ideologije pa je nasprotno dajala dovolj mo-
ralne osnove, da bi se skozi to
novo, revolucionarno obliko uresničili humanistični ideal vsečlove-
ka kot utopična paradigma poistovetenja človeka in boga, nad čemer so se v metafizičnem kljubovanju navduševali zgodnji ekspresionisti. Marinettijev klic »ubijmo mesečino!*, dadaistični brki na obrazu Mone Lise,
., poziv na rušenje muzejev in knjižnic, glo-
rifikacija vojne in ritem drvečih strojev niso bili samo simboli neke avantgardne ideologije, temveč tudi oblike neke nove umetnosti. Bila je pogojena in prežeta s to ideologijo in v imenu revolucionarne prakse pripravljena, da se ji podredi. Toda v katerokoli smer naj se je že estetika a-vantgarde obračala, ni mogla biti nič drugega kot uporaba neke nove etike, ki je v imenu svojega ideala jutrišnjega dne hotela utrditi nova merila in postaviti nove vrednote, da bi ne spremenila samo načina mišljenja in utrjenih odnosov v družbenem obnašanju, temveč tudi vse dotedanje oblike umetnosti kot tudi sam jezik poetske komunikacije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiMiniiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuMiiiifiiiiiiimiiiiiimiiMiiiMiiimiiiiiiniiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO GOSTOVANJU PDG NOVA GOBICA V VABŠAVI IN SCECINU
USPEH »MARTINA KAČURJA* IN ŠE GOSTOVANJE V BERNU
Kot je znano je Primorsko dramsko gledališče od 27. maja do 3. junija gostovalo na Poljskem. S predstavo »MARTIN KAČUR* Ivana Cankarja - Janeza Povšeta je obiskalo Varšavo in Ščečin, znano gledališko mesto na skrajnem severu Poljske — vse to na povabilo «Teatra Adekwat-nega* iz Varšave, ki je bilo — našemu občinstvu je kvaliteten nastop zelo dobro znan — gost Goriškega srečanja malih odrov 78.
Prvi vtisi omenjenega gostovanja prav gotovo daleč presegajo pričakovanja, posebno še ker je gostovanje vsakršne kulturne skupine na Poljskem takorekoč brez izjeme združeno z veliko odgovornostjo, ki spremlja soočenja s to kulturno deželo, bogato s tradicijo kakor tudi aktualne kulturi«) prodornostjo.
Najbrž v tem trenutku ni na mestu opis izrednega sprejema, s katerim je »Teatr Adekwatny» počastil Primorsko dramsko gledališče, čeprav bodo ostali vtisi predstav nekaj najboljših varšavskih gledališč, kakor tudi ogled največjih kulturnih znamenitosti poljske prestolnice, za vedno v spominu. Tudi ne velja v tem hipu podrobneje opisovati ščečin, mesto z veliko kulturno in zgodovinsko tradicijo. Prav tako je škoda, da nd prostora za podrobnejši opis »Teatra Adekwatnega» iz Varšave kakor tudi »Teatre 13. muz* v Ščečinu, saj oba gledališka organizma izredno hrabro in prodorno tudi na Poljskem utirata pot neinstitucionalnemu gledališču z neverjetno požrtvovalnostjo, gibljivostjo ip ne nazadnje posebnim gledališkim izrazom
Vse omenjene vtise, ki so po svojem značaju žlahtno dragoceni, je prav gotovo nadgradila izkušnja soočenja z drugim kulturnim prostorom.
Primorsko dramsko gledališče je namreč prvič gostovalo v prostoru, ki v celoti — razen ied kih izjem — ne more dojemati predstave preko besedila, ampak zgolj preko gledališke sugestije kot take. Se pravi, da občinstvo sprejema dano predstavo, dano vsebino ali izpoved zgolj preko gledališkega izraza, ki nos; v sebi tak ali drugačen primaren motiv komunikaci.je. Izjemno huda preizkušnja, ki so jo igralci Iztok Jereb, Tone Šolar in Matjaž Turk (naj na tem mestu spomnimo, da je bil scenograf predstave Demetrij Cej. kostumograf
Marija Vidau, glasbeni opremljevalec Dija šurevi prestal) bolje,
kot je bilo mogoče pričakovati. Pred«) prispejo uradni odmevi.
je treba namreč podčrtati nedvoumno dejstvo, da je «Martin Kačur* v prostoru Poljske izzvenel v mnogočem in mnogokrat naravnost v bistvo, iz katerega je sam izšel: pokazalo se je v zelo jasni luči, da imata slovenski in poljski kulturni prostor mnogo skupnega in da je »plemenita romantika*, kot so poimenovali gostitelji Cankarja in predstavo Primorskega dramskega gledališča, takorekoč eden temeljnih sestavnih delov poljske narodne zavesti.
Zanimiva je seveda dodatna informacija, da »romantika* kot pojem na Poljskem nima obeležja predvsem čustvenosti in mehkobe, ampak obeležje globoke človekove angažiranosti, ki se sooča in želi soočati z najlepšimi, še neuresničenimi vizjarni notranje in zunanje svobode. Prav gotovo dragocen prispevek raziskovanju Cankarjevega opusa in posredno tudi «Martina Kačurja*, ki dobiva skozi rezonanco poljskega kulturnega prostora precej tistih kvali-
tet, ki jih mi sami prav gotovo nismo še uspeli do kraja razviti, izostriti ter umetniško poustvariti.
Skratka, »moški* občutek čustva, ki ga v luči takšnega razumevanja in občutenja prinaša Cankar, podaljšan v predstavo Primorskega dramskega gledališča, je bilo tolikšna zanimivost za ekipo »Teatra Adekvvatnega*, da se je ta odločila uproziriti »Martina Kačurja* v svojem gledališču. Seveda na svoj, povsem specifični način, ki ga je novogoriško občinstvo ob velikem navdušenju spoznalo na letošnjem Goriškem srečanju malih odrov. To je docela asketski, scene in kostumov do možne skrajnosti očiščen odrski prostor, v katerem dominira igralec kot nosilec problematike in gledališkega izraza. Skratka: omenjena zamisel predstave »Martin Kačur* za 3 moške
JANEZ POVŠE
(Nadaljevanje na 9. strani)
Če je jezik zgodovinski in odvisen od družbenih sistemov in gibanj, kot to trdijo številni današnji jezikoslovci in teoretiki književnosti, bi bilo povsem naravno, da je tudi sama književna oblika, ki jo ta jezik oblikuje v temelju zgodovinska. Toliko bolj, ker zaradi svojih dialektičnih lastnosti umetniška in književna oblika ne more biti dokončna in absolutna: njena popolnost je lahko izziv ali negacija, toda v tem dejstvu, je omejena. Umetniška oblika predstavlja poseben način in sestavni del samega življenja, del objektivnega sveta, ki ga ustvarja in oblikujeta človeško delo in razum in v katerem ni ničesar, kar bi bilo dokončno. Oblika ni tehniški model obdelave niti način organizacije gradiva, temveč umetniški
korelativ vsebine in etičnega pomena danega dela. Je nosilec in bistveni dejavnik nove stvarnosti, ustvarjene v samem delu in popolnoma integrirane v objektivni svet zgodovine, ki je z njo obogaten in humaniziran. Razmišljajoč o problemih Vsebine, materiala in oblike v književnem umetniškem ustvarjanju je Mihail Bah-tin v nekem svojem eseju, ki je bil polnih petdeset let neobjavljen in bil šele pred kratkim natisnjen, šel celo dlje in trdil, da je funkcija oblike v odnosu na vsebino njeno «intuitivno prežema-nje spoznavnega z etičnim*. Kot je stvarnost konstrutivni činitelj vsebine, a vsebina konstituitivni
D. ž.
(Nadaljevanje na 9. strani)
USPEL SEMINAR GLASBENE MATICE
ZAČETNI PRIJEMI PEDAGOGA
V soboto, 27. maja, je bil v dvorani J. Gallus šole Glasbene matice seminar na temo »Začetni prijemi pedagoga z gojenci od prve ure do nižje šole*. Tečaj je imela prof. Zdenka Novak, načelnica klavirskega oddelka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Seminarja so se udeležuj vsi stalni pedagogi za klavir šole Glasbene malice ter dijaki višji« letnikov. Prof. Novakova je govorila tudi o programu dela, ki da n« sme biti strogo vezan na učni načrt, pač pa prilagojen dojemanju P®" sameznega gojenca

GIANNI BRUMATTI V OBČINSKI GALERIJI COSTANZI
KRAS PO UKAZU SRCA
Skozi 50 njegovih del se zrcali iskren odnos do Krasa in njegovih ljudi
V preteklih desetletjih burnega prevladovanja informalno abstraktnih slikarskih tokov, popar-tizma in marsičesa podobnega, ko včasih ni šlo več le za sam obstoj etično in moralno veljavne umetnosti, pač pa v splošnem nemiru dezorientacije vsaj za ustalitev bistvenih vrednot likovnega ustvarjanja, je v Trstu, ne meneč se za vse, kar se je na tem področju dogajalo, Gianni Bru-matti upodabljal lepote našega Krasa tako, kot mu je to narekovalo srce," ne pa tako, kot bi to neslo likovniku, ki bi se ravnal po tržnih zakonih razstavišč in galerij. O tem vsaj posredno priča tudi dejstvo, da je danes že 77 let stari mojster priredil vsega skupaj 17 osebnih razstav, pa čeprav je hkrati zelo veliko sodeloval na raznih skupinskih razstavah in manifestacijah.
Ta njegova zadržanost ga je sicer potiskala stran od ospredja
na javnem torišču, na katerem so se mnogi njegovi vrstniki ali slikarji nasploh hrupno likovno preusmerjali, ni ga pa ovirala, da ne bi pozorno sledil likovnemu razvoju doma in v svetu. Toda iz tega je prevzemal le to, kar je moglo najprimerneje vzpodbuditi njegova tenkočutna občutja za naravno lepoto in si izoblikovati nad vse osebno likovno izraznost.
Da je Gianni Brumatti v tem uspel, se je kritika zavedla že pred desetletji, vendar pa tihi u-stvarjalec, ves predan svojemu slikanju, oziroma nesprejemljiv za povzdigovanje lastne slikarske pomembnosti ni tega nikoli izkoriščal, da bi mogel že zdavnaj prevzeti tisto mesto v vrhunskem tržaškem slikarstvu, ki mu v resnici pritiče.
To mu pa sedaj priznava velika razstava kakih 50 njegovih del v palači Costanzi, razstava, ki mu jo prirejata tržaška občina in muzej Reyoltella v znak priznanja za njegovo skoraj 60-letno bogatenje slikarskega vzpona našega mesta, bogatenje, pri katerem pa on sam ni materialno prav nič obogatel. Hkrati pa ga je občinska uprava obdarila s čedno večbarvno monografijo, ki jo je pripravil prof, Sergio Molesi.
Kakor mnogi tržaški likovniki, se je tudi Brumatti izšolal na do-
Cerovlje 1974
Gianni Brumatti
mači šoli za obrtniške mojstre in sicer na oddelku za slikarstvo pod vodstvom znanega slikarja Wo-stryja. In tako uspešno se je izšolal, da mlademu umetniku že ni bilo več potrebno morebitno a-kademsko izpopolnjevanje. Na tej razstavi najstarejši olji 23-letnega Brumattija in sicer «Istrska marina* in »Glinščica pri Boljuncu* sta zares odlični pokrajini, čeprav se v prvi v razporejanju obalnih hiš čuti daljni Cezannov odmev, v drugi pa odmev impresionizma.
Na razstavi pa je vendarle večina slik iz dobe po drugi svetovni vojni, ko je mojster dosegel izreden ustvarjalni vrhunec v svojem krajinarstvu, v tem ko ga je nekoč močno zanimala tudi človeška podoba, saj je s freskami poslikal dve cerkvi. Ne glede na to pa Brumatti ostaja tržaški slikar svoje generacije, vendar slikar, ki se ga pri slikanju ljudi ni niti dotaknilo poveličevanje tršato krepkega italskega človeka po zgledu uradnega novečentizma. Ostaja pa človek v njegovih pokrajinah malone vedno prisoten, vtem ko se večina naših domačih slikarjev te mu izogiba. Toda Brumatti sam
trdi, da je naš kraški kmet bistven del kraške pokrajine in nujno potreben, da ji vdahne tisto veličino prvobitnosti, ki jo on podoživlja ob vsakem obisku Krasa.
Slike morja, ki pa se vedno končujejo z obalo, so pri Brumattiju bolj redke. A tudi v teh je elementarna, stihijska moč, kakor npr. v sliki »Temno morje* ter v sliki «Morje in burja*. Morje da je podobi predvsem obeležje kraja. Podobno bi mogli reči tudi za obe sliki tržaških kolodvorov, ki sta le pretvezi, kako nam ohraniti spomin na zadnji dim puhajoči »hlapon*, ranžirno lokomotivo.
V svojem bistvu je Gianni Brumatti vendarle in predvsem pristen pesnik kraškega, kmečkega okolja, ker se zgolj pokrajina bolj redko pojavlja. Kar je bil v tem Grohar za Gorenjsko, to je Gianni Brumatti za naš Kras. Ni pa to standardizirani Kras rdečega ruja in belih skal Kot pri Groharju obiluje pri Brumattiju veliko slamnato zlatih odtenkov in motno bisernih odsevov na svetlih modrinah senc. Je to Kras delovnega in delavnega kmečkega človeka. Tudi tam, kjer Kraševca
na sliki ni, ga čutiš, ko občuti" ješ sveže zorane njive, kopice se na, povezane in porezane trte, P® tudi ob sami hiši. In kjer Brl1’ matti slika človeka, ga ne posl* vi fja za »štafažo*, da bi poživj videz. Čeprav so na njegovih ®**' kali Kraševci majhni, pač v «®z merju s podobo, tvorijo s harn10' nijo pokrajine trdno celoto, pa na gre za kosca, žanjico, orača volom, za grabljico ali mlekar co, za starko v snegu ali za leti sko ob vodnjaku. Vsak lik, č«
prav ponekod komaj opazen,
daj«
nnii#iiiiiniiiim*iniiiiiiii>iiiiitiiiiiimiiininiiiiii*iin*niiiniiiiiii*iiAiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiMii*iAwiiiii n a ■** fviiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiii iiii^miiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiin.iiiiiiiiiiinuniijimiim^ftn^gifniummuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiigigi^fgggiaiifsi
kraju, gričevju, polju poudarek' pa naj gre za motive iz okoli« ^ Cerovelj, Samatorce, Slivnega, S® leža ali Nabrežine ali pa tudi s Sesljana, kamer Brumatti n&)rA je zahaja s svojo slikarsko l°r bo po svoje motive.
Če izvzamemo nekaj slik, kj« je glavni poudarek na ljudeh, n-Pz' «Begunci», »Razdejana vas*, . ga pot* in »Povratek*, potem oh ogledu te razstave starejši P° znavalci slovenskega slikarstv dejali, da je Gianni Brumatti z® Trst to, kar je bil Rihard J8^ pič za Ljubljano, seveda z raZ gledi njene okolice.
MILKO BAMBIČ m)«1*
Zakonski osnutek KPI za globalno zaščito Slovencev
(Nadaljevanje s 5. strani)
PETO POGLAVJE Prehodne in zaključne norme Člen 25
Državljani, katerim so s prisilo kakorkoli spremenili ali določili priimke ali imena v fašistični dobi, ali iz drugih razlogov pred in po tej dobi, ter njihovi potomci, imajo pravico da dobijo izvirni priimek z navadno prošnjo, naslovljeno na prizivno sodišče sodnega okrožja, ki je teritorialno pristojno za občino, v kateri ima prizadeti bivališče.
V	tem primeru se uveljavi postopek, o katerem govori kraljevi odlok številka 1238 iz dne 2. julija 1939, osmo poglavje, drugi del, člen. 158 in sledeči.
Postopek je brezplačen, sodišče pa ga mora opraviti v roku 90 dni po vložitvi prošnje. Anagrafski uradi poskrbijo za potrebne vpise.
Prošnje so lahko tudi kolektivne, ki jih prizadeti podpišejo z avtentificiranim podpisom in v katerih navedejo imena in priimke, izvirno obliko ter anagrafske podatke, ki so potrebni za ugotovitev istovetnosti prosilcev.
Člen 26
V	roku enega leta po vstopu v veljavo tega zakona bo država poskrbela, da se slovenski skupnosti vrne, obnovi ali izplača ustrezna vrednost za nepremičnine, namenjene družbenim ali kulturnim dejavnostim, ki so bile last slovenskih organizacij, a so bile v času fašizma raz-
laščene, odtujene ali kakorkoli odvzete slovenskim organizacijam.
Vrnjene, obnovljene ali v enaki vrednosti odškodovane dobrine, bodo postale last občin, na katerih ozemlju se nahajajo in jih bodo občine dale na razpolago društvom ter ustanovam slovenske skupnosti po ustreznem pravilniku.
Ukrep, o katerem govori prejšnji odstavek, ne predvideva finančnih ali davčnih bremen na račun tistega, kateremu je namenjen.
Seznam dobrin predlaga komisija, o kateri govori člen 24, medtem ko ga bo izdala dežela na osnovi preverjanja pristojnih teritorialnih uradov finančne intenda-ture ter na osnovi finančnih sredstev, o katerih govori člen 3 tega zakona.
Občine poskrbijo za vzdrževanje poslopij, ki jih dobijo v last na osnovi tega zakona.
Člen 27
V roku enega leta po vstopu v veljavo tega zakona imajo pravico da dobijo italijansko državljanstvo apolidi slovenske narodnosti, ki trajno živijo in imajo vsaj pet let rezidenco na ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine in to zahtevajo.
Člen 28
Italijanski državljani slovenskega jezika, ki so služili v tako imenovanih «posebnih bataljonih« italijanske vojske, ter civilisti, ki so bili poslani v delovne oddelke ali internirani v koncentracijska taborišča zaradi politične ali etnič-
ne diskriminacije, imajo iste pravice kot politični preg®' njanci za obdobje, ko so bili vanje vključeni ali so bili drugih oddelkih deležni istega ravnanja.
člen 29
Vsako dejanje, ki teži za tem, da onemogoči ali 0 mejuje slovensko manjšino pri izvajanju njenih spečih' nih dejavnosti ali pri uporabi materinega jezika, se k* znuje na osnovi člena 291 kazenskega zakonika.
Člen 30
Vsi kazenski postopki proti italijanskim državljan«*1*1 slovenske narodnosti, ki so bili obdolženi zaradi uporab® slovenskega jezika v javnih aktih in v'opravljanju dol* nosti državljana do javne uprave, so s tem zakonom raj*. veljavljeni. Prav tako se črtajo razsodbe za dejanja- * jih omenja prejšnji člen, če so bile izrečene pred vstop0111 v veljavo tega zakona.
Člen 31
Uporabo dvojezičnosti ni podvržena dodatnim davčni111 obremenitvam.
Člen 32
Vsa določila, ki so v nasprotju s tem zakonom. razveljavljena.
člen 33
Breme, ki izhaja iz izvajanja tega zakona, se kf!)0 s skladi...
Zakladno ministrstvo je pooblaščeno, da s svojimi od' loki določi ustrezne spremembe državnega proračuna.

Prve neposredne volitve dvanajstih rajonskih svetov v tržaški občini
ROJAN
Pfavni center:
r Ermacora 3 Rivalstvo: 27 366 - Površi-.45 kv. km —
7® prebival-'3.673 preb. na .i*®1 — Naselja:
S del Proseka aontovela, Mi-5' Barkovlje, j? in Rojan -strukture: 7 ‘s|“h vrtcev (2 tasta), 6 osnov-(2 sloven-nižje sred-I®0'« (1 sloven-~~ Zdravstve-«°ritve: občin-Jfibulanta v U-2/A, pe-7cna posveto-'Ca v Ulici Pal-(,,Va 5, center za
ždravje v Miramarskem dre-servis za pomoč starcem *>riu pri upravnem centru — enske ustanove: PD Barkovlje,
GRETA - BARKOVLJE
;S«.	.	41
ZAHODNA PLANOTA
Lff®vnl center: 2 Cologna 30 -'bistvo: 21.830 f°vršina:	2,77
J1® — Gostota bistva: 7.880 y.n® kv. km — 2™: Kolonja in r® del škorklje ‘,kke strukture: Ma vrtca, 1 jj11® šola, 1 višanja šola, uni-a " Zdravstve-"oritve; občin-;arnbu.lanta v U-.^iulia številka za pomoč i etr> na domu "Pravnem een-
pomorsko društvo «Sirena» v kovljah, slovenski oratorij v Cordaroli.
Bar-
Ulici
KOLONJA - ŠKORKLJA
Upravna centra:
Prosek št. 220, Križ št. 274 — Prebivalstvo: 5.382 — Površina: 10,19 kv. km
—	Gostota prebivalstva: 528 preb. na kv. km — Naselja:
Križ, Prosek in Kontovel, razen o-balnih predelov —
Šolske strukture: 6 otroških vrtcev (2 slovenska), 5 osnovnih šol (2 slovenski), 4 nižje srednje šole (2 slovenski)
—	Zdravstvene storitve: pri upravnih centrih občinski ambulanti, pediatrična posvetovalnica in služba za pomoč starcem na domu
—	Javne storitve:
občinska kopalnica (Kontovel 294) in pralnica (Križ 394) — Slovenske ustanove: PD «Vesna» v Križu, PD Prosek - Kontovel, PD «Mladina» v Križu, športni društvi «Vesna» (Križ) in «Primorje» (Prosek), gospodarski društvi na Proseku in na
'................................
Kontovelu, konzorcij vinogradnikov v Križu.
Upravni center:
Proseška ul. 28 na Opčinah — Prebivalstvo: 8.823 — Površina:	35,02 kv.
km — Gostota prebivalstva: 252 preb. na kv. km — Naselja: Opčine, Bani,
Trebče, Gropada,
Padriče, Bazovica
—	Šolske strukture:
8 otroških vrtcev (4 slovenski), 10 osnovnih šol (4 slovenske), 3 nižje srednje šole (1 slovenska)
—	Zdravstvene storitve: občinski ambulanti na Proseku št. 38 in v Bazovici št. 100, pediatrična posvetovalnica in služba za pomoč starcem na domu
—	Javne storitve: občinska kopalnica na Opčinah — Slovenske ustanove: PD Tabor in ŠD Polet ter Finžgarjev dom na Opčinah, PD Primorec in ŠD Primorec, PD Slo-van in ŠD Gaja za Padriče in Gro-pado, PD Lipa in ŠD Zarja ter
SVETI IVAN
... v
■ ■ ....
Slomškov dom v Bazovici, jusar-ski odbori za Opčine in Bane, Trebče, Gozdna zadruga v Padričah, ju-sarski odbor, Gospodarska zadruga in Tržaški partizanski pevski zbor ter Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici.
Upravni center:
Rotonda pri Boške-tu 3/F — Prebivalstvo: 16.366 — Površina: 4,73 kv. km — Gostota prebivalstva: 3.460 preb. na kv. km — Naselja:
Sv. Ivan, Vrdela,
Lonjer — Šolske strukture: pet otroških vrtcev (2 slovenska), 6 osnovnih šol (2 slovenski), 3 nižje srednje šole (2 slovenski), 4 višje srednje šole (vse slovenske) — Zdravstvene storitve: občinska ambulanta na Lonjerski cesti št. 1 s službo pomoči na domu za starce in socialno asistentko, pediatrična posvetovalnica v Drevoredu Sanzio št. 18 — Javne storitve: ob činska kopalnica v Lonjerju — Slovenske ustanove: stadion «1. maj»,
-...— »»"
prosvetni društvi »S. Škamperle* in Lonjer - Katinara, športna društva cUmonv, »Adria* in «Bor».
KJADIN - ROCOL
Pravilnik, sestava in pristojnosti novoizvoljenih rajonskih svetov
Tretja glasovnica, roza barve, ki jo bomo prejeli tržaški občani poleg zelene (za izvolitev deželnih svetovalcev) in sive (za obnovitev tržaškega občinskega sveta), ko bomo šli 25. ali 26. t.m. na volišče, služi za sestavo novih okrožnih, oziroma rajonskih sosvetov. Rajonskih konzult smo sicer že vajeni, saj jih je občinska uprava u-
-n-rn-prDTffl
NOVO MESTO - NOVA MITNICA
JJr*vnl center:
oj Battisti 14 -'bistvo: 23.994 Pbršina:	1,82
.
S — Gostota v®lstva: 13.183
iwna kv. km — j™: Novo me-urtVa mitnica in r.M del škorklje
# -v strukture:
|>ška vrtca, 2 Vt,i šoli (1 slo-5 nižjih šol, 4 višje > šole, 2 glas-Lrt°li (Tartini in i^na matica) — vstvene storit-u.°“činski ambu-i'J Ul. Foschiat-in v Ulici ir_ 2, pediatrič-C°?Vetovalnica v i Ueppa 21, cen-a umsko zdravje v Ulici Goz-OriŽba za pomoč starcem na W Pri upravnem centru — Slo-,3« ustanove: Tržaška knjigarna, r*na matica, Slovenska prosvet-rt^a, Slovenski klub, Študijska ij.žr|ica, Slovensko planinsko dru-1 Slovenski klub, Zveza sloven-
stavnikov, ki jih bodo izvolili, nič manj kot za občinske in deželne kandidate.
NOVI PRAVILNIK ZA UPRAVNO DECENTRALIZACIJ O
Novi pravilnik, ki ga je tržaški občinski svet odobril pred malo manj kot letom dni, 13. julija 1977, v smislu okvirnih navodil državnega zakona z dne 8. aprila 1976, daje novi upravni decentralizaciji določene oblike z razmejitvijo o-krožij, z normami o organih, o sestavi in pristojnostih sosvetov, z določbami o sedežih in nalogah rajonskih upravnih centrov. Število okrožij je ostalo enako prejšnjemu, in sicer 12, navzlic nekaterim napovedim o njegovem zmanjša-
stanovila že v letu 1970, kot posvetovalne decentralizirane organe, ki naj ji pomagajo bolje u-pravljati. Rajonske konzulte pa doslej nismo volili, pač pa je po 20 rajonskih svetovalcev za 12 rajonov imenoval občinski svet, sorazmerno s številčno močjo strank, ki so ga sestavljale.
Neposredna, izvolitev ljudskih predstavnikov v rajonske sosvete, obenem z veliko večjimi pristojnostmi, ki so jim dodeljene, predstavlja nedvomno pomemben ko-

skih športnih društev, Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Tržaška kreditna banka, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenski kulturni krožek, SLORI, Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje.
SVETI VID - STARO MESTO
lik,
KrUvnl center: k® Colautti 6 -‘Valstvo: 31.638 » f°vršina:	3,35
k/91 — Gostota klvalstva: 9.444 j, j la kv. km — Sv. Vid in s,0 mesto —■1 šol-kAbukture: 4 o-
C vrtci. 4 °-
šole, 2 nižji šoli, 4 viš-Ik^ednje šole -I; T^tvene storit-kj^činska ambu-ij v Ul. Madon-* mare 1, sre-
F » '
- ........
za gibalno 10 (za spastič-, v Ulici Gessi k^vropsihopeda-
ntrvfinrtl n rin-
otorinolarin tij^lfna in kar-
SKtoTuM Torino 8, služ- rltve: otroške jasli v Ulici Caboro Itj pomoč starcem na domu travnem centru — Javne sto-
mestna, ljudska in škofijska knjiž niča.
STARA MITNICA
ravni center:
: Foscolo 7 —■
Nstvo: 39.104 ^“vršina:	1,26
bn _ Gostota Valstva: 31.033 . ®a kv. km —
®ia: Stara mit-~~ Šolske struk-' otroških vrt-slovenska),
'lovnih šol (1 !tjska), 2 nižji Jjl šoli, 4 višje "Je šole, 1 šola Ntiičarje in ba-ri* Zdravstvene ve:	občinski
'Jlanti v Ulici jhiatti 1/A in lci dei Leo 3, bolnišnica,
“rična posveto-lc® v Ulici dei . L center za
zdravje v Ulici Gambini 8, Jtuberkularni dispanzer na Tr-“Shsovino 3 — Slovenske usta-
nove: Kulturni dom, Stalno sloven sko gledališče.
rak dalje k čedalje bolj partici-pirani demokraciji in je zato smatrati tudi okrožne volitve kot izredno važne in vredne največje in premišljene zavzetosti volilnih u-pravičencev. Vrsta konkretnih nalog, ki jih bodo rajonske konzulte izvrševale po izvolitvi za zadovoljevanje neposrednih stvarnih potreb krajevnega prebivalstva, narekuje namreč volivcem trezen premislek in skrbno izbiro pred-
nju, ki se pa niso uresničile. Razmejitev se je spremenila le toliko, da so meje prilagodili volilnim okrožjem, pri čemer je npr. Zahodna planota izgubila obalni del z Grljanom, meja med kraškima okrožjema se je premaknila malo proti vzhodu, manjše spremembe so nastale tudi v osrednjih rajonih.
SESTAVA RAJONSKIH SVETOV
Tudi sestava rajonskih svetov o-staja v bistvu enaka, saj bodo imeli po 20 svetovalcev, razen obeh
bivalstva, ki ga bodo vsekakor morali sklicati vsaj enkrat letno na skupščino. Z omenjenim sklepom so tudi ustanovili novo občinsko komisijo za decentralizacijo, ki jo bo sestavljal po en predstavnik političnih sil, prisotnih v občinskem svetu in bodo na njenih sejah prisotni predsedniki rajonskih svetov.
PRISTOJNOSTI RAJONSKIH SVETOV Rajonski sveti lahko sklepajo o vzdrževanju občinskih cest, vodovodov greznic, javne razsvetlja-, ve, zelenih površin in občinskih zgt-adb; ki služijo javnim storitvam, ter o soupravljanju občinskih struktur In štdrlt&č, kf so v rajonu namenjene družbenim in zdravstvenim dejavnostim, mestni čistoči, otroškim jaslim in vrtcem,
in stroškov, ki obvezujejo občino za več kot 5 let. Občinska uprava pa lahko vpraša rajonske svete za mnenje o delovanju decen-triranih uradov, upravljanju zdravstvenih, varstvenih, kulturnih, šolsko - rekreativnih in športno - rekreativnih struktur in storitev, ki obstajajo v rajonu ter o vseh predmetih, za katere misli, da je to potrebno.
Rajonski sveti morejo zahtevati pri občini podatke za izdelavo raziskav in izražanje predlogov v zvezi z
Upravni center:
Ulica Mauroner 2 — Prebivalstvo: 20 tisoč 374 — Površina: 3,75 kv. km — Gostota prebivalstva: 5.433 preb. na kv. km — Naselja: Kjadin in Rocol — Šolske strukture: 4 otroški vrtci (1 slovenski s podružnico v Dijaškem domu), 3 osnovne šole (1 slovenska), 2 nižji srednji šoli — Zdravstvene storitve: občinske ambulante v Ulici Fo-schiatti 1/A, Ulici dei Leo 3 in na Lonjerski cesti 1, služba pomoči starcem
in izražanje preoiogov v na domu in injek-upravnimi problemi rajo- [ cijska služba v u-
__I _ i — :__ 1	■ rvnntmom nrvnlmt rwv
na, ki so povezani s splošnimi razmerami v občini, izdelati pred-
mu
Tumi
ilfSmif
loge o predmetih, ki spadajo v pristojnost obt*npiw«a sveta.-*»	-
RAJONSKE SKUPŠČINE
Prebivalstvo rajonov se bo lahko sestajalo na skupščine, ki bodo morale biti vsekakor vsaj enkrat v letu, za obravnavanje posebno pomembnih krajevnih vprašanj, moglo bo pa tudi naslavljati neposredno občinskemu svetu peticije za spremembo okrožne razmejitve, dodelitev novih pristojnosti rajonskemu svetu in razširjanje decentralizacije, ki jih bo pa morala podpisati vsaj desetina volilnih upravičencev rajona. Pravilnik določa tudi, da bodo konzulte vzpostavile posvetovalne od-
pravnem centru, poliambulatorij IN AM, pokrajinska laboratorija za higieno in profilakso — Slovenske u-
stanove:
krožek.
Dijaški dom, Mladinski
SVETI JAKOB
Upravni center:
Ulica Caprin 18/1
—	Prebivalstvo: 30 tisoč 279 — Površina: 1,88 kv. km
—	Gostota prebivalstva:	16.345 preb.
na kv. km — Naselja: Sv. Jakob, ser. verni del Čarbole in Zgornje Magdalene r— šolske strukture:
7 otroških vrtcev (1 slovenski), 6 osnovnih šol (1 slovenska),' 2 nižji srednji šoli (1 slovenska), 3 višje srednje šole — Zdravstvene storitve: o-troške jasli v Ul. Ve-ronese 14, občinski ambulanti v Ulici del Vento 13 in v Ulici Marenzi 6, s službo za delovno medicino, center nišnica v Istrski ulici 65, bolnišnica
pošolskim dejavnostim, knjižnicam in rekreaciji. Če takim sklepom občinska uprava ne ugovarja v roku 30 dni, postanejo izvršljivi.
Obvezna so mnenja rajonskih svetov glede občinskih proračunov, načrtov za večletne naložbe
kraških, kjer jih bodo izvolili po 16, upoštevajoč manjše število prebivalstva. Sveti bodo izvolili svojega predsednika in 1 ali 2 podpredsednika, imenovali rajonske komisije za obravnavanje posebnih krajevnih vprašanj, ki bodo odprte sodelovanju krajevnega pre-
ža umsko zdravje v Ulici della Guardia 20, služba za pomoč na domu starcem pri upravnem centru, protituberkularni dispanzer v Ulici dei Modiano 5, otroška bol-
nose s krajevnimi organizacijami, društvi in družbenimi ustanovami.
Vredno je omeniti, da posebni člen pravilnika (čl. 27) dovoljuje rabo slovenščine pri delovanju rajonskih organov.
(Risbe so povzete iz biltena tržaške občine)
.......................................im..im.............................mm..............u..immimm....mmimim......
Razdelitev ozemlja tržaške občine v okrožja
oziroma rajone:
1.	Zahodna planota
2.	Vzhodna planota
3.	Rojan - Greta - Barkovlje
4.	Kolonja - škorklja
5.	Novo mesto - Nova mitnica
6.	Sv. Vid - Staro mesto
7.	Stara mitnica
8.	Sv. Ivan
9.	Kjadin - Rocol
10.	Sv. Jakob
11.	Skedenj - čarbola
12.	Sv. Ana - Naselje svetega Sergija
S polno črto so označene stare meje rajonov, s črtka-sto pa spremembe, uvedene ob odobritvi novega pravilnika.
pri Magdaleni v Ulici Molin a Vento 123 — Javne storitve: občinska kopalnica v Ulici Veronese 8 — Slovenske ustanove: Primorski dnevnik, PD Ivan Cankar.
SKEDENJ - ČARBOLA
Upravni center:
Ulica Roncheto 77 — Prebivalstvo: 21 tisoč 87 — Površina:	2,70 kv. km
Gostota prebivalstva: 7.810 preb. na kv. km — Naselja:
Skedenj, južni del Čarbole in Zgornje Magdalene — Šolske strukture: 5 o-troških vrtcev (1 slovenski), 5 osnovnih šol (1 slovenska), 1 nižja srednja šola — Zdravstvene storitve: občinski ambulanti v Ulici Puccini 48 in v Ulici Marenzi 6, specialistični poliambulatorij in injekcijska služba v U-lici Roncheto 77, služba pomoči starcem na domu v upravnem centru — Slovenske ustanove: PD Ivan Grbec, etnografski
muzej v škedenjskem domu »Jakoba Ukmarja*.
SVETA ANA - NASELJE SV. SERGIJA
Upravni center:
Stara istrska cesta 43 — Prebivalstvo:
23.986 — Površina:
9,46 kv. km — Gostota prebivalstva:
2.488 preb. na kv. km — Naselja: Sv.
Ana, Naselje sv.
Sergija, Spodnja Magdalena — Šolske strukture: 8 o-troških vrtcev (1 slovenski), 7 osnovnih šol (1 slovenska), 2 nižji srednji šoli — Zdravstvene storitve: o-troške jasli v Ulici Puccini 46, občinski ambulenti v Ulici Puccini 76 in v Ulici Marenzi 6, specialistični poliambulatorij v Ulici Puccini 50, pediatrična posvetovalnica v Ulici Puccini 46, družinska posvetovalnica na Trgu Valmaura 9 —
Javne storitve: muzej odporništva v Rižarni — Slovenske ustanove; PD Kolonkovec • Rovte.
8
PnmorskiTfiievmfc
11.
junija 19?!
ALVIN LEE-TEN YEARSLATER
Rocket fuel (POLYDOR 2310 605)
Alvin Lee je s tem novim albumom prišel zopet v ospredje na glasbeni sceni. Ta je eden tistih umetnikov, ki so najbolj pripomogli glasbenemu razvoju v prejšnjem desetletju. Bil je glavni član skupine *Ten jjears after», ki je bila ena glavnih izvajalk rock -bluesa. Najbrž se vsi še prav dobro spominjajo dolge in krasne tl’m going home», ki je žela izreden uspeh na glasbenem festivalu v Woodstocku. Prav Alvin Lee je bil tisti, ki je tako hitro in mojstrsko igral na kitaro. No, od takrat dalje je marsikateri glasbenik in marsikatera skupina
začela svojo pot navzdol. Isto se je zgodilo tudi z ansamblom sTen Years aftert, ki je počasi, toda nevzdržno zahajal v pozabo. Alvin Lee se je zato za dalj časa umaknil z glasbene scene, vendar pa ni dokončno obesil kitare na klin. Kot je sam izjavil, se mu je ta trenutek zdel najprimernejši, da bi se spet vrnil na oder z novo skupino s simboličnim imenom sTen Years later». Zakaj prav v tem trenutku? Zato, pravi, ker novi ml punk -rock skupin še vedno igra dobro rock glasbo, vendar so pri njenem izvajanju izredno neokorni, saj nimajo nobenih izkušenj. Zato so potrebni ljudje (kakor on), ki bi jim pokazali, kako se igra.
Po mojem mnenju ni glasba, posneta na obravnavanem albumu, takšna, da bi bila vredna posnemanja. Alvin se nekoliko zaspano vrača k starim glasbenim shemam, skupina, kj ga spremlja, pa mu le s težavo sledi.
kie Teardrop*, ki govori o revnem Frankieju, ki dela ves dan, kljub temu pa ne uspe zaslužiti toliko, da bi nasitil vsi družino. Frankie pride do tragičnega zaključka, da to sploh ni življenje, zato ubije ženo, otroke in nazadnie še sebe. Z dolgimi in presunljivimi kriki uspe dvojici lepo podati tesnobo Frankijevega življenja.
SUICIDE
Suicide
(Red star HKAY 32179)
Kar čudno zveni ime te nove diskografske družbe (Rdeča zvezda), če pomislimo, da je ameriška in da tam niso navajeni revolucionarno obarvati ne glasbo, ne kako drugo zadevo. Zato moramo biti dokaj previdni, preden
obravnavano skupino označimo kot dobro in antikomformistično.
Po tem nujnem uvodu lahko mirneje govorim, o skupini in o njeni plošči. Morda je pretirano govoriti o skupini: ansambel <Su-icide» šteje samo dva člana — Alan Vega ter Martin Rev. Prvi poje, drugi pa igra najrazličnejše elektronske instrumente. Njuna glasbena podlaga je spametnh punk rock ir. kljub temu, da sta samo v dveh, ni občutiti pomanjkanja drugih instrumentov. Posebno lepa je dolga skladba sFran-
.. . John Mayall, oče angleškega blues revivala, se je za stalno naselil v ZDA. Tam tudi snema svoj novi album, ki bo izšel v poletnih mesecih pri diskografski družbi ABC . ..
menjenega albuma, ki je nekoliko zaspani jazz - rock. Daleč so torej časj nepopisne in «psihadelič-ne» glasbe prvotnih Soft Machine.
SOFT MACHINE
Alivp and Well (RCA NEN 00023)
Lepo od vas, dragi Soft Machine. da ste se nam oglasili iz Pariza in nam povedali, kot pravi naslov, da ste živi in zdravi.
Seveda to še ne pomeni, da so tudi glasbeno živi in zdravi. Na žalost je večina odličnih glasbenikov, ki so sestavljali to skupino, odšla, tako da je med prvotnimi ostal le še Karl Jenkins. To je tudi občutiti v glasbi zgoraj o-
FOCUS
«Focus con Proby»
(EMI 3C 064 25713)
Focus je holandska skupina, ki je izvajala pretežno instrumentalno (znana je npr. «Gloria») lahko glasbo. Tokrat so poklicali na pomoč tudi pevca Probpja, vendar se ta ni znal pravilno uveljaviti. Po mojem mnenju ga prefinjena in bogata instrumentalna podlaga prevečkrat nadkriljuje.
stina, Raifon ter 11 Flauto Ma-gico).
45 OBRATOV
1.	Slayin’alive — Bee Gees
2.	Tu — U. Tozzi
3.	Heidj — E. Vivianj
4.	Rivers of Babylon - - Booney M.
5.	Ufo robot — Actarus
Lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu: (po podatkih trgovin s ploščami: Discoteca Trie-
33 OBRATOV
1.	Saturday night fever — filmska glasba
2.	Sotto il segno dei pešci — A. Venditti
3.	La Bionda — F.lli La Bionda
4.	. . . and tlien There vvere trhee — Genesis
5.	Live in N.Y. — F. Zappa Sandi Pertot ter Pavel Ugrin
Sestavljajte TOP lestvico?
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
UME IN PRIIMEK:
NASLOV:
■ OMHOHI»,m
GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
p. d.
RAl '
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: n . ^ Radjotelevisione Italiana Postaja Trst/A	Ulica F Severo, 7 ' ‘J *
v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih ste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LES*VJ
Ta
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
VAŠA TOP LESTVICA
teden ste izbrali popevke:
(D
(3) (2) (6)
(4) (8) (9)

8. (10) S. (5) 1«. (7)
STAYIN’ ALIVE - Bec Gees
SOTTO IL SEGNO DEI PEŠCI - Antonello Venditti
PENSIERO STUPENDO - patty Pravo
BREZ LJUBEZNI MI ŽIVETI NI — Moni Kovačič
A MANO A MANO — Riccurdo Cociante
GENERALE — Francesco De Gregori
PJEVAM DAN JU. P JEVA M NOČU - Zdravko Golič
ONE FOR YOU, ONE FOR ME — La Bionda
SCOTCII MACHINE — Voyage
FIGLI DELLE STELLE — Alan Sorrcnti
""""""""......................................................................■■.m.....................................„„„„„..„„...„„„........................................................................................................................................... l|
Iz umetnostnih galerij
Dve pohvalni pobudi
Trenutno imamo v Trstu dve zanimivi pobudi, ki naj prispevata k razpečavanju umetnin najširšemu občinstvu. Kakor je znano, se v Trstu razpeča razmeroma malo umetnin, v primerjavi z drugimi italijanskimi mesti. Morda je temu bilo krivo dejstvo, da je Trst živel nekako na robu. Dolgo let je imel le nekaj visoko kakovostnih galerij z izredno dragimi eksponati in šele zadnja leta so se razširile tudi galerije z manj zahtevnimi in zato cenejšimi deli. Na vsak način postaja kupovanje umetnin danes tudi neke vrste naložba in sta že omenjeni pobudi verjetno zelo primerni za to.
Danes, v nedeljo, 11. t.m., in nato 18. ter 25. junija bodo v organizaciji sindikalnih organizacij likovnih umetnikov in pod pokroviteljstvom tržaške občinske uprave ter krajevne ustanove za turizem in gostinstvo, organizirali na Trgu Barbacan in v okoliških predelih prodajo umetnin tržaških likovnikov. Gre za nekakšno «prodajno razstavo*, pri kateri lahko sodelujejo vsi umetniki nc glede na svoje stile ali tehniko.
Vendar bo razstavljena dela » cenila «sprejemna komisija», k j so jo imenovale sindikalne organizacije. V tej komisiji bo navzoč tudi umetnostni kritik. Pri morebitni prodaji posameznega dela bo moral sodelovati sam umetnik, ki bo hkrati prevzel nase tudi vse odge* vornosti. kot to predpisujejo veljavni zakoni. Kot bodo povedale izkušnje prvega dne, torej 11. t.m., se bodo ravnali tudi v naslednjih dveh ponovitvah te pobude, ki se je tako dobro uveljavila drugod po Italiji, in sicer v nedeljo, 18. ter v nedeljo 25. t.m.
Druga podobna pobuda za pospešeno prodajo umetnin v našem mestu prihaja iz Starega trga. V galeriji sli Tribbio 2» je razstavljenih že nekaj dni kakih 80 majhnih slik ali skulptur, v glavnem olj, pa tudi nekaj grafik. Na po-
budo deželnega sindikata ter vodstva galerije so prinesli na razstavo in na predaj po eno svoje delo več ali manj uveljavljeni tržaški in tudi goriški likovniki, med katerimi so tudi. najbolj znana i-mena iz naše dežele.
Klub modelistov «11 Plastichino»
Klub modelistov «H Plastichino*, ki ga sestavljajo gojenci zavoda Palutan in tudi drugi tržaški ljubitelji tovrstne dejavnosti, je u-spešno zaključil svojo letošnjo pri reditev, razstavo, ki je zajemala kakih 200 modelčkov. V devetih dneh, kolikor je razstava trajala, si jo .je ogledalo več sto ljudi, ki so občudovali razne izdelke v lesu, plastiki ali kovina. Razstavljalo je več desetin modelistov. Razstavljena dela so bila na primer šolska ladja «Vespucci», predzgodovinske živali, modeli avtomobilov v plastiki, letala, tanki itd., itd. V nedeljo, 4. junija, so najboljša dela tudi nagradili.
NEKAJ STATISTIKE O JUGOSLAVIJI
Ekonomski razvoj |jgi
je med največjimi
Jugoslavija šleje skoraj 22 milijonov ljudi - V pri. inerjavi s koncem vojne se je družbeni proizvod povečal za 6-kral, nacionalni dohodek pa za 4-krat
Čeprav bo po noven popis prebivalstva v Jugoslaviji šele leta 1981, in sicer s «kritičnim trenutkom* v noči od 31. marca na 1. april, so se priprave na ta popis že začele in bo to najbolj temeljit popis v vsej zgodovini Jugoslavije. Po sedanjih računih bo konec marca 1981 Jugoslavija štela 22 milijonov in pol prebivalcev in jih šteje sedaj približno 21 milijonov 900 tisoč, ob prvem popisu prebivalstva Jugoslavije 1921. leta je živelo na sedanjem ozemlju Jugoslavije 12 milijonov in pol ljudi.
Samo ob sebi se razume, da bomo o tem popisu temeljiteje spregovorili čez tri leta. sedaj bi pa povzeli nekaj številk iz statističnih podatkov o ekonomskem razvoju Jugoslavije po drugi svetovni
Modelček ladje «Vespucci»
•m,................................................ .....................................
KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO
---------------------------PI$E VET. BORIS ŠTREKEU_
Kaj je potrebno za proizvodnjo higiensko kakovostnega mleka
Mleko je živilo, kj vsebuje skoraj vse sestavine potrebne za razvoj organizma. Poleg beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov (laktoza) vsebuje tudi vitamine in mineralne snovi. Potrošniška cena mleka je relativno nizka, kljub temu je v mediteranskih deželah poraba tega živila pod fiziološko potrebo, kj znaša vsaj pol litra po osebi na dan. V Italiji znaša 0.2 do 0,3 litra dnevno po osebi, medtem ko na Finskem od 1 do 1.5 litra, na Švedskem pa 0,8 do enega litra po osebj dnevno.
Dnevno se porabijo velikanske količine mleka, zato mora biti nadzorstvo nad tem prehrambenim artiklom konstantno in rigorozno. Zaradi hranljivih snovi, ki jih vsebuje, to živilo postane izredno hitro neDrimerno za človeško prehrano. Proizvodnja higiensko kakovostnega mleka se začenja v hlevu. Pri tem mislim na higienske pogoje v hlevu, kot tudi na zrejo zdravih živali, a predvsem na molžo, hranjenje in oddajanje mleka.
Živinorejci imajo prav v poletnem obdobju največ oroblemov z mlekom, zaradi zvišane temperature in ustrezno naglega kvarjenja živila. Mleko je odlična hrana tudi za mikroorganizme, ki se z zvišano temf>eraturo naglo razmnožujejo. Sveže namolženo mleko vsebuje snovi, ki ne dovoljujejo da bi se mikroorganizmi razmnoževali, vendar po eni do dveh urah omenjene oroti mikrobne snovi niso več učinkovite.
Naj omenim, da tudi sveže namolženo mleko vsebuje mikroorganizme, vendar niso škodljive člo-
veškemu zdravju, ampak spadajo v normalno mikrofloro mleka. V primeru, da se mikroorganizmi prekomerno razmnožijo, zaradj nehigienske molže ali zaradi pomanjkljivega hlajenja, postane mleko neobstojno in celo neprimerno za človeško prehrano. Danes se smatra, da higiensko proizvedeno mleko ne sme vsebovati več kot stotisoč mikroorganizmov v e-nem mililitru.
Razumljivo je. da tako veliko število mikroorganizmov v enem mililitru mleka, predvsem v toplem obdobju in nezadostnem hlajenju se hitro poveča in mikroorganizmi začenjajo pretvarjati mlečni sladkor v mlečno kislino in mleko se skisa ali v vsakem primeru postane neprimerno za predelavo in tudi človeškemu zdravju škodljivo.
Živinorejec se lahko izogne taki nevarnosti, ki nastopi prddvsem poleti, tako, da upošteva higieno pr j molži, čistočo molznih priprav in da zniža temperaturo namol-ženega mleka ter tako prepreči razmnoževanje mikroorganizmov v njem. Primerno je, da se hitro po molži mleko ohladi na temperaturo dvanajstih stopinj Celzija in se s hlajenjem nadaljuje tako, da po eni do dveh urah ima mleko temperaturo štirih do petih stopinj Celzija. Hlajenje samo z vodo ne zadostuje. V primeru. da hladimo mleko z vodo. ki ima temoeraturo sedemnajstih stopinj Celzija, bo ohlajeno mleko imelo temperaturo devetnajstih do dvajsetih stopinj Celzija, to je dve do trj stopinje nad temperaturo rabljene vode, kar v nobe-
nem primeru ne preprečj razmnoževanja mikroorganizmov. Pravilno je, da pri hlajenju temperaturo mleka znižamo na štiri do pet stopinj Celzija. V ta namen imamo različne priprave, kot so npr. kom-presorski hladilniki za hlajenje mleka v vrčih in še mnoge druge.
Drugi važen faktor, ki vpliva na kvaliteto mleka, je čiščenje in razkuževanje opreme za molžo. 0-premo za ročno molžo po vsaki rabi izplakujemo z mlačno vodo in ne z vročo, ker se na tak način beljakovine mleka prilepijo na steno posode in postanejo vir onesnaževanja pri naslednji molži. Pravilneje je, da namesto same vode uporabljamo za čiščenje in razkuževanje taka kemična sredstva, ki pomešana v mlačni vodi odlično razkužijo in očistijo posodo. Po tem ooravilu moramo posodo skrbno izplakniti in shraniti ter jo pred ponovno unorabo spet izplakniti z vročo vorlo.
Čiščenje in razkuževanje opreme za strojno molžo v vrče slonj na istem principu, z razliko, da moramo vodo z razkužilom dati v drugo posodo. Nato priključimo molžni stroj na vakuum in sesne čase periodično potapljamo in dvigamo iz razkuževalne razstopine. Postonek nonovimo večkrat in zaključimo s temeljitim izplakovanjem molzne posode.
Vsak živinorejec se mora potruditi. da od ura vi tiste zgrešene navade. oziroma poholiša hirneno reje in s tem poveča proizvodnjo in kakovost mleka kolt: že tako nizka odkunna cena tega živila ne daje živinorejcu velikega zaslužka.
vojni. Statistični podatki se pravzaprav nanašajo na 30 let od 1947 do konca lanskega leta.
Jugoslavija spada med tiste države na svetu, ki beleži io naj večji in najbolj nagel gospodarski razvoj. O tem govore naslednji podatki: Skupni družbeni proizvod se je od leta 1947 do konca leta 1977 povečal za 6-krat. dohodek na prebivalca pa se je povečal za štirikrat, kajti v tem času se je povečalo tudi število prebivalstva. Gospodarska rast v deželi znaša v povprečju 8,6 odstotka na leto in je med najvišjimi, morda celo najvišja na svetu.
Od gospodarskih panog se je najbolj razvijala industrija, kar je tudj razumljivo, ker ie bila Jugoslavija industrijsko povsem nerazvita država in še vedno ne spada med , močno razvite-drtfave. Leta 1947* je v skupnem dohodku industrijski delež predstavljal le 17 odstotkov, konec lanskega leta pa je ta odstotek znašal že 37. Industrijska zmogljivost se je v teh 30 letih povečala za 14-krat.
Hkrati pa se je močno skrčil delež kmetijstva v skupnem dohodku, in sicer s 40 odstotkov v letu 1947 na samih 16 odstotkov v lanskem letu. Seveda s tem ni rečeno, da se je vrednost kmetijskega pridelka in kmetijske proizvodnje dejansko zmanišala. Nasprotno, kmetijstvo daje danes dvakrat več kot je dajalo pred 30 leti, toda v teh 30 letih se je vrednost celotne proizvodnje in vrednost nacionalnega dohodka toliko povečala, da je delež kmetijstva razmeroma nizek. Priznati pa je vendarle treba, da se je industrijska proizvodnja večaia z 8,6 odstotka na leto, kmetijska pa komaj za 3,2 na leto. In vendar je tudi ta odstotek razmeroma visok v primerjavi z ostalim svetom, pa naj gre za razviti ali nerazviti svet.
In še nekaj podatkov o razvoju v Jugoslaviji: V 30 letih, kar jih zajema ta statistika, so v Jugoslaviji zgradili 2 milijona 700 tisoč stanovanj, iz česar izhaja, da bi moglo v novih stanovanji i živeti 50 odstotkov vsega jugoslovanskega prebivalstva. Dejansko pa ga živi še več, kajti v Jugoslaviji je novih povojnih stanovanjskih zgradb približno 60 odstotkov, predvojnih pa komaj 40 odstotkov. Prj tem ne smemo pozabiti, da je Jugoslavija doživela v času druge svetovne vojne eno najhujših razdejanj v Evropi.
Ustrezno z ekonomskim razvojem se je v Jugoslaviji naglo razvijal tudi promet, ki se je razvijal celo bolj naglo od industrijskega razvoja. Promet se je razvijal tako naglo, da znaša poprečni letni razvoj kar 9 odstotkov. Toda prometna sredstva se niso tako naglo razvijala, če ne vzamemo v poštev zasebne motorizacije, ki je posebno v zadnjih letih doživela svoj veliki boom. Naivečji razvoj pa je v zadnjih letih doživelo civilno letalstvo, saj so civilna letala 1972. leta prepeljala le 300 tisoč potnikov, lani pa že 4 milijone.
Seveda so prj tolikšnem razvoju bile potrebne izredne naložbe. O tem govorijo naslednje številke: družbeni sektor je nalagal v nove obrate po 9 odst. na leto, zasebni pa veliko manj.
Še bi lahko našteval; razne številke, ki govore o ekonomskem naraščanju v deželi, menimo pa da bomo z enim podatkom zaobsegli veliko, ker je zelo zgovoren. V mislih imamo porabo elektrike na prebivalca, torej porabo vsaj dela energetike, kar zgovorno priča o razvoju. V času od 1952 do leta 1975 se ie poraba elektrike povečala za 33-krat, če pa bj vzeli v poštev porabo elektrike iz zadnjega mirnega leta pred voino. torej iz 1940 in porabo elektrike lani. bi ugotovili, da se ie poraba povečala za obilnih 40-krat.
Nedelja, 11. junija 1978 Ponedeljek, 12. junija 1978
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja: y.00 Maša: 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri skozi; 10 30 Poimenovanje osnovne šole v Nabrežini po Virgilu Ščeku: 11.05 Mladinski oder: Puša z dimnikom;
11.35	Nabožna glasba; 12.15 Glas-
ba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom:	13.20 Poslušajmo
spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport, glasba, turistični razgledi, neposredni prenosi s prireditev.
KOPER
8.30.	10.30. 12.30. 13.30. 14 30 in
21.30	Poročila; 8.00 Dobro jutro v glasbi: 8.45 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.30 Emme-elie; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti, 11.00 Dogodki in odmevi: 11.15 Kirn, svet mladih; 11.45 Orkester M. Miner-bi; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Stisk rok; 16.15 Z nami je: 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.30 Sosednji kraji jn ,ljudje; 16.50 Od ^e do Jiiše: Glasha po željah. Kmetijski nasveti. Gospodinjski kotiček. Humor;
18.30	Primorski dnevmk: 18.45 Od hiše do hiše: 19.30 Primorska poje: 21.00 Pojo jug. pevci; 2140 Rock party; 22.45 Mala dela velikih mojstrov.
RADIO 1
8.00,	10.10. 13.00, 17.00, 19.00 in
21.00	Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 8.40 Kmetijska oddaja;
9.30	Maša; 10.25 V prvi vrsti,
11.15	Itineradio; 12.20 Boljši od Rally; 13.45 Perfida Rai; 14.45 Musič shovv; 16.00 Radio 1 za vsakogar; 16.35 Bel papir, 17.50 Vse o nogometu minuto za minuto;
19.35	Rdeča plošča; 20.20 Lilo Hermann; 21.10 Little Italy; 23.50 Za lahko noč.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30 in
18.30	Proočila; 6.00 Vprašanja Radiu 2; 7.55 O nogometu; 8.i5 Danes je nedelja; 8.45 Videofla^h:
9.35	Gran varieta; 1100 Ni, ni BBC!; 12.00 Revival; 12.45 Kviz oddaja; 14.00 Nedeljske pesmi;
15.00	Glasbeno izražanje; 15.30 Pisatelji in izvajalci; 16.25 Luna Park; 17.30 Legalna ura; 20 40 20 minut z P. Calvijem, 21.00 Nove plošče za mlade; 22.45 Lahko noč, Evropa.
SLOVENIJA
6.00,	8.00,	9.00. 10.00, 11.00,
13.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila;
6.15	Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.43 Skladbe za mladino: 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11.30 Humoreska tega tedna: 11.50 Glasbena medigra; 12.00 Turistični napotki; 12.15-
14.00	Glasba po željah: 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 11.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.45 Obisk pri orkestru in zboru Robert Last; 17.00 - 17.30 Radijska igra: Dve satiri; 20.35 Lahko noč. otroci 1; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom;
TRST A
7.00,	9.00. 10.00, 11.30. 13.00,
15.30,	18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli; 9.30 S kuhinjo po svetu; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert; 10.30 Biti ženska; 1135 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slov. zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasba od lu in tam; 15.00 Glasbeni ping |x>ng; 16.30 Mladi izvajalci; 17.05 Koncert; 17.35 Glasbena panorama.
KOPER
7.30, 8.30,	9.30,	10.30. 11.30,
13.30,	14.30. 15.30, 16.30 in 18 30
Poročila; 9.32 Emme-eile; 10.00 Z nami je; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih:	11.32 Poslušajmo
jih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Gary Wright: 14.45 Casariei;
15.00	Strani iz albuma; 15.32 Valčki. polke in mazurke; 16.00 Življenje v šoli; 16.20 Z nami je; nloo Pismo iz; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš: 17.40 Glasbeni notes;
18.00	Ob petih popoldne: 18.30 Primorski dnevnik ("‘•IfttHi Glasbeni cocktail; 19.35 Poje zbor «V. Vodnik* iz Doline pri Trstu,
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 12.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 7.40 SP - nogomet; 8.40 Glasbeni trenutek;
9.00	in 10.35 Radio anch’io, 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Plošče; 14.30 in 17.30 lx> spunto; 15.05 Si-dccar; 16.35 Povest; 17.10 Južna glasba; 18.00 Avtorjeva pesem.
SLOVENIJA
6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00. 11.00,
13.00,	15.00, 16.00. 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!: 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Ringaraja; 10.20 Pesmica za
Nedelja, 11. junija 1978
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja 12.15 KMETIJSKA ODDAJA
13.00	Dnevnik 1 - OB 13. URI
13.30	Dnevnik 1 - VESTI
17.00	TEKOM NEDELJE Kronike športnih dogodkov
18.30	ŠPORTNE VESTI
18.40	SP - nogomet:
BRAZILIJA - AVSTRIJA DNEVNIK
20.30	Dnevnik 1 - VESTI
20.40	«Dvojna preiskava*, 2. nad.
21.40	Življenje atoma
22.45 Programi za prihodnje dni
Dnevnik
Vremenska slika
Drugi kanal
11.00	SP - nogomet:
TUNIZIJA - NEMČIJA
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Srečanje z Juliette Greco
15.30	Dnevnik - ŠPORTNE VESTI Chiavari: plavanje
18.35 Programi za prihodnje dni
18.55	DAN AUGUST (TV film); «Dekle na begu*
Vremenska slika
OfiBK
Ponedeljek, 12. junija I
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30 Argumenti, vzgojna
13.00	Knjižna rubrika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK
14.00	SP - nogomet:
ŠVEDSKA - ŠPANIJA ,
17.00	Dnevnik 1 - VESTI 0 & FEREIJJDUMU
17.15	«Madagaskar», dok.
17.45	Argumenti
18.15	«Adam», risanka
18.20	IGRA MEST, kviz odda««;.
18.45	Dnevni^ 1 VESTI 0 l* FERENDUMU
18.50 Osmi dan
19.20	«Trije nečaki in major®0
TV film	,m	■
19.45	Almanah, Vremenska s^ •!
20.00	DNEVNIK
20.40 «Zadnja grožnja* ž3rt celovečerni film: H.
19.50-- Uric vnik
RADIO LJUBLJANA
O TERORIZMU V TRSTU
V okviru rednih oddaj na Valu 202 drugega programa Radia Lju bljana o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, bo prispevek, ki bo na sporedu jutri, v pano deljek, 12. junija, okrog 10. ure, obravnaval izvore, oblike in značilnosti političnega terorižma v Trstu. O tem in tudi o pravicah in zahtevah za zakonsko zaščito Slovencev v Italiji, kot jih pojmujejo in utemeljujejo komunisti, bo govoril časnikar »Primorskega dnevnika* ter kandidat KPI za bližnje občinske volitve S. Spetič.
Pogovor z njim je pripravil stalni dopisnik-komentator RTV Ljubljana v Trstu Marijan Drobež,
mlade risarje in pozdravi; 19.40 Vedre melodije; 11.15 - 12.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.40 Turizem; 13.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.(K) Danes do 13. uri;
15.05	Amaterski zbori; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Glasbeni in-termezzo; 16.45 Naš radio: 17.00 «Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00;
19.05	Izročila tisočletij; 19.30 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, o-troci!,
20.40	«A me gli occhi, please*
2. del
21.40	SP - nogomet;
ŠKOTSKA - HOLANDSKA Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.45	«Rubežniki», nadalj.
12.30	KMETIJSKA ODDAJA
15.55	ŠPORTNE VESTT
16.00	Pred srečanjem Parlov -Conteh
17.00	Britanska enciklopedija
17.25	Veseli tobogan:
JESENICE
18.25	DNEVNIK
18.40	SP - nogomet:
ŠVEDSKA - ŠPANIJA
20.48 Odločilni zadetki 20.50 DNEVNIK
21.20 «S polno paro*, TV nadalj.
22.25	«Mileševo», dok. oddaja
22.55	DNEVNIK 23.10 Okrogli svet
23.35	ŠPORTNE VESTI
23.45	SP nogomet:
BRAZILIJA - AVSTRIJA
Koper
17.00	Lahka atletika 18.40 SP - nogomet:
ŠVEDSKA • ŠPANIJA
20.30	Otroški kotiček
21.00	27. kanal 21.15 STIČIŠČE
21.35	«Odprta plaža* celovečerni film, igrajo:, D. Boschero. A. Giuffre, R. Via-nello in S. Mondaini
23.10	Sp - nogomet:
ŠKOTSKA - HOLANDSKA
Zagreb
11.30	«Poletje s Katico*, TV film
12.30	KMETIJSKA ODDAJA
17.10	«Sporočilo bogov*, mlad. film
18.40	SP - nogomet:
ŠVEDSKA - ŠPANIJA
20.50	«S polno paro*, TV nadalj.
21.50	SP - nogomet:
NIZOZEMSKA - ŠKOTSKA
23.45 SP - nogomet:
BRAZILIJA - AVSTRIJA
ŠVICA
20.40	Svet. v katerem živimo 21.05 Srečanja
in E. Barrymore 22.05 Dnevnik 1 - VESTI 22.15 BONTA' LORO	w
Ob koncu DNEVNIK in v‘ menska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišjm, govorim BRTKST-UEMO £ l3-00 Dnevnik 2 - OB 13 UR*
13.30 VZGOJA IN DEŽELE •15.30 SP - nogomet:
PERU’ - IRAN , pD Dnevnik 2 POSEBNA 7, DAJA O REFERENDUM
18.15	Program za otroke:
«11 elub delle pellicce* ^ 18.35 «Dorotea in čarovnica*, rij.
18.40	Dnevnik 2 - O REF®*1
DUMU	,-fl
18.50 Dnevnik - ŠPORTNE 19.00 Programi pristopanja
19.15	JADRANJE	Iint0
19.45 Dnevnik ODPRTI STU"
20.40	R. SESSO FORT K
21.15 James Last: koncert
21.40	Dnevnik 2 DUMU
21.45 Nepoznana Indonezija j.:
22.40	Rubrika o življenju in turi Judov
Ob koncu Dnevnik 2 NJE VESTI	. fj
jugoslovanska Ljubljana
17.00 Ljudje in zemlja ^ 18.15 Sedem stopnic do glasD^' Jurij Raketa
18.30 Britanska enciklopedija 18.55 OBZORNIK
19.05 Da bomo laže odločali: Kaj je organizacija z°r
nega dela
19.20	Družbena samozaščita: ,.|d Zaščita industrijskega obl
19.45	Mladi za mlade 20.28 Odločilni zadetki
20.30	DNEVNIK
21.00 Enotnost, nikoli trdneje aktualna oddaja
22.20	«Televizor», TV drama 23.25 DNEVNIK
Koper
21.00 Otroški kotiček
21.15	Odprti prostor
21.30	DNEVNIK
21.45	Dokumentarni film	. »p
22.15	, «Morava '76*, TV' nad., ’■
Zagreb
18.30	Deček in očala
18.45	Dositejeve basni 19.05 TV koledar
19.15	Sodobni svet
22.30	Glasbeni trenutek	,j,
23.40 »Sprejemna postaja*. °°
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 17. JUNIJA 1078
TOREK, 13. junija
14.30	Teniška tekmovanja za Davisov pokal: Jugoslavija - švedska; 18.30 Poročila; 18.36 Mozart v izvedbi Isaaca Sterna: 19.10 Od šole do doma; 19.45 Na sedmi Stezi; 20.28 Odločilni zadetki; 20.30 Dnevnik; 21.00 Uvod v oddajo; 21.05 Igre brez meja; 22.31 Dnevnik; 22.45 Iz koncertnih dvoran.
KOPER
20.30	Odprta meja; 21.(X) Otroški kotiček; 21.15 Odprti prostor; 21.30 Dnevnik; 21.45 Aktualna tema: Jugoslovanski komunisti: 22.15 Šah mat: Priča za obtožbo, TV film; 23.05 Gola resnica, turistični dok.; 23.25 Narodna glasba: «Zla-tibor*.
SREDA, 14. junija
15.30	Teniška teknovanja za Da-visdv pokal: Jugoslavija - Švedska: 17.40 Poročila; 17.45 Z besedo in sliko; 18.00 Bojevniki son-
ca; 18.25 Obzornik; 18.40 Svetovno nogometno prvenstvo; 20.50 Dnevnik; 21.20 Film tedna: Varovalne barve; 23.05 Miniature: Pesem s Krasa: 23.25 Dnevnik.
KOPER
18.40 Svetovno nogometno prvenstvo; 21.00 Otroški kotiček;
21.15	Odprti prostor, 21.30 Dnevnik; 21.40 Svetovno nogometno prvenstvo; 23.30 Pretnje avtomatizacije, film.
ČETRTEK, 15. junija 18.20 Poročila; 18.25 Avtomobili in ljudje; 19.20 Obzornik; 19.35 Profesor Baltazar, risanka; 19.45 Tehtnica za natančno tehtanje;
20.15	Risanka; 20.28 Odločilni zadetki; 20.30 Dnevnik; 21.00 Obleka. to sem jaz; 21.45 Ali nacisti še obstajajo? dok.; 23.20 Dnevnik; 23.35 Jazz na ekranu: Trio Sam Rivers.
KOPER
21.00 Otroški kotiček: 21.15 Odprti prostor; 21.30 Dnevnik; 21.45 Šakal, film; 00.00 Cinenotes; 00.30 Zabavno - glasbena oddaja z Ivo Zanicchi.
PETEK, 16. junija
18.15 Poročila; 18.20 Ne skrbite, tu smo mi; 18.35 Ostržek; 19.00 Obzornik; 19.10 Slovenski rock: Predmestje; 19.45 Žive zapornice: 20.15 Risanka; 20.28 Odločilni zadetki; 20. 0 Dnevnik; 21.00 Odrske luči; 22.05 Razgledi; Mladina in prosti čas; 22.45 Dnevnik: 23.05 R. Graves: .Jaz Klavdij; 23.55 Poročila.
KOPER
21.00 Otroški kotiček; 21.15 Odprti prostor; 21.30 Dnevnik; 21.45 Maščevanje nevidnega človeka, film; 23.15 lx>candina, reklamna oddaja; 23.30 Zakladi britanskega muzeja.
SOBOTA, 17. junija
P'
n’ P°£
9.00 Poročila; 9.05 Profesor '^ tazar, risanka; 9.15 Z besed®rij sliko; 9.30 Jurij Raketa; ri; Tehtnica za natančno tehta Aj 10.15 Od šole do doma;
Kaj so organi upravljanja;
Po kurirskih poteh; 11.30 čila:	18.05 Spekter; 18.35 -j,
zornik; 18.50 Sedmi konti°fv-film; 20.15 Risanka; 20.30 nik; 21.00 V tišini vesolja,
22.30 Informativna oddaja: ^ j,; Dnevnik; 22.45 Jazz na ekr° 23.00 Boks; Parlov - Conteh. KOPER
20.30 Otroški kotiček; 21.15 a
irH mv»cfrw»* 91 ‘■iO Hrintmik!
prti prostor; 21.30 Dnevnik; ""ti Na zatožni klopi; Kako ra t6 pogodbo, TV film; 22.35 Zal*,,
no - glasbena oddaja z Wess , Dori Ghezzi; 23.00 Boks; PaN® j. Conteh; 23.45 Otok na koncu 5
ta, film.
lavje nabrežinskega petja
¥nji teden je moški zbor «Igo Grudcn» praznoval 10-lctnico svojega obstoja
danost in ki
igrivost pogleda j -“, m zro v nas s platnice
JOtRn«
. -Repa priložnostega lističa, J 'R prav tak, je bil preteklo J010' pogled jubilanta, 10-letni-<■ R>oškega pevskega zbora Igo . ®R iz Nabrežine. Prav nič se Poznalo, da so ti, za slovenit je tako tenkočutni možje mtje, prehodili komajda 10 ' kratko pot, pa s tolikšnim Mo?n/ Vseh 10 let so nam UPlinirano podarjali in delili "®mi svojo ljubezen do petja tako priznano preprost in ne-način, tako ubrano in i,‘lvirano, tako domače dišeče, J^Ro jim pripravljeni brez po-J *elca priznati pomembno kul-Poslanstvo. To jim zdaj pri-Jsjo publika in kritiki: slo-""I1« pesem je treba interpre-tako, kot jo ta zbor. Zbo-prof. Radoviču zato pač vloženega truda in kvali-J’ ki mu je lastna — discipli-“"a metodičnost in znanje — ■Jjjlifcšniro uspehom posreduje
Opnornriinm. Hnnnšniih T)0V-
| generacijam današnjih pev-*borov Igo Gruden!
L^oma zapete akorde (Poj-} Ra štajersko» — prve, 1. ok-/.Jra 1958 zapete pesmi moške-/ ijbora — je publiki toplo na-l Jaila. Pred zbor, ki se je po-?*Jeo tako poenotil z nad njim ^ ^Petimi besedami «pesem je du-il^roda*, je stopil njegov član /■ffio hegiša. Trenutku sveča-Ifc' zavedajoči se publiki in dru-BJi gostom, predstavnikom za-II:/?^ prosvetnih društev, ob-Ipe uprave, predstavnikom na-tiska, radia, SKGZ, referen-glasbo Lotriču prisotnemu btor)U slovenskih zamejskih foteljev in dirigentov Ubaldu C\u ie spregovoril kratke in besede, nam vsem znane ’Re. Orisal je prehojeno pot a od njegovega začetka do i, JRjega trenutka, od prvega Ke0a nastopa spomladi 1959, od Ke8a nastopa izven naših meja f v Makedoniji do zborovega ^n«0a in pomembnega deleža !Lret>iji (Primorska poje*. Spo-I 3e s petimi pesmimi (med J1' so tri nove: Rož Podjuna,
■ ■ Go Down Moses, Jutri gre-|.B napad) začel dekliški zbor, litimi pesmimi in solističnimi tj**1* Kralja ter Caharije je pr-sporeda zaključil slavljenec A V odmoru smo nato priso-t^oli najlepšemu trenutku sla-j?1 ko so vsi pevci in pevke preiti iz rok predstavnika ZKPO Jtžena priznanja — Gallusova ^ja. Bronasta odličja je dobi-
lo 14 članov sicer 19-članskega moškega zbora, srebrna Vladimir Caharja, Renato Jazbec in Dušan Radovič, zlati odličji pa sta dobila zborovodja Radovič in solist Bruno Kralj. Bronasta odličja so pravtako prejele vse članice dekliškega zbora.
V drugem delu je nato moški zbor zapel še 6 pesmi (med katerimi so tri nove: Pušči me, Makedonske ljubavne pesmi in Kam si šla mladost ti moja). Spored je s štirimi pesmimi zaključil mešani zbor. Prav v slednjem vedno bolj zanesljivo odkrivamo novo kvaliteto nabrežinskega petja: zlitost obeh njegovih sestavin, njegovo udarnost in prepričljivost, ki vodijo k odkrivanju novih zbo-rovih pevskih vrednot. Najbolj prav bomo storili, če bomo povzeli misli in kratko oceno zborovodje samega: «Dekliški zbor je danes pel bolje kot kdajkoli prej, zrelejši je, obetamo si lahko še veliko več. Kvalitete moškega zbora poznamo vsi. Kar se mi zdi še posebej pomembno je dejstvo, da so vzdržali skupaj 10 let. Prav gotovo se izplača utrjevati mešani zbor!*
Sobotni nastop moškega zbora Igo Gruden prav zaradi tega dejstva ni bilo zgolj slavje jubilanta, pač pa slavje vsega našega petja. To prijetno skladnost in veselje pa kali pravzaprav le eno: nekulturno in sramotno bedno o-kolje, v katerem morajo naša publika in njeni pevci živeti in nastopati.
I. PERTOT
> Receptivnost in zgodovinskost
(Nadaljevanje s S. strani)
neposrednega ali posrednega delovanja na osebno?* usvtvarjalca, pogojevala določeno vrsto mišljenja, odpirala ali zapirala duhovna ozborja in priganjala človeka, da pred neskladjem zunanjega in notranjega sveta, svojega psihološkega in socialnega položaja, individualno ali kolektivno moralo, v ustvarjanju poišče integriteto lastnega duha in tako vpliva na preobrazbo sveta, kateremu pripada.
Ta proces ustvarjanja, ki traja od vedno, onemogoča absolutiza cijo katerekoli umetniške oblike in hkrati relativizira sleherni estetski ideal lepote. Receptivnost in zgodovinskost oblike sta vitalni lastnosti književnosti, skozi katero obvladujemo skušnjave človekove zgodovinske odtujitve. Čeprav je, kot pravi George Steiner »celotna antologija pesniške oblike in pesniškega delovanja zelo verjetno zunaj tistega, kar mi pod tem razumemo,* je čisto zagotovo, da prav iščoč najustreznejšo obliko po vsakem padcu in porazu, kljub terorju zgodovine, lahko človek znova povrne svoj ustvarjalni duh v tista ležišča, iz katerih je bil iztrgan v viharjih kolektivnih gibanj in splošnih sprememb.
Kot ni nobena vrsta umetnosti brez določenega smisla in pomena, tako ni, v skrajni liniji, tudi nobena književna oblika prazna in nesmiselna.
Suzi Pertot	Alex Mazzucca
Prekmurje	Ljubim
Veš, kako velike so	Ljubim tiste ki ljubijo
noči nad ravnino?	Ljubim ceste po katerih hodim
In kako veliko dlan ima lahko	jaz in moji bratje in sestre
/človek?	Ljubim kitaro ki poje resnico
. . . človek in polje, ki hoče dati	Ljubim misli miru
/življenje,	Ljubim svet takšnih kot sem jaz
a je simbol smrti. Veš, kako velike so noči nad ravnino? Zemlja raste iz slame in iz jelš . . . življenje trepeče negotovo kot breza.	Ida Gregori
	Pojdi, z menoj v svet fantazije
	Že navsezgodaj so ozelenela drevesa. Darvinove ptice razkrivajo bujne peruti. Polja so polna pšenice
Marija Kostnapfel	in starih strašil Na njih je resnica iz slame.
Smrt	Lepo modro je nebo nam leglo na roke
Tišina.	in nas
V vrtincu oblakov krpica neba. Melanholija vlažne noči z grenkim okusom. Vidim tvoje besede, a jih	t ne poslušam. Poslušam nemi krik borovcev, ki so jim izruvali srce.	s pesmijo zazibalo.
Okusna «Pokušina» mladih pesnikov
Pomembno sodelovanje štirih slovenskih dijakov iz našega zamejstva
Pred kratkim je v Velenju iz šla prva številka izbora slovenske srednješolske lirike (šolsko leto 1977-78) z naslovom POKUŠINA. Pesmi je izbral in uredil Vinko Miiderndorfer, študent slavistike na filozofski fakulteti v Ljubljani, pri zbiranju gradiva pa so sodelovali profesorji, dijaki in študentje iz vse Slovenije.
POKUŠINA je izbor srednješolske poezije, izhajala naj bi vsako leto, v njej pa bi lahko objavljali dijaki slovenskih gimnaziji, ki se ukvarjajo ,s pesništvom, a niso še izdali samostojne zbirke. Nadvse pozitivno je dejstvo, da se uredniki POKUŠINE niso omejili le na mlade pesnike, ki žive v mejah matične domovine, pač pa so pobudo razširili tudi na slovenske višje šole v Italiji in na Koroškem.
Seveda je letos POKUŠINA izšla prvič, pobudniki imajo še zelo malo izkušenj in se zato niso utegnili povezati z vso zamejsko mladino, ki se ukvarja s poezijo ali ki bi se utegnila za pobudo zanimati. Želja vseh pa bi bila, da bi se drugo leto zamejski dijaki bolje seznanili s pobudo in začeli tudi sami aktivno sodelovati pri njej. Zaradi organizacijske stiske uredniki POKUŠINE letos niso utegnili priti v stik z goriškim klasičnim licejem in so
pobudo omejili le na tiste šole, ki so po svojem učnem programu sorodne gimnazijam v Sloveniji (znanstveni in klasični licej, učiteljišče). Obljubili pa s da bodo prihodnje leto, s sodelovanjem dijakov in profesorjev v zamejstvu, to pomanjkljivost popravili.
V letošnji številki POKUŠINE so objavljeni prispevki dijakov z najrazličnejših slovenskih gimnazij. Pesmi so stilistično precej raznolike, nekatere se drže klasičnih struktur, druge so bolj a vantgardne in mladi pesniki se spretno spoprijemajo z najsodobnejšimi oblikami. Vsebinsko so si precej podobne in se lotevajo problemov, ki so pač mladini blizu: ljubezen, prijateljstvo, osamljenost, intimna doživetja premišljevanja o življenju, o poeziji in vsakdanji, preprosti prizori, ki so po svoje najzanimivejš:. V zbirki so objavili svoje prispevke tudi Marija Kostnapfel, Aleks Mazzuc-ca in Suzi Pertot z liceja France Prešeren ter Ida Gregori z učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu.
Zbirka je vsekakor kvalitetna in utegne biti zanimiva še posebno za zamejske dijake, pri katerih zanimanje za slovensko literaturo v zadnjem času znatno upada. Na prodaj je v tajništvih učiteljišča in znanstvenega liceja.
SUZI PERTOT
.......................M....................»m...,.,,,............................................n........».».m
Zbori Glasbene matice jutri v Kulturnem domu
Dirigenta Stojan Kuret in Janko Ban - Pri klavirju Bogdan Kralj in Tea Košuta ■ Sodeluje godalni orkester šole GM
i Uspeh «Martina Kačur j a»
(Nadaljevanje s 6. strani)
činitelj oblike, je tako avtor, kot opaža Bahtin, glavni konsituitivni činitelj oblike in med njima vlada popolna dialektična enotnost sovisnosti. Oblika je oblika vsebine, a vsebina vsebina oblike; u-metniško ustvarjalna oblika določa predvsem samega človeka, o-Življa svet realnosti in ga neposredno počloveča kot človekov svet. Zato ima, sodi Bahtin, »odnos oblike do vsebine v enovitosti umetniškega objekta značaj svojevrstne personalnosti.* Estetski pomen tega medodnosa se čisto izgubi zunaj konteksta človeške zgodovine, ki je vedno, z različnimi in zelo subtilnimi oblikami svojega
Letos je tretjič, da se v bogato vrsto glasbenih večerov, ki jih ob koncu vsakega šolskega leta prireja Glasbena matica, vključuje ■tudi zborovski večer.
Čeprav je med produkcijami gojencev glasbene šole in nastopom zborov (tehnična* razlika, saj so gojenci deležni individualnega in sistematičnega pouka, medtem, ko zbori Glasbene matice združujejo širok krog ljubiteljev zborovskega petja, se vendar produkcije in zborovski večeri dopolnjujejo — in to ne samo v praktičnem pogledu, ker lahko zbori pojejo ob spremljavi glasbil, ampak tudi glede načelnega vprašanja, ali ni koristno tudi tako še bolj utrditi vlogo, ki jo ima ta naša osrednja glasbena
ustanova, in ji dati možnost razmaha tudi na vokalno instrumentalno področje.
Morda so to prvi koraki v novem poskusu, da bi pri nas obnovili zanimanje in ustvarili pogoje za komorno zborovsko petje; obnovili zanimanje, ker je splošna zborovska tendenca pri nas, delno tudi zaradi neugodnih razmer, usmerjena v tradicionalen družab-niški repertoar; ustvarili pogoje, ker se na takih zborovskih večerih, mimo že navedenega sodelovanja pevcev ter instrumentalistov, pokaže načrtno vzgajanje pevskega naraščaja z namenom, da bi prehajal, z leti, iz otroškega zbora v mladinskega in iz tega slednjič v komorni zbor Glasbene ma-
tice.
Prav ti trije zbori Glasbene matice, otroški, mladinski in komorni, bodo jutri nastopili v mali dvorani Kulturnega doma.
V otroškem zboru je okoli štirideset malih pevcev; nekateri od njih obiskujejo otroški vrtec, drugi prve razrede osnovne šole. O-troškj zbor se je učil enoglasnih pesmi ob klavirski spremljavi in bo zapel Les jakovo pesem (Vrtnar*, «Rokavico* in «Veliko lužo* Viktorja Mihelčiča, «Mamici* in «Prvošolko* Janeza Kuharja in še pesem «Katarina, Barbara*.
Sledil bo nastop mladinskega zbora; v njem je petinštirideset pevcev, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole in nižjo srednjo
šolo. Program mladinskega zbora obsega triglasne in štiriglasne pesmi, in sicer Gobčevo <Zapojmo pesem*, Simonitijevi (Sonce* in «Lahko noč*, Zgončevo (Daj me, mamo*, Arničevo (Muco, maco», Kogojevo (Trobentico*, Vrabčevo (Bilečanko* in (Veselo pionirsko* Marjana Vodopivca.
V tretjem delu sporeda bo nastopil komorni zbor GM, ki jj letošnjo sezono posvetil študiju slovenskih skladateljev pozne renesanse in zgodnjega baroka Jacoba Gallusa, Izaka Poša, Gabrijela Plavca in Janeza Krstnika Dolarja. Zapel bo tri Gallusove štiriglasne skladbe, (Libertas animi cibus*. (Cogitate miseri* in (De Sancta Trinitate*, Pošev troglasni
madrigal (Surge propera amica mea* ter zborovske odlomke iz Plavčevega moteta (Dic Maria* in Dolarjevega (Miserere mei Deus*. Oba moteta sta namreč pisana še za štiri vokalne soliste, zbor pa se je naučil te odlomke zato, da je pripravljen za izvedbo na javnem koncertu s sodelovanjem solistov v prihodnji sezoni. Motet (Dic Maria* predvideva še spremljavo orgel, ki jih bo na tem večeru nadomestil klavir, (Miserere mei Deus* pa je pisan za soliste, zbor, i odala in basso continuo; na jutrišnjem nastopu bodo sestavljali orkester profesorji in gojenci šole GM, sicer primernejše orgle pa bo spet nadomestil klavir.
jb
igralce, utegne najti zanimivo izpovedno možnost za redno delo »Teatra Adekvvatnega*. Dodati je treba še željo varšavske gledališke skupine, da jim pri lem projektu umetniško pomagamo.
Odločitev »Teatra Adeksvatiio-ga», poustvariti Cankarjevo delo na svoj način, gotovo spreminja gostovanje Primorskega dramskega gledališča v kvaliteten rezultat širšega pomena, saj gre za širjenje slovenske kulture daleč preko republiških in celo državnih meja.
Izjemno hvaležen odziv sta doživeli ponovitvi »Martina Kačurja* tudi v Ščečinu, kjer je gostovanje ravnotako razorlo širše možnosti sodelovanja in prihodnjih kulturnih izmenjav. «Teater 13. muz», kjer je gostovalo Primorsko dramsko gledališče, je namreč organizator vsepoljskega srečanja mali! odrov, torej podobne prireditve, kot sta v Jugoslaviji Festival malih in eksperimentalnih scen Jugoslavije v Sarajevu oziroma Goriško srečanje malih o-drov v Novi Gorici. Zanimive razvojne možnosti sodelovanja odpira .• tej točki ravno želja festivala v Ščečinu, da bi svojo prireditev okrepili tudi š predstavami drugih držav. V tem trenutku pa praktično ni ovir po okvirnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj festivalov Ščečina in Nove Gorice. kar je tudi širšega kulturnega pomena, dragocenega za posredovanje naše kulture drugim narodom. Če vsemu temu dodamo še sprejem pri odgovornih kulturnih forumih mesta Varšave — kot pri nas Kulturna skupnost Nova Gorica ali Kulturna skupnost Ljubljane — potem lahko že v tem trenutku ugotovimo, da je Primorsko dramsko gledališče s svojega gostovanja po Poljski oziroma s predstavo »Martin Kačur*, prineslo domov poleg uspešne informacije o slovenskem gledališču in slovenski kulturi tudi otipljive zametke širšega sodelovanja tako na nivoju občinskih kot tudi republiških dimenzij.
Za zaključek velja opozoriti, da se gledališka misija še nadaljuje, saj bo Primorsko dramsko gledališče od 21. do 24. junija gost »Internacionalnega gledališkega festivala malih scen* v Bernu, kjer se obetajo podobne informacije kulturnih izmenjav.
1 (H).'
I
tfftfšffffffAVffff&fff&fffM
Ideali narodnoosvobodilne borbe se vedno plapolajo v srcih ljudi
Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev
v letih 1921-1928 a.-n. */;
Milica Kacin - VVohinc je v tem delu opisala obdobje osmih let od uradne priključitve Julijske krajine k Italiji v za-čatku leta 1921 pa do konca slovenskih legalnih političnih organizacij in njihovega tiska proti koncu leta 1928. V delu so zajete vse struje med Slovenci: tako delavsko gibanje kot meščanski tabori.
TONE FERENC:
Akcije organizacije TIGR v A vstriji in Italiji spomladi 1940
«Na italijanskih železnicah so člani organizacije TIGR napravili le eno diverzantsko akcijo in še ta je bila le malo uspešna. Ni pa ta akcija pri italijanskih oblasteh dvignila nič manj prahu, kot so ...»
Sistemi tajnih služb tretjega rajha
- prraeoBlna wiN y grbavci yw<lj:d>t abarajaftlfr tR
Urodjn
roiiskui*
JANKO PRUNK:
Pot krščanskih socialistov v OF slovenskega naroda
Pričujoče delo je študija o idejnopolitičnem razvo|u krščanskosocialističnega gibanja na Slovenskem med o-bema vojnama, ki se je ob usodnem času za slovenski narod povezalo z revolucionarno avantgardo Komunistično partijo Slovenije in še nekaterimi demokratičnimi političnimi skupinami.
V		li
		1
t> i»l: g«* • ixr»CK»lo:* unij«
* >*No:o> pMRf&vk	n)
- t rrtmni pmijrrt* kKtr.ektmiK
titagn: romMlši o»ud rafta
or>:0;-r\ til
(i.ilOild t
lo-odom VI •>■ •*<«*»!»( w.xb:o: v;r b:pJ: »rud
Uitut >4 ruilikaiN
• «>'.««* »taiv.VV.WJA >
Gtoheta)
vfbcvou
■»•a	*ii
'•xavm« uradov tnojvtmioa m »d>:v
bv.vi »:t fluovbt »• rnotcjb • prer ttVMCdi rluibo ;• OiOtttlt-'
i-vborm* p.' hovetvdiv
MARKO SELIN:
Nič več strogo zaupno a -u. */;
Knjiga za tiste, ki bi radi kaj več .zvedeli o rovarjenju in sistemih tajnih služb tretjega rajha na Slovenskem.
- Ul. sv. Frančiška 20 - pričakuje Vaš obisk
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Zadnja tekma Triestine
Tržačani bodo v tem kolu igrali v gosteh s Trentom
Zadnjo tekmo letošnjega prvenstva 3. italijanske nogometne lige bo Trie-stina odigrala v Trentu, kjer se bo spoprijela s tamkajšnjo istoimensko ekipo. Srečanje pa bo le gola formalnost, saj sta si tako Triestina kot domača ekipa že pred današnjim spopadom zagotovili napredovanje v C-l ligo. Obeta se torej zelo nezanimivo srečanje: domačini bodo sicer skušali zmagati, da bi tako vsaj delno ugodili domači publiki, ki je bila z letošnjim potekom prvenstva dokaj nezadovoljna. Drugačen pa bo pristop Triestine: večina i-gralcev bo verjetno popolnoma nezainteresirana, nekateri pa, ki gojijo ambicije, da bi prestopili v profesionalne klube, bodo verjetno skušali dati vse od sebe, da bi se tako izkazali pred številnimi iskalci talentov, ki redno obiskujejo predvsem tretje in četrtoligaške stadione. To velja v prvi vrsti za srednjega napadalca Drija, ki že vrsto let nestrpno pričakuje «veliki skok*, in pa za mladega Mitrija, člana polprofesionalne italijanske reprezentance. Vodstvo Triestine je že izjavilo, da bosta tako Mitri kot Dri vsekakor zapustila ekipo, seveda če bodo zanju morebitni kupci odšteli lepo denarno vsoto. Dejstvo je da v danšnjih razmerah italijanskega nogometa, ko »velja* napadalec Vi-cenze Rossi pet milijard in dvesto milijonov, imata tudi tržaška tretje-ligaša še kar »dostojno* ceno (200 milijonov lir?).
Tagliavini bo torej, kot vidimo, tudi danes poslal na igrišče vse najboljše igralce, tako da bo začetna postava verjetno naslednja: Bartoli-ni, Schiraldi, Berti, Mitri, Pezzo-pane, Salvadori, Andreis (Marcelini), Politti, Dri, Trainini, Franca.
A. K.
BOKS
ZA SVETOVNI NASLOV
Holmes premagal favorita Nortona
LAS VEGAS — Boksar Lary Holmes je novi svetovni prvak verzije WBC. Premagal je namreč prvaka Nortona po točkah v petnajstih krogih.
V istem mestu je Mehikanec Car-lo Tarate ohranil svetovi i naslov v v petelinji kategorijif pred napadi izzivalca Hernandeza, tega je namreč Zarate zrušil že v četrtem krogu.
Mehikanec je tako že osmič uspešno branil svetovni naslov.
sinettijem. V zadnjem srečanju večera je Sanchez premagal Quera.
MINIBASKET
TURNIR »GODINA*
Sokol — Visintini B 65:27 (33:9)
SOKOL: Ušaj 14 (2:2), Devetak 9 (1:2), Bandelj 8, Žbogar, Niko Pertot 8, Nevenko Pertot 5 (1:2), Grilanc 4, Busan 4, Pahor 6, Klanjšček 7 (1:2), Bogateč, Kojanec.
V zadnji tekmi so Nabrežinci brez težav zmagali in so tako osvojili 4. mesto med šestimi ekipami. Soko-lovci so celo tekmo branili s pre-singom in so tako spravili v težave nasprotnike, ki večkrat niso mogli čez polovico igrišča. Tokrat bi omenili tudi uspešno igro tistih i-gralcev, ki ponavadi ne pridejo do izraza. Busan, Pahor in Grilanc so bili namreč tokrat dokaj uspešni.
Žižič še ni nared
BEOGRAD — Rajko Žižič res nima sreče. Igralec Beka in jugoslovanske reprezentance, ki so mu že dvakrat operirali meniskus, še ni popolnoma okreval. Po svojem mnenju in mnenju zdravnikov, koleno še vedno «škriplje». Zato je bil beograjski center na okrevanju v znani kliniki v Igalu, kjer se je, kaže, le opomogel in tokrat upamo dokončno.
M DANAŠNJEM SREČANJU PLANINCEV V OlttiAMZACIJI SPD1'
Pričakuje se rekordna udeležba
Zbirališče bo danes zjutraj (od 10. do 11. ure) v Boljuncu
Brez pretiravanja lahko trdimo, da je v Sloveniji planinstvo pravi narodni šport, saj je v Planinsko zvezo Slovenije vpisanih preko 100 planinskih društev s skoraj 100.000 člani. Primerjalno pa to pomeni, da je v Sloveniji več planincev, kot v npr. treh državah zahodne Evrope (Italije, Francije in ZRN) skupaj. Dejstva torej govorijo sama. Odsev te množičnosti sega tudi v zamejstvo, kjer že mnogo let delujeta SPD iz Trsta in Gorice, katerima se je leta 1975 pridružilo še Beneško planinsko društvo iz Čedada. Ta društva imajo seveda tudi redne a-li občasne stike, predstavniki vseh, še najmanjših pa se redno zberejo na raznih skupnih uradnih srečanjih, od katerih je največje vseslovensko «Dan planincev*, poleg tega pa obstajajo še srečanja gorenjskih PD, primorskih PD in podobna. Zamejski Slovenci se redno udeležujemo srečanja zamejskih planinskih društev z obmejnimi PD iz Slovenije. Pobudo za tako srečanje so leta 1972 dali planinci z Jesenic, ki so prvo srečanje tudi priredili še isto leto. To srečanje je bilo seveda še v skrčeni obliki, a se je že naslednje leto razraslo v pravi planinski praznik, saj se je na travniku pred domom Mangart v Žab-nicah zbralo ogromno planincev iz Trsta, iz Gorice, z Jesenic, iz Tolmina, iz Ilirske Bistrice, iz Kopra, iz Sežane, iz Nove Gorice in še od
Slavie Gimeneza
MILAN — V milanski športni palači je bilo včeraj na sporedu pet zanimivih srečanj med profesionalnimi boksarji pred zaključkom letošnje sezone. Srečanja se je udeležilo nad 2.000 ljubiteljev tega športa.
V osrednjem dvoboju je Argentinec Gimenez slavil nad Panamcem Amayo. Di Mauro je premočno zmagal z Riccijem, medtem ko je zahodni Nemec Stainer v šestem kro-ku s k.o. odpravil Mingardija.
Italijanski prvak Pizzo pa je že v drugem krogu obračunal s Fra-
gn
Posnetek z otroškega telovadnega srečanja v Nabrežini
drugod. To srečanje so nato priredili še koroški rojaki, goriški planinci, še enkrat Jeseničani ter lanskega leta na Matajurju naši rojaki iz Beneške Slovenije.
Letošnje, že 7. srečanje je danes v organizaciji SPDT, predvideva se, da se ga bo udeležilo res dosti ljudi, razen če ne bo seveda slabega vremena (samo Jeseničani so obljubili, da se bodo srečanja udeležili z najmanj štirimi avtobusi planincev). Udeleženci se bodo začeli zbirati v jutranjih urah, od 10. do 11. ure, pred Kulturnim domom v Boljuncu, kjer se bo tudi začel pohod, ki bi se moral zaključiti v popoldanskih urah v Bazovici. Planinci bodo na začetku dobili list, kjer je pot dobro opisana, pot pa je označena s svetlo plavimi markacijami, na ključnih mestih pa bodo kontrole. Pot bo planince vodila skozi Boljunec v dolino Glinščice, mimo obeležja trem planincem-partizanom, ki so padli v zadnji vojni (tu se tudi zaključi planinska vertikala SPDT), na «Cippo Gornici*, kamor se pride po kratkem vzponu. Tu je krasna razgledna točka v dolino Glinščice ter po delu tržaškega o-zemlja. Od tu se bodo planinci spustili v Botač ter se po drugi strani spet povzpeli do Jezera. Od tu je še položen kos po bazoviški gmajni mimo spomenika štirim padlim, prvim žrtvam fašizma, ki so bili obsojeni na 1. tržaškem procesu leta 1930, ter še nazadnje do Bazovice, kjer se bo v popoldanskih u-rah (ob 15. uri) pričel kulturni spored. Hoda bo okoli dve uri, planinci iz Slovenije pa bodo tako lahko spoznali verjetno najlepši del tržaškega Krasa.
Kulturni spored bo obsegal nastope raznih pevskih zborov in skupin, v popoldanskih urah ter po premoru še do polnoči pa bo igral narodno-zabavni ansambel «Kras». Tudi za jedačo in pijačo je poskrbljeno, saj bodo na prireditvenem prostoru pekli specialitete na žaru. Slavje velja seveda tudi za nepla-nince ter za tiste, ki si želijo v nedeljo popoldne malo odpočiti na Krasu ter zaplesati ob domači godbi.
GALLARATE - V tem mestu blizu Vareseja bo danes osma preizkušnja veljavna za svetovno prvenstvo v motokrosu za razred do 500 ccm.
Po sedmih vožnjah vodi trenutno na lestvici Finec Mikkola na yama-hi in je tudi danes nesporen favorit.
KOŠARKA
V TOREK V TRSTU ,
Italija - Nizozemska
Italijanska košarkarska reprezentanca bo v torek, 13. 6. igrala v Trstu, kjer se bo v okviru evropskega pokala pomerila z Nizozemsko. Tekma bo v tržaški športni palači, z začetkom ob 20.30.
Italijani bodo nastopili v naslednji postavi: Caglieris, Gilardi, Tom-bolato, Sacchetti, Malagoli, Bruna-monti, Vecchiatto, Villalta, Polesel-lo in Bonamico. Organizator tega srečanja je športno združenje Ser-

KOŠARKA
NA POBUDO INTERJA IZ MILJ
Kakovostna turnirja za ženske in moške
Miljsko društvo Inter bo v prihodnjih mesecih priredilo dva mednarodna košarkarska turnirja, prvega v moški, drugega pa v ženski konkurenci.
Moškega turnirja se bodo udeležile naslednje ekipe: Monting (bivša Industromontaža) iz Zagreba, Akademik iz Sofije, Lublin, News Re-lease iz Los Angelesa, goriški Pa-gnossin ter tržaški Hurlingham.
Na ženskem turnirju pa bodo nastopale: Plastilegno iz Trevisa, zagrebški Monting, univerzitetna selekcija iz ZDA in tržaška Saba.
Mladinsko EP
ROSETO DEGLI ABRUZZI — V tem kraju bo od 22. do 30. avgusta osmo evropsko mladinsko prvenstvo v košarki.
Jugoslovani so tudi tokrat glavni favoriti, saj so že v zadnjih treh nastopih osvojili prvo mesto. Najnevarnejši nasprotnik «plavih» bo tudi tokrat ekipa SZ,
Delovanje ZSŠDI
V znamenju odbojkarjev -rekreativcev in planincev
Športna tekmovalna sezona se s hitrimi koraki nagiba h koncu in pred vrati je poletni oddih (za večino se je že pričel) za naše tekmovalce in odbornike. Kljub omejenemu športnemu programu pa danes izstopata dva pomembna dogodka v življenju naše telesnokulturne stvarnosti: zaključi se druga izvedba odbojkarskega rekreacijskega tekmovanja »Revival 78», ki je v zadnjih dveh mesecih priklicala na igrišče preko 200 priložnostih odbojkarjev - rekreativcev, slovenski planinci z obeh strani meje pa se bodo danes zbrali na 7. tradicionalnem srečanju.
Letošnji »Revival 78» je tako po številu prijavljenih ekip kot po mrzličnem zanimanju v najrazličnejših športnih oziroma družbenih krogih v glavnem dobro uspel, čeprav je na dlani, da niso bili doseženi vsi tisti cilji, ki si jih je ZSŠDI kot organizator predhodno zastavljal. Potreba po rekreaciji in zdravi psi-
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IZ TRSTA
OB 200-LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV
razpisuje
FOTOGRAFSKI NATEČAJ
za amaterje na poljudno planinsko tematiko, katerega se lahko udeležijo vsi zamejski Slovenci, brez starostne omejitve, za naslednje kategorije:
a)	diapozitivi 24x36 mm
b)	črno-bele slike 18x24 cm
c)	barvne slike 13x18 cm
Avtor absolutnega najboljšega izdelka (ne glede na kategorijo) bo za nagrado prejel fotografski aparat. Prvi trije uvrščeni v posameznih kategorijah bodo prejeli fotografski material ter knjige s fotografsko tematiko. Podrobnejše informacije dobite na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20. tel. 744249) ob ponedeljkih po 20. uri in v Primorskem dnevniku.
Ob tej priliki SPDT nadalje organizira s sodelovanjem SPDG, BPD Čedad in SK Devin enotedenski
PLANINSKI POHOD
iz Trsta v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru, kjer bo 26. avgusta svečano odkritje 2,5 m visokega kipa štirih mož, ki so prvi stopili na vrh Triglava. Pohod bo organiziran štafetno v sedmih etapah planinci pa bodo lahko prehodili posamezne odseke ali pa' kar celo pot. Vsi udeleženci bodo prejeli spominske značke. Vse podrobnosti bodo objavljene v Primorskem dnevniku.
hofizični sprostitvi slehernega posameznika postaja v današnjem ritmu življenja vse večja in bistvena. Pričeli smo z odbojko in privabili k sodelovanju nepričakovano visoko število zainteresiranih neaktivnih mladincev in veteranov. Veliko je bilo diskusij okoli tega, mar ne bi bilo bolje, da bi določili starostno mejo za neko logično selekcioniranje nastopajočih, kar bi bilo v skladu s prvenstveno vlogo takega tekmovanja. Tako pa se dogaja, da stopajo na igrišče še zelo mladi tekmovalci (od 15. leta starosti navzgor). Vendar pa menim, da moramo posvečati našo skrb vsem kategorijam in generacijam, saj je zelo pomembno, da aktiviziramo tudi tiste mladince, ki se sicer športno ne izživljajo. Proučiti bo treba možnost, da bi morebiti ločeno organizirali tekmovanja (ne samo v odbojki, temveč po možnosti tudi v drugih panogah) za mlajše in starejše rekreativce. Malo bo treba tudi omiliti mestoma pretirani agonistični duh nastopajočih ekip (čeprav je zagrizenost ena izmed temeljnih komponent sleherne športne aktivnosti), da se ne razbohoti preko določenih meja in postane predominanten, saj je osnovni cilj te «trim-lige» ta, da se vsi razgibajo in zabavajo (igrati bi morali vsi igralci, ki sestavljajo določeno e-kipo, ne pa da le sledijo na rezervni klopci le iz gole nebrzdane tendence po čimboljšem tekmovalnem dosežku), obenem pa da vzpostavijo v sklopu svoje ekipe in z vsemi ostalimi sodelujočimi moštvi res prijateljske stike ter vezi, kar je navsezadnje v naših razmerah morda še najvažnejše. Prav v tem duhu bo danes v Prebenegu zaključni praznik s piknikom za vse nastopajoče, da se razvije pristna družabnost in poglobi prijateljstvo.
Med tekmovanjem samim smo bili priča številnim pomanjkljivostim različnega izvora in tudi anomalij je bilo verjetno preveč: vendar na vse to moramo gledati s strpnostjo in si moramo prizadevati, da v bodoče, na osnovi letošnjih izkušenj, popravimo nastale pomanjkljivosti in vrzeli Mislim, da smo si vsi e-dini, da je rekreacija za vse nas koristna in potrebna, zato se moramo vsi potruditi in si prizadevati, da damo svoj aktiven doprinos, da se bo to tekmovanje tudi v bodoče redno odvijalo
Drugi tak pomembni dogodek je vsekakor 7. srečanje slovenskih planincev z obeh strani meje, ki ga danes prireja SPDT. Pomen in namen tega srečanja ni le prijateljsko in tovariško srečanje med ljudmi, ki jih združuje veselje do planin, temveč je priložnost, da se srečajo med seboj planinci iz matične domovine, predvsem iz obmejnih območij, in pa iz zamejstva. Poleg posredovanja izkušenj in krepitve medsebojnega sodelovanja, odigrava pomembno vlogo tudi narodnostni moment, ki je v naših zamejskih planinskih društvih prioritetnega značaja. Vsem udeležencem današ njega srečanja izrekamo dobrodošlico z željo, da bi se dobro počutili na jutranjem sprehodu po Glinščici in na popoldanski kulturni prireditvi v Bazovici.
-bs-
volana, ki bo v ponedeljek sklicalo tiskovno konferenco, ki bo ob 11. uri, na sedežu «Riunione Adriatica di Sicurta*, na Trgu republike.
ZADAR — Ivo Sunara, center mariborskega drugoligaša, je podpisal pristopnico za Zadar. Naj omenimo, da je bilo vodstvo ljubljanskega Bresta zainteresirano za tega i-gralca, ki pa je hotel igrati čimbli-že svojemu rodnemu mestu Splitu.
RADIO
Rekreacija in svetovno nogometno prvenstvo
Gosta .jutrišnje radijske oddaje «Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo Pija Hmeljak, bivša dolgoletna aktivna odbojkarica in sedaj trimov-ka. Govor bo o rekreaciji, od 16. ure dalje pa bo neposredna povezava z Argentino in poslušalci bodo lahko zastavljali Saši Rudolfu vprašanja v zvezi s svetovnim nogometnim prvenstvom. V studiu bo prisoten tudi nogometni izvedenec Bruno Rupel, ki bo postavljal tehnična vprašanja.
ZSŠDI iskreno čestita Lučki in Renatu Štoklju ob rojstvu prvorojenca
DAVIDA
Nogometni selekciji iz BiH in ZSŠDI, ki sta igrali v Trebčah
Košarkarski ekipi ojačenega Doma iz Gorice in selekcije iz BiH
.......................................................................................................................................................o"1""
MOŠKI DlVlZlf
ODBOJKA
Polfinale «Revivala 78»
Slavje Trima in Brega A
Tekma med Brežani in Nabrežinci zelo napeta
ŽENSKE
Trim — Ekipa 10 A	3:0
(4, 11, 11)
TRIM: Pavletič, Hmeljak, Udovič, Kofol, Kalan, Klabjan, Švab, Fischer.
EKIPA 10 A: Kokorovec, Bandelj, Barej, Race, Jurkič, Panjek, Jagodic.
V	Dolini so odigrali anticipirano polfinalno 'ekmo med ženskima skupinama Trimom in Ekipo 10 A. Trim je po izločilnih bojih zmagovalec v A skupini,, Ekipa 10 A pa se je v B skupini uvrstila na drugo mesto.
Trim je zmagal brez večjih težav. S posebno lahkotd so trimovke osvojile prvi niz, naslednja dva pa sta bila nekoliko bolj izenačena. V ključnih trenutkih pa je prevladal Trim, v vrstah katerega igra več bivših igralk.
MOŠKI
Breg A — Sokol	3:1
(7, 12, -13, 13)
BREG A: Race, Salich, Da Pin, Viliani, Dichito, Dandri, Lovriha, Valter in Vladimir Žerjal, Jurkič.
SOKOL: Franko. Ušaj, Pertot, Peterlin, Svetlič, Kante, Legi.ša, Daneu.
V	Dolini sta se pomerila Sokol, kot zmagovalec v A skupini, in Breg A, ki se je v B skupini uvrstil na drugo mesto.
Tekma sama je bila lepa in borbena in videli smo lahko več res privlačnih in učinkovitih akcij. Zmaga je še važnejša, če pomislimo, da e je že v prvem nizu poškodoval «motorček» ekipe Učo Jurkič. V četrtem setu je sicer ponovno stopil na igrišče, vendar zaradi poškodbe ni mogel biti njegov doprinos tak, kot je sicer. Za nameček pa je v drugem nizu moral z igrišča še Salich.
Sokol je sicer dobro zaigral, ven-
ZSŠDI
vabi vse nastopajoče na odbojkarskem tekmovanju «Revival 78» ter vse, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu te prireditve, da se udeležijo današnjega, zaključnega družabnega srečanja
S PIKNIKOM V NARAVI
ki bo v Prebenegu ob zgodnjih popoldanskih urah.
dar se je poznalo, da so igralci Brega A večkrat igrali skupaj in so bili zaradi tega nekoliko bolj uigrani.
INKA
OBVESTILA
ŠZ Bor
sklicuje za ponedeljek, 19. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR
ŠZ Bor
obvešča svoje igralce minibasketa vseh letnikov, tla b0‘ jutri, 12. junija, na stadionu «1. maj«, v Trstu, ob 18. uri
POSLOVILNO SREČANJE
s kratkim športnim sporedom. Vsi igralci naj prinesejo športno opremo.
ŠD BREG
vabi vse najmlajše nogometaše od 8. do 11. leta starosti na trening, ki bo v torek, 13. junija, ob 17.30 na občinskem igrišču v Dolini.
ODBOJKA
V 2.
Domovci zadovoljili
Goriški odbojkarji so osvojili 3. mesto na skupni lest
Prvenstvo 2. moške divizije se je zaključilo in ekipa ŠZ Dom iz Gorice, kot edini slovenski predstavnik v tej ligi, je na končni lestvici zasedla tretje mesto.
V letošnjem prvenstvu 2. MD, v katerem je nastopalo skupno sedem ekip, 5 z Goriškega in 2 s Tržaškega, so bila moštva povsem izenačena, razen seveda prvouvrščene ekipe, Solarisa iz Trsta, ki je nemoteno nadaljevala po svoji zmagoviti poti. Razlika pri vseh ostalih ekipah pa je bila minimalna.
Nekaj več besed pa je vsekakor potrebno izreči o «belo-rdeči» goriški šesterki, ki se je pravzaprav izkazala. ko trn ana izmed najboljših ekip prvenstva.
Po našem mnenju je tretje mesto, brez pretiravanja, preskromen rezultat za slovensko moštvo. Gotovo pa moramo priznati, da so odbojkarji kot ŠZ Dom lahko zadovoljni z letošnjim izidom meške šesterke, saj dovolj, da pomislimo na razmere, v katerih se je ekipa znašla v teku prvenstva (dva igralca sta morala v teku prvenstva obleči vojaško suknjo, 4 igralci so se poškodovali, od katerih dva dokaj hudo). Ob koncu prvenstva smo vprašali nekatere i-
liiiiiiMiniuiiiiiiiiiiiiililiilliiiiiiiiiiiiiiiMliiiiiillimrMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiii
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
Ob dnevu mladosti
Republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije je ob dnevu mladosti priredila tradicionalni slovenski taborniško - partizanski mnogoboj. Tekmovanja so bila v Mariboru in so trajala tri dni.
Tekmovalna proga je bila dolga 38 km in je potekala po obronkih Kdzjaka. Samo tekmovanje je obsegalo leme iz zgodovine taborništva in praktičnih veščin programa splošnega ljudskega odpora. Taborniki so se pomerili še v signalizaciji, skiciranju partizanskih baz, prenašanju poročil, prvi pomoči, postavljanju bivakov, kuhanju ipd. Nastopilo je 83 taborniških ekip iz vse Slo-
IMIlUllinilllllllllfllllirillllllllllllllflllllinillllllllllllHIIIItMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlIllIlMlllilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtflfllllllllimMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUallllllMIIIIIIIIIIIII

Letos še Karpov - Korčnoj in šahovska olimpiada v Argentini
Ljubitelji šaha bodo letos prav gotovo prišli na svoj račun. Sredi julija se bo na Filipinih pričel finalni šahovski dvoboj za dodelitev naslova svetovnega šahovskega prvaka med nosilcem naslova, 27-let-nim Sovjetom Anatolijem Karpovom in( šahistom brez državljanstva Viktorjem Korčnojem, jeseni pa ,se bo v Buenos Airesu v Argentini pričela šahovska olimpiada, ki bo prav gotovo zbrala najboljše šahiste z vsega sveta.
Težko je govoriti o napovedih o »dvoboju stoletja* (to je verjetno že tretji ali četrti dvoboj stoletja v zadnjih desetih letih) med hudima, in ne samo v šahovskem pomenu, sovražnikoma, torej med mladim To-ljo, ki ima za sabo vso ogromno sovjetsko šahovsko strukturo in «že leznim Viktorjem*, ki ima za sabo občasnp le svojo tajnico ter dva angleška velemojstra kot sekundanta. Prav dobro se vsi še spominjamo, kako je pred štirimi leti Karpov v dvoboju premagal prav tega na-
sprotnika z rezultatom 3 proti 2 ob 19 remijih. S to zmago pa je Karpov postal svetovni prvak, saj je premagal Fischerja brez boja, ker se slednji organizatorjem sploh ni oglasil ne pismeno ne ustno, toliko manj pa da bi še sedel za šahovsko desko (v tistem obdobju niso niti vedeli, kje Fischer stanuje . . .). In prav na ta odločilni dvoboj med Karpovom in Korčnojem je legla temna senca psihološkega pritiska sovjetskih oblasti proti Korčnoju, ves v prid mlajšega in prav gotovo bolj nadarjenega nasprotnika. Takrat je bil Korčnoj še sovjetski državljan in ni še nič kazalo, da bi se skregal s svojo šahovsko zvezo ter naposled še s političnimi oblastmi, vendar pa so takrat Sovjeti dobro naredili svojo izbiro ter odkrito podpirali Karpova.
Skratka, vse je pripravljeno na pravi šahovski spektakel, ki ga le nismo videli v Beogradu, ko je Spasski na vse poštene in nepoštene načine skušal ugnati Korčnoja in se tako prebiti do dvoboja za svetovni naslov s Karpovom.
Pričakujejo, da se bo ta dvoboj za naslov svetovnega prvaka zaključil tik pred začetkom šahovske o-
limpiade, 25. oktobra, v Buenos Airesu. Olimpiada se bo zaključila 12. novembra, udeležilo pa se je bo prav gotovo veliko število držav (morda rekordno), tudi držav tretjega sveta, za katere se je jugoslovanska šahovska federacija zelo zavzemala. Ta olimpiada pa je predvsem važna, ker je praktično prva po tisti, ki je bila leta 1974 v Nici. Spomniti se moramo namreč, da je bila olimpiada v Haifi leta 1976 v zelo skrgen: obliki, saj so jo iz političnih razlogov bojkotirale najmočnejše šahovske velesile, od SZ do Madžarske in Jugoslavije.
Čeprav je bilo okoli te olimpiade mnogo dvomov (podvomili so celo, če bo argentinska šahovska federacija sploh mogla zbrati finančna sredstva za tako množično manifestacijo), vendar pa so organizatorji nato zagotovili, da potekajo pri prave v najboljšem redu, kar je celo osebno preveril predsednik svetovne šahovske federacije dr. Max Euwe. Nazadnje bi dodali še to, da je, kot vedno, velik favorit za končno zmago ekipa Sovjetske zveze, njeni največji nasprotniki pa sta, kot vedno, Jugoslavija in Madžarska Dušan Jelinčič
>
£
H
90
c«
H
po 5
venije, vsaka ekipa je štela članov.
Brigadirski horuk
Z republiško mladinske delovno akcijo Kožbana '78 so se začele letošnje mladinske delovne akcije v Sloveniji. Mladi bodo gradili vodovode. ceste, napeljeval' telefonsko in električno omrežje itd. V naselju Brdice se je zbralo v prvi izmeni 80 brigadirjev, sicer pa bo v štirih izmenah na MDA Kožbana '78 sodelovalo preko 320 brigadirjev in brigadirk. Republiško delovno akcijo Kožbana '78 je odprl sekretar republiške konference Zveze Socialistične mladine Slovenije Vito Habjan. Lahko mirne duše dodamo, da so delovne akcije • šola in vzgoja mladine, šola bratstva in enotnosti ter šola tovarištva in prijateljstva.
Po partizanskih poteh
Od 5. junija do nedelje, 8. junija je skupina mladih iz dolinske občine prehodila po partizanskih stezah pot iz Doline do Kočevja na Dolenjskem. Pot je bila nedvomno naporna in dolga, saj so v treh dneh o-pravili okrog 120 km poti in seveda vse peš. Z zadovoljstvom pozdravljamo podobne akcije, ki so ena boljših oblik negovanja tradicij NOB jn prenašanja njenih idealov na mladi rod. Še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da se je pohoda udeležilo več članov taborniške družine Strmi breg iz Doline.
Dvodnevni tabor
Včeraj in danes poteka v Sovod-njah ob Soči redni dvodnevni tabor Rodu Modrega vala. Letos smo zopet na Goriškem, ker želimo, da naše rodove akcije povežejo naše članstvo s Tržaškega in z Goriškega.
milan pahor
OBVESTILO
SPK čupa iz Sesljana
obvešča, da -o tudi letos jadralni tečaj za mladino od 21. do 28. junija pod vodstvom prof. Franka Drasiča. Vpisovanje na sedežih ZSŠDI v uradnih urah. Vpisnina
20.000	lir. Mladoletne tečajnike morajo vpisati starši. Prosimo interesente, da pohitijo z vpisom, ker je število mest omejeno.
gralce «belo-rdečega» moštva mnenje o letošnji minuli sezoni-
BORIS COTIČ: «Po mojem nju bi Dom lahko letos zrna prvenstvu 2. MD, ali vsaj doval v višjo ligo. Ekipa je P“ je cialno močna, le kondicije naILat v odločilnih trenutkih preveč^ .|fl zmanjkalo. Upam, da nam °° v prihodnji sezoni bolje.*
JOŽKO PRINČIČ: «V let°8*€5 prvenstvu smo ponovno kot m° j pokazali, da smo zmožni še 9“ j. pozitivnega opraviti. Poškodbe ^ gralcev in vojaške Obveznosti so vsekakor imele v teku PrVj-pri' svojo težo. Mislim pa, da tudi k, prava ni bila najboljša, saj srn°toni gubili kar štiri tekme z rezult® 3*:2, zmagali pa le eno.»
IGOR OREL: «Res je, da s0 ^ škodbe odigrale tudi svojo y*°%o teku sezone, toda zdi se mi va,e-poudariti, da smo s treningi v zgodaj pričeli in v teku samega venstva. ko bi bilo potrebno ve* žrtvovalnosti, pa smo popusti*1’j. prihodnji sezoni bo potrebno na’*%. neje začrtati sezonski športni Vp gram, ter ga požrtvovalno tud’ ( peljati. Pri ŠZ Dom bo P°tJc(jjiii tudi polagati večjo pažnjo m*8 silam.*
LORIS NANUT: «V začetku pričeli na resen in nov način. 8 e. pa smo popustili. Po mojem *%, nju smo med pripravami na Pr\j|i stvo odigrali premalo prijatelj j tekem, kar se je zlasti opazi*0 v prvih uradnih nastopih. Ekip8 j. če pogledamo na izide komaj J® ^ lega prvenstva, dobesedno odp0^ dala le v gosteh (4 poraze). n8 $■ mačem igrišču pa smo solidn0 ^ igrali, izgubili smo namreč le srečanje.*	^
Barve ŠZ Dom Gorica so * j. tošnjem prvenstvu 2. MD brani*1 y slednji igralci: Lucijan in Černič, Ivo Devetak. Boris b® g, Stano Cijan, Jožko Prinčič, 1-rel, Boris Peric, Silvan Devet8*1, gor Pahor, David Sošol, Borut "j, cal, Nanut Loris, Damjan Ni šček in Igor Komel.
KONČNA LESTVICA 2.
1. Solaris Trst 22; 2. Wolley 1,14, Turjak 14; 3. DOM GORICA l2.’„0 AG1 Gorica in Intrepida M81' ;■ 10; 6. San Luigi (Trst) 6; 7. ^lD tas Gorica 4.	,m
Solaris in Wolley Club napreduj, v 1. moško divizijo; Libertas iz ,:0, rice pa izpade v 3. moško div*21 Igor Kort1*1
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 11. junija 1978
KOLESARSTVO
AMATERJI
12.00	v Mariboru Nastopa tudi Adria
MLADINCI
11.00	v Velenju Nastopa tudi Adria
* » «
VETERANI
15.00	v Bazovici Nastopa tudi Adria
MINIBASKET
1. TURNIR POLETA 8.30 na Opčinah	«
Nastopajo: Bor, Breg, Kontove’ Polet in Sokol
ODBOJKA
»REVIVAL 78»
8.30 v Dolini
Finalna srečanja za 1. in 3. Prt sto v moški in ženski konkureU0*
PLANINSTVO
10.00	v Boljuncu in
15 00 v Bazovici	#
7. srečanje slovenskih planin*®*
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TUDI POLJSKA IN ZRN NAPREDOVALI
11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 6. DAN
šy?/
JjJJ., VURAJ V POLFINALNI Dtl TURNIRJA
Tunizijska reprezentanca je tudi zahodnim Nemcem nudila uspešen odpor
VOLKSWAGEN
scmacca
današnji športni avto!
To je coupe:
Golf-a z motorjem 1100 s 50 KM in 144 km/h. Passat-a z motorjem 1500 s 85 KM in 175 km
^oljska
Mehika 3:1 (1:0)
■ POLJSKA: Tomaszevvski, Szyma-: »®wski, Zmuda, Gorgon, Rudy (v |B- min. Makulewicz), Kasperczak, 'jjfesztaler, Deyna, Boniek, Ivan (v IBfcJnin. Lubanski), Lato. jsSMEHIKA: Šoto, Flores, Cisneros, ISotnez, Velasquez, De La Torre, ■jjiellar, Cardenas (v 46. min. Me-»feabal), Ortega, Rangel in San-cnez.
(j SODNIK: Jafar Namdar iz Irana. ;v,STRELCI: v 42. in 83. min. Bo-Jjek; v 52. min. Rangel; v 57. min. Deyna.
j ^GLEDALCEV: približno 16 tisoč, ji V zadnjem kolu prvega dela pijanstva je včeraj Poljska z rezul-i*»tom 3:1 premagala enajsterico ;j®Iehike, ki je tako (skupno z Mazursko) ostala edina brez točke. Takoj pa moramo povedati, da Mešanci niso zaslužili tega poraza, pasti tako hudega ne. Predvajali (posebno v prvem polčasu) hi-igro v napadu, ki je spravljala jačkrat v hude težave izredno stavčno poljsko obrambo. V obrambi
so igrali odločno in tako so imeli praktično Poljaki le malo priložnosti. Poljski napadalci, ki so po preteklem prvenstvu v ZRN tako zasloveli, so na tem prvenstvu dobesedno razočarali, saj je od vseh napadalcev dal samo Lato en zadetek in to v zmagoviti tekmi s Tunizijo.
Včerajšnja tekma, je bila še kar lepa v prvem polčasu, ko sta ekipi igrali na zadovoljivi tehnični ravni, bolj ko so minevale minute pa je prihajala na dan (predvsem na strani Mehikancev) utrujenost. Poljakom ni prijalo, da bi pospešili tempo igre, zato je potekel drugi polčas na zelo nizki tehnični ravni
V prvem polčasu so Poljaki takoj prevzeli vajeti igre v lastne roke, niso pa uspeli zgraditi nobene nevarnejše akcije, saj ni nudila sredina igrišča nobene koristne žoge počasnim poljskim napadalcem. Mehikanci so spretno izkoriščali hiter protinapad, ki ga je tudi tokrat dobro vodil Cuellar, ko
pa so prišli pred kazenski prostor niso uspešno zaključili akcije. Poljaki so pokazali izkušenost, ko so izkoristili edino priložnost in to v 42. minuti, ko je Boniek po lepem prodoru Lata brez težav premagal mehiškega vratarja.
V drugem polčasu je povsem nepričakovano remiziral za Mehiko Rangel, pet minut kasneje pa je Deyna z odličnim strelom izven kazenskega prostora zopet povedel.
KONČNA	LESTVICA		2.	SKUPINE	
Pol|ska	3	2	1	0	4:1 5
ZRN	3	1	2	0	6:0 4
Tunlzl|a	3	1	1	1	3:2 3
Mehika	3	0	0	3	2:12 0
Od tedaj dalje nismo zabeležili nobene posebne akcije, par minut pred koncem pa je zopet Boniek z točnim strelom tretjič stresel mrežo mehiškega vratarja. Tako se je Poljska brez posebne igre in brez posebnega truda uvrstila v i»lfi-nalno skupino, Mehika pa bo danes odpotovala domov.
MED TEKMAMI DANAŠNJEGA SPOREDA
Brazilija na vse ali nič
Vse danes nastopajoče ekipe lahko (poleg Avstrije) še napredujejo, praktično pa sta Škotska in Iran že izločena
. Z današnjimi štirimi tekmami 3.
'» 4. skupine se bo končal prvi »el 11. svetovnega nogometnega ("venstva. Vse te tekme obetajo čreden boj, saj je teoretično vse Mogoče. Matemtično gotovo napredovanje ima pred tem zadnjim Vstopom samo Avstrija.
. Tako švedska, kot tudi Španija '»lata pred neposrednim obraču-»°m po eno točko. Obe enajsterici % jo iztržili v tekmi s trikrat-»irni svetovnimi prvaki Brazilci. Teoretično imata možnost . ptle , Vr:‘ zagotoviti si mesto, y;, polfinalu, “oleg zmage bo to pot izredno v»žno številp zadetkov. Gre nam-zato, da zmagovalec doseže »irn več golov, ker je potrebno izboljšati količnik v golih. To pa se-v®da le če Barzilija izgubi z Av-sTrijo. če Španija ali švedska zrnasta z dvema goloma razlike v ktn medsebojnem obračunu, Bra-l*liji ne zadošča niti delitev izkupička. Ni potrebno posebej poudariti, da bo za obe enajsterici to »■•redna psihološka obremenitev, *er je potrebno slaviti prepričljivo žt»ago.
Verjetni postavi:
ŠVEDSKA: Hellstroem, Borg, Roy ŠOdersson, Nordqvist, Erlandsson, Linderoth, Bo Larsson, Lennart ‘•arsson, Nilsson, Sjoeberg in Ed-®troem.
. ŠPANIJA: Miguel Angel, Marcelo Olmo, Pirri, San Josč, Uria, Leal, Asensi, Juanito, Santillana, '-»rdenoso.
SODIL BO:	Ferdinand Bivvesi
(ZRN).
Pred izredno težko nalogo so v l»rn tretjem nastopu zastopniki Bra-l'lije. Nasledniki slavnega Peleja l»°rajo za vsako ceno zmagati, ker ®4ino tako ne bodo izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. Po drugi st»ani pa bo odšla Avstrija na i-frišče samozavestno ter odločno in J' največji meri sproščeno, saj s 'hkratnimi svetovnimi prvaki nihajo kaj izgubiti, kvečjemu le pridobiti.
Če so Krankl in tovariši pripravili na tem prvenstvu neverjetno •"■esenčenje, so po drugi strani varovanci Coutinha bridko razočara-Remija in slab nogomet s Španijo in švedsko sta prinesla zno-haj ekipe in v samem vodstvu huda polemike in obtožbe, ki prav Rotovo pred tako važnim nastopom »a morejo prinesti nobene koristi, phza brazilskega nogometa je več h R°t očitna.
1 Verjetni postavi:
BRAZILIJA: Leao, Toninho, O-*car, Amaral, Rodriguez Neto, Ce-»azo, Batista, Dirceu, Mendonca Boberto in Gil.
AVSTRIJA: Koncilia. Sara, Ober-»'ayer, Pezzey, Breitenberger, Hi-»kersberger, Prohaska, Krieger, Ja ra, Kreuz in Krankl.
SODIL BO: Robert Wurtz (Franca).
Reprezentanca Peruja ni prišla v Argentino z velikimi cilji in ambi-oljami. Potem, ko je odpravila škot-sko in remizirala z Nizozemsko so ji želje in težnje neverjetno pove-cale. To pa povsem upravičeno, saj Se za njo prav gotovo ne bo končal tt»undial» danes, v srečanju z poučnim Iranom. Na vrsto Caldero-»a ni prav nihče računal, toda sedaj »e ji ponuja enkratna priložnost, da Ronča izločilni del tekmovanja celo »a prvem mestu, pred Nizozemsko. Igralci Irana pa so bili po srečanju * Škotsko precej slabe volje, ker »i lahko iztržili kaj več kot točko. Ganeš pa jim prav gotovo ne bo "sPelo niti toliko.
Verjetni postavi:
PERU: Quiroga, Duarte, Chumpi-'Sz, Manso, Diaz, Velasquez, Cu-»illas, Cueto, Munante, La Rosa in %Htas.
IRAN: Hedjazi, Abdollah, Nazari, Kazerani, Cheshghaian, Na-rvin, Gha-simpour, Sedeghi, Danaifar, Faraki in Jahani.
SODIL BO: Alojzij Jarguz (Poljska).-.
Na letošnjem prvenstvu niti Nizozemska ni pokazala tistega nogometa, ki je bil v bližnji preteklosti strah in trepet za vse nasprotnike, še dobro, da se bo spoprijela s šlabimi Škoti, ki se želijo posloviti od «mun-diato z dobro igro. in .dvignjeno glavo. Vprašanje pa je, če jim bo to uspelo-s nasprotnikom kot je Nizozemska, ki mora prav v tem nasto-
pu pokazati svojo pravo vrednost in moč. Škoti bi napredovali samo pod pogojem, da premagajo današnje nasprotnike z visokim 3:0. Vrsta Ernesta Happla bo igrala brez odličnega Neeskensa.
Verjetni postavi:
NIZOZEMSKA: Jongbloed, Suur-bier, Rijsberger, Krol, Poortviet, Haan, W. Van De Kerkhoh, Jansen, Rep, R. Van De Kerkof in Resen-brink.
ŠKOTSK$: Rough, Jardine, Bu-chan. Burns, Donachie, Macari, Hartford, Souness, Robertson, Jordan in Dalglisn.
ZRN — Tunizija	0:0
ZRN: Maier, Vogst, Ruessmann, Kaltz, Dietz, Rummenigge, Bonhof, H. Miiller, Flohe, D. Muller in Fi-sceher.
TUNIZIJA: Naili, Dhoiub, Jen-doubi, Jebali, Kaabi, Gasmi. Agre-bi, Gommidh. Temine, Akid in Dhi-ab.
SODNIK: Cescar Orzoco iz Peruja.
GLEDALCEV: Približno 40 tisoč. Nemška enajsterica je včeraj v idnjem kolu remizirala z državno :prezcntanco Tunizije. Takoj pa oramo povedati, da so si Tuni-jci to točno tudi zaslužili, saj so ;čkrat, predvsem v prvem delu , -vega polčasa, spravili v hudo zagato Maierjeva vrata. V nadaljevanju pa je prišla na dan večja izkušenost nemških reprezentantov, ki so ustvarili od 11. do 20. minute kar štiri priložnosti za gol .nobene pa niso primerno izkoristili. Tunizija je imela lepo priložnost, Jebalijev strel pa je v 25. minuti Maier lepo ubranil.
V	nadaljevanju so Nemci dobesedno potisnili nasprotnika v njegov kazenski prostor. Tunizija pa se je tedaj z organizirano igro dobro izkazala ter spretno odbijala vse nemške napade, v protinapadu pa .je Maier le z težavo ubranil Agrebijev strel. Polčas se je zaključil brez priložnosti.
V	drugem, polčasu se igra ni spremenila. Obe ekipi sta predvajali zanimiv nogomet in priložnosti so se vrstile bodisi na eni, kot na drugi strani, kljub temu pa se izid srečanja ni premenil do konca tekme.
Francija — Madžarska 3:1 (3:1)
FRANCIJA: Drosby, .Janvion, Tre-sor, Lopez, Bracci, Petit, Bathenay, Papi (po 46. min. Platini), Roche-teau (po 76. min. Six), Berdall, Rou-yer.
MADŽARSKA:	Gujdar, Martos
Balint, Toth, Kereki, Szombori, Niy-lasi, Pinter, Pustzai, Torocsik, Na-gy (po 73. min. Csapo).
45 minut dobrega, predvsem pa zabavnega nogometa: tako sta se poslovili od svetovnega prvenstva Francija in Madžarska, izločeni že po prvih dveh kolih. Tekma je prav zaprav potrdila kar se je o moštvih
že vedelo. Francija je zelo dobra ekipa, ki bi z malo več samozavesti lahko bolj ogrožala Italijo in (z malo manj sodniških spodrsljajev) premagala Argentino. Madžarska je živahna, čeprav počasna v napadu in izredno nezanesljiva v obrambi.
Vse to potrjuje tudi današnji 3:1 korist Hidalgovih varovancev, ki so morali v začetku tekme malo potrpeti pred napadi nasprotnikov (in to jim je po zaslugi odličnega Tre-sorja in Janviona uspelo zlahka), po krasni akciji Szombori-Niylasy-Szom-bori pa so potek tekmo spremenili: v 24. minuti je namreč Lopez, danes med najboljšimi, presenetil nezanesljivega Gujdarja z strelom izven kazenskega prostora. V 38. min. je Berdall izkoristil novo napako vratarja, ki je bil popolnoma napačno postavljen in je s slabotnim strelom podvojil. Madžarska je končno reagirala, zadela s Pustzajem vratnico, nato pa z živahnim Szombori jem po dvojnem pasu s Niylasyjem presenetila Dro-sbyja od daleč. Veselje je trajalo vsega slabo minuto in Rocheteau je
znova premagal slabo postavljenega Gujdarja.
V drugem delu je Hidalgo uporabil svoj prvi napad s Platinijem in Sixom, vendar je ritem tekme močno padel in s tem tudi zanimivost srečanja.	v
tudi ta je VOLKSWAGEN
Šolarji
Nemški igralci v petek niso trenirali: obiskali so jih namreč učenci neke osnovne šole, s katerimi so Nemci spili čaj in katerim so podpisali vrsto avtogramov. Nemško moštvo se je nato samo sprehodilo po parku.
750.000 dolarjev
Avstrijski igralec Krankl, ki so ga pred dvema dnevoma prodali Barceloni za borih 750.000 dolarjev (približno 600 milijonov lir) je zavrnil obtožbe svojih soigralcev, češ da bo odslej bolj pazil na svoje dragocene noge. eDokazal bom na igrišču, da to ni res. Hočem, da se Avstrija na svetovnem prvenstvu visoko uvrsti.»
in za poskusno vožnjo ga dobite tu

Odmevi na «Argentino 78»
Kaj pravijo naši ljudje o svetovnem prvenstvu
Svetovno nogometno prvenstvo privablja pred televizijo veliko ljudi, vendar imamo tudi mnogo takih, ki zaradi dela ne utegnejo slediti tekmam. Ena izmed teh je Miranda Kapun, gostilničarka s Proseka. Med tekmo Poljska - Mehika smo zavrteli telefonsko številko društvene gostilne na Proseku in vprašali po gospe Mirandi, ki je na naša vprašanja rade volje odgovarjala.
aGledate televizijske prenose svetovnega nogometnega prvenstva?»
«Ze!o malo, ker prihajam pozno domov in zato kvečjemu lahko gledam le drugi polčas nekaterih tekem. Kot gostilničarka pa zelo občutim to prvenstvo. Ko so na sporedu zanimive tekme, ni ljudi v gostilni, .posebno, ko igra Italija.»
. iO čem se. te dni ljudje največ pogovarjajo v gostilni?*
<Ne glede na leta, mladi in sta-
WUMOIOR
Ul. Milano 27/A — Tel. 62862
TRST
ZASTOPNIK:
1. skupina Francija — Italija	1:2	2. skupina ZRN — Poljska	0:0
Argentina - Madžarska	2:1	Tunizija — Mehika	3:1
Italija — Madžarska	3:1	ZRN — Mehika	6:0
Argentina — Francija	2:1	Poljska — Tunizija	1:0
Francija — Madžarska	3:1	ZRN — Tunizija	0:0
Italija — Argentina	1:0	Mehika — Poljska	1:3
3. skupina
Avstrija — Španija	2:1
Brazilija — švedska	1:1
Avstrija — Švedska	1:0
Brazilija — Španija	0:0
Avstrija — Brazilija Španija — Švedska
4. skupina
Peru — Škotska	3:1
Nizozemska — Iran	3:0
škotska — Iran	1:1
Peru — Nizozemska	0:0
Škotska — Nizozemska Peru — Iran
NA TEKMI ITALIJA - FRANCIJA
ODBOJKA
Revival 78
V okviru odbojkarskega revivala v ženskem delu turnirja sinoči Bor premagal «Ekipo 10 B» s 3:0, pri fantih pa Nebojsega Klapo s 3:1.
Današnji zaključni spored (začel se bo ob 8.30) tega tekmovanja bo tžik *
ZA 3. MESTO ženske i
«Ekipa 10 A» - «Ekipa 10 B» moški:
Sokol Klapa ZA 1. MESTO mešane ekipe:
Adria - Starine ženske:
Bor - Trim moški:
Breg A - Nebojsega
OBVESTILO
Teniška sekcija Športnega združenja Gaja organizira teniški tečaj za otroke od 8 do 13 leta, ki bo obsegal 10 lekcij.
Tečejniki sc sprejemajo še v ponedeljek, 12. junija, ob 9. uri na igriščih na Padričah, ko sc začne tečaj.
KOŠARKA
Sinoči slaba igra v Gorici
Srečanje je trenerjema služilo za preizkus mladih sil
ri, vsi so enotni. Aktualen argument je svetovno nogometno prvenstvo. Vsi komentirajo, če je bila tekma lepa in kateri je bil najlepši gol. Skratka govori se le o nogometu.»
tRecimo, da bi lahko izbrala med šestnajstimi ekipami svetovnega prvenstva: katero bi najraje imela na kosilu?»	/
vBrez dvoma Poljake, ker so Slovani in bi jim zato naša kuhinja bila prav pogodu.»
«Ker pa bi ekipa morala zvečer igrati tekmo, kaj bi jim servirala?»
«Odločila bi se za menu, ki sem ga servirala tudi enajsterici Primorja, to je riž, zrezek na žaru, špinačo in kavo.* zGovori se, da nogometaš na svetovnem nogometnem prvenstvu zgubi poprečno po- kilogram in več na tekmo. Kaj bi mu servirala, da bi čimprej pridobil' izgubljeno tešete «V tem primeru bi bil menu čislo obraten in sicer začeli bi pri ,,pastiču", nato ljubljanski zrezek, špinača, krompir, dobra domača slaščica, jagode s smetano in, zakaj ne, ob koncu še kozarček domačega žganja.»
Gospa Miranda sicer ne more slediti prvenstvu, praktično pa ve vse o njem, saj govoric v gostilni te dni ne manjka. Tudi menujev ima za vse okuse. Celo nogometna reprezentanca Poljske bi se pri njej dobro počutila. Sicer pa gre Poljakom dobro tudi v Argentini, kjer so si po včerajšnji zmagi proti Mehiki priborili pot v polfinale.
Tunizijci in Nemčija
Tunizijec Dhiab, ki ga imajo za najboljšega igralca svoje ekipe tako meni o Zahodni Nemčiji: <Zma-ga nad Mehiko ni dala točne podobe o nemški igri. Nemci se mi ne zdijo nepremagljivi. Njihova igra je sploh podobna igri poljskega moštva, zato sem dokaj optimistično razpoložen glede naših možnosti proti ZRN.»
0
HONDA.
f.'3RINI
(bwm)
OBLAČILA —GUME
OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193
h n šport
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO

moderno pohištvo, ustrezna servisna služba in predvsem
IZREDNO UGODNE CENE
pohištvo
paolo
prodajamo tudi za dinarje
D0MJ0 137 TRST
Francija — Italija 97:96
(86:86, 37:38)
ITALIJA: Caglieris 12, Gilardi 8, Brunamonti 14, Zambolini 6, Tombo-lato 19, Polesello, Generali 1, Ma-lagoli 12, Bonamico 4, Villalta 20.
FRANCIJA: Boistol 11, Senegal 4, Moinclar 9, Cain 6, White 2, Bisseni 2, Dubuisson 12, Lamothe 8, Cachemire 15, Beugnot 28.
SODNIKA:	Petrovič (Jugoslavi-
ja) in Santalaria (Španija).
PM: Italija 22:34, Francija 21:27.
PON: v 27. min. Bonamico, v 31. min. Cain, v 39. min. Malagoli, v 40. min. Beugnot, v 43. min. Brunamonti.
SON: Italija 31, Francija 29.
V okviru mednarodnega košarkarskega turnirja «Decio Scuri* sta se sinoči v goriški športni palači sre-
......„..................................
MP FRANCIJE
TENIS
PONOVNO POMEMBEN USPEH JAUŠOVČEVE
Skupno z Romunko Ružiči je zmagala v ženskih dvojicah
PARIZ — Jugoslovanka Mirna Jaušovec je ponovno dosegla pomemben mednarodni uspeh:	na
mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu je v srečanju dvojic, skupno z Romunko Virginio Ružiči, osvojila prvo mesto. Zmagovalki sta premagali par Bowrey (Avs.) - Lovera (Fr.) s 5:7, 6:4 in 8:6.
V finale moških posameznikov pa sta se na tem turnirju uvrstila Šved Borg, ki je premagal Italijana Ba-razzuttija s 6:0, 6:1, 6:0, ter Ar-
gentinec Vilas, ki je odpravil A-merikanca Stocktona s 6:3, 6:3 in 6:2.
SR za ženske
na 100 m ovire
FORTH — Poljakinja Grazyna Babstyn je postavila nov svetovni rekord v teku na 100 m ovire časom 12”48.
Dosedanji svetovni rekord je bil last vzhodne Nemke Erhardt s časom 12”59.
Čas so merili elektronsko.
čali državni reprezentanci Italije in Francije. Po 45 minutah slabe igre, je Francija pred maloštevilnim občinstvom premagala Italijo. Tako italijanski trener Plimo, kot njegov francoski kolega Pierre Dao sta srečanje izkoristila, da sta preizkusila številne mlade igralce, ki Pa se tokrat niso bogv^ kako dobro odrezali.
V	prvem polčasu smo bili priča medli igri s strani obeh ekip. Italija je zelo slabo pričela tekmo, tako da je poprečna francoska ekipa z lahkoto vodila. Igralci ene in druge ekipe so v tem delu srečanja nizali eno napako za drugo. Igra se je nekoliko razživela šele v zadnjih minutah polčasa, ko je Caglieris izvedel par lepih akcij v napadu ter s tem dosegel vodstvo Italije.
V	drugem polčasu je bila igra boljša, vendar ne na taki ravni, kakršno bi pričakovali od italijanske in francoske državne reprezentance. «Azzur-ri» so v tem delu tekme ostreje pritisnili in so si s točnejšimi meti priborili vodstvo, ki je nihalo okoli sedmih točk. šest minut pred koncem pa so zopet popustili, kar so izkoristili Francozi, da so izenačili in povedli. Zadnje minute so bile izredno izenačene in razburljive: Boistol je šest sekund pred koncem zabil le e-nega od dveh prostih metov, kar je pomenilo, da morata ekipi odigrati še podaljšek, če smo skozi celo tekmo lahko gledali slabo košarko, moramo reči, da je bila ona v podaljšku naravnost grda: nervoza in nešportno ravnanje nekaterih igralcev sta pokvarila še teh poslednjih pet minut. Končna zmaga je pripadla Franciji, ki je v ključnih trenutkih zaigrala bolj odločno kot Italijani.
Med posamezniki bi pohvalili Vil-lalto in Brunamontija na eni ter Beu-gnota na drugi strani.	M.M.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
kotalkanje
DANES NA OPČINAH
Prvenstvo Poleta
Danes bo notranje prvenstvo Poleta v umetnostnem kotalkanju, ki bo tudi veljalo za pokrajinsko prvenstvo UISP in to v vseh kategorijah.
Ob 8.30 bo na sporedu tekmovanje obveznih likih, od 16.30 dalje pa bo prosti program za posameznike in za dvojice.
NAMIZNI TENIS
Damjana Sedmak prva v Bariju
Iz Barija je prispela izredno razveseljiva novica, da je v državnem finalu mladinskih iger namiznoteniška igralka Krasa, Damjana Sedmak osvojila končno prvo mesto med posameznicami, potem ko je odpravila vse svoje nasprotnice z gladkim 2:0.
V mešanih dvojicah je Sedmakova osvojila tretje mesto.
Vrača se torej z eno zlato in eno bronasto kolajno.
ZADNJA VEST
ITALIJA
ARGENTINA
1
0
		
	usnjena galanterija	
DANAŠNJI SPORED
18.45 Buenos Aires ŠVEDSKA — ŠPANIJA
18.45	Mar del Plata BRAZILIJA — AVSTRIJA
21.45	Cordoba PERU — IRAN
21.45 Mendoza ŠKOTSKA — NIZOZEMSKA
zcjjia
T RST — Ul. G. Gallina 1 — Tel. 61-954
velika izbira poletnih torbic in usnjenih artiklov.
DANES
11.00 TUNIZIJA — ZRN RAI-2 (registracija)
18.40	BRAZILIJA — AVSTRIJA RAM - LJ (ob 23.45)
18.45 ŠVEDSKA — ŠPANIJA LJ - KP
21.40	ŠKOTSKA — NIZOZEMSKA RAI-2 - KP (ob 23.10)
OBLAČILA
JEANS & CASUALS NAJBOLJŠIH ZNAMK ZENSKE IN MOŠKE OBLEKE PO UGODNIH CENAH
TRST
Ul. Torrebianca 39 Ul. Roma 13
MAGAZZINI
T0LENTIN0
Ul. XXX Ottobre 3/5, tel. 61600
kopalke v 100 različnih modelih po zmernih cenah
-	jeant
-	zavese
Uredništvo, uprava, oglasni oddslsk,
TRST. Ul. Montecchl «, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 78 14 70
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revl|a »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedel|ah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije In pod|et|a mesečno 55.00, letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 12	11. junija 1978
Za SFRJ
Oglasi
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/II nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul
DZS 61000 L|ubl|on&
(šlr
1 st., viš 43
mrnl
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300.
sožalja
besedo-
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir d0“ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-J'umi
I  I 1 -a _	amImam ama	olj	I f ,/eoh Hriiflin 0
■'H
krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
da|«
tiskal
M
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
POZIV VSEDRŽAVNEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Prijaviti vse zdravnike «oporečnike» ki so v preteklosti opravljali splave
Zdravstveno osebje, ki nasprotuje splavu, naj ima nadomestno dolžnost: seznanjati ženske s kontracepcijskimi metodami
V ORGANIZACIJI ZVEZE NOVINARJEV SFRJ
Konec junija v Portorožu okrogla miza o pravičnejši gospodarski ureditvi sveta
Doslej se je prijavilo 90 časnikarjev iz 40 držav
RIM — Rimsko feministično gibanje je sklenilo, da bo prijavilo vsakogar, zdravnika ali zdravstveno o-sebje, kj danes zaradi »moralnih razlogov* nasprotuje splavu, v preteklosti pa jih je sam opravljal.
Take dvoličneže, ki so v javnosti »oporečniki*, na skritem pa pristaši splava je treba »prepričati*. Feministični koordinacijski odbor in samoupravne družinske posvetovalnice pozivajo vse ženske, naj se zglasijo pri njih in navedejo imena zdravnikov in babic, ki so jim v preteklosti omogočili prekinitev nosečnosti, ter naj povejo ceno, ki so jo pračaie. To je le ena izmed tolikih pobud rimskih feministk in samoupravnih posvetovalnic v obrambi izvajanja zakona o prekinitvi nosečnosti. Samoupravne posvetovalnice namreč uvajajo od vsega začetka ženske v probleme novega zakona in iim stojijo ob strani ob dolgi birokratski poti do splava.
Ob krajevnih pobudah pa so včeraj ustanovili na pobudo feminističnih kolektivov tudi vsedržavni koordinacijski odbor, v katerem so politične osebnosti, zdravniki, sodniki, časnikarji in sindikalisti, ki bodo pripravili skupno pobudo za izvajanje zakonskih določil.
Vsekakor pa vsedržavni koordinacijski odbor noče prevzeti vloge, ki pripada ženskam, da se borijo za odgovorno nosečnost.
Med glavnimi cilji bo vsedržavni odbor poslal zdravstvenemu ministru zahtevo, da nemudoma objavi okrožnico o izvajanju zakona in določi odstotke posegov za zasebne k'ini-ke. Dežele pa naj čimprej poskrbijo za predvidene posvetovalnice, za družbeno varstvo materinstva, za nadzorstvo nad »oporečniki*, da se omogoči zdravstvena služba in u-stanov večnamenske ambulante, ki jih predvideva zdravstvena reforma.
Vsedržavni koordinati iški odbor pa poziva zdravnike, asistente in vse zdravstveno osebje, da stoji ob strani ženskam ob težki preizkušnji in jim nudi vso pomoč in informacije o splavu.
Glede zdravnikov, ki so se odločili za »moralno oporečništvo, vsedržavni koordinacijski odbor pristopa k pobudi rimskih feministk o tožbi, poleg tega predlaga vzporedno dejavnost za tiste zdravnike, ki so se izrazili proti splavu. »Oporečniki* bi morali ženske seznanjati in uvajati v kontracepcijske metode, ki so najboljše sredstvo za odpravljanje splavov.
V svojem dokumentu vsedržavni koordinacijski odbor poziva ženske in ljudi, naj podprejo njihove pobude, da z mobilizacijo dosežejo zastavljene cilje in zberejo vse potrebne informacije o prošnjah za prekinitev nosečnosti, o izvršenih splavih in o vseh, ki so bili zavrnjeni in so s tem postali skriti
GRAZIA GASPARI
Umor Lcteliera naj bi naročil sam Pinochet
WASHINGTON - List «Washing-ton Post* poroča, da je hladnokrvni umor bivšega čilskega veleposlanika v ZDA Orlanda Leteliera 1. 1976 naročil (ali vsaj odobril) sam kolovodja fašistične vojaške hunte Pinochet. To naj bi se dalo sklepati iz izjav, ki jih je dal zasliševalcem pristojne preiskovalne komisije član zloglasne čilske tajne službe (Dina) Michael Townley. Le-ta naj bi namreč priznal neposredno udeležbo pri atentatu s pripombo, da so z
in.
RIM — «L’Unita» z dne 28. aprila je najširši javnosti dovolj jasno nakazal pogoje, ki so potrebni za to, da si družbena skupnost prevzame del bremena za učinkovito delovanje področja državnih soudeležb. Margheri je v svojem posegu sicer mislil prvenstveno na podjetja v sklopu E gam. toda brez najmanjšega dvoma gre njegova tedanja izvajanja raztegniti na celoviti sektor: »zajamčiti je treba mehanizme, ki naj v optimalnem merilu omogočijo kar najnadrobnejšo in najbolj poglobljeno preveritev vzrokov nastale križe*: »zagotoviti natančne zapadlostne roke o ustreznem parlamentarnem nadzorstvu*; »spoštovati sprejete obveze glede ponovnega zagona in preustroja ključnih gospodarskih dejavnosti na podlagi zares smotrno zasnovanih razvojnih načrtov* in nazadnje »v nobenem trenutku pozabiti na pekoča vprašanja itali janskega juga*.
Komunistom Je pač prirojena stroga natančnost, kar je tudi razumljivo. Bisaglia pa je bil natančen samo, kolikor zadeva pusto navajanje številk, saj v resnici ni pojasnil, kako namerava porabiti zahtevana finančna sredstva, a z druge strani tudi ni postregel sogovornikom s kakšnim koli jamstvom, da z načrtovanimi naložba-
njim sodelovali še trije pripadniki omenjene službe. Townley naj bi sicer v Ameriki zbiral okoli sebe kubanske, Castru sovražne begunce. Na podlagi njegovega pričevanja bo preiskovalna komisija formalno obtožila Letelierovega umora določeno število nekdanjih funkcionarjev Dina, med temi generala Manueia Con-trerasa Sepulvedo, tedanjega načelnika vohunske mreže.
INNSBRUCK —- Sovjeti bodo kmalu izstrelili v vesolje ladjico s kozmonavtoma, katerima naj bi se nekje na polovici misije pridružili domnevno trije poljski in vzhodnonemški vesoljci.
Avstralska policija zadala hud udarec razpečevalcem mamil
SYDNEY — Avstralska policija je zaplenila v obalnem mestecu For-stee okoli 300 km severno od Sydne-ya nič manj kot tri tone marijuane v vrednosti 40 milijonov avstralskih
BORAAS (švedska) — V noči s petka na soboto je silovit požar skoraj popolnoma uničil največji hotel v središču Boraasa v južni Švedski. V plamenih in na begu iz gorečega pekla je umrlo nad dvajset oseb, ranjencev pa je nad petdeset.
Do tragedije je prišlo nekaj minut pred 3. uro zjutraj, ko se je požar iz pritličnih prostorov razširil do tretjega nadstropja, kjer je bilo v prostorih diskokluba 150 o-seb, povečini dijakov in dijakinj srednje šole, ki so praznovali konec šolskega leta.
Ko su gasilci prihiteli na kraj požara, se jim je nudil grozovit prizor. Plameni so zajeli vse izhode in protipožarno lestev, na oknih je mrgolelo ljudi, ki so se skušali rešiti, marsikdo je skočil skozi okno in s hudimi zlomi obležal na asfaltu ali na parkiranih avtomobilih. Še bolj grozovita so pričevanja preživelih. Požar je v trenutku zajel celotno poslopje, gost dim je napolnil vse sobe, da so se gostje dušili in jih je prijela panika, da so brezglavo razbijali šipe in skakali na ulico.
Prav tako kaotično je bilo stanje v krajevni bolnišnici, kamor so ranjence pripeljali z najrazličnejšimi vozili, štiri osebe z najhujšimi opeklinami so nemudoma s helikopterjem premestili v specializirane oddelke bolnišnic v Stockholmu in Uppsali. Ostali ranjenci so lažje opečeni, drugim je dim povzročil okvare na dihalih, tretji pa imajo številne zlome.
Le uro prej bi bila tragedija še hujša, saj je bilo v hotelu 450 dijakov, ki so z večerjo in plesom zaključili šolsko leto.
Načelnik krajevne policije je izjavil, da bodo potrebovali vsaj tri
mi ne bo morda financiral novih potrat. Program za preosnovo sektorja državnih soudeležb, kakor ga je bilo mogoče razbrati iz ministrovega poročila, je bil resnici na ljubo ponovno' okrnjen, saj naj bi se ustrezni posegi omejevali zgolj na pobude za smotrnejše poslovanje finančnih družb: slednje pa rikakor ne bi moglo biti učinkovito brez kar se da razčlenjenih posegov na posamičnih dejavno-stnih področjih.
Kolikor ločeno zadeva industrijsko politiko v sklopu državnih soudeležb, smo se naenkrat znašli pred nezadostno pojasnjeno in utemeljeno zahtevo o izoblikovanju nekakšnega statuta (o delovanju poldržavnih podjetij), katerega edini namen naj bi bila politika postopnega združevanja med podjetji. (Mimo tega so bili seveda sprejeti še nekateri tako rekoč drugo stopenjski ukrepi, kot upr. odprava ustanove za termalne kopeli ter ustanove za kinematografijo). Toda združitev dveh slabotnih nikakor še ne pomeni ustvaritve tretje močne sile...
Poraznost poslov na področju državnih soudeležb, kakršna je izzvenela iz ministrove navedbe ustreznih podatkov, prihaja še toliko bolj do izraza z Bisagllovim priznanjem bankrota ustanove Egarti, katere vključitev v sklop 1RI, ENI oziroma
dolarjev ali približno 35 milijard lir.
Mamilo je bilo v sto platnenih vrečah, katere so razpečevalci (o-čitno člani velike mednarodne organizacije) skrili v zapuščeno lopo.
Nov fašistični napad
RIM — Okrog deset skrajnodesni-čarskih prenapetežev je na Trgu Giovenale v mestni četrti Balduina napadlo in preteplo tri mlade levičarje. Pri tem so tudi z nožem ra-nilj v roko Paola Tarantina, kj bo ozdravel v dobrih dveh tednih ter sežgali motocikel znamke gilera, ki je bil last Fabrizia Ercolina.
Ropar ubil moškega
GIOLA TAURO (Reggio Caiabria) — Neznan ropar je včeraj ponoči na parkirišču ob avto cesti sonca z revolverjem ustrelil 35-letnega železničarskega uslužbenca Claudia Giordana, medtem ko je počival pred nadaljevanjem dolge vožnje proti jugu, kamor je bil namenjen na počitnice.
tedne Za ugotovitev vzrokov požara. Policija ne izključuje nobene možnosti od kratkega stika do namernega požiga. Eden izmed preživelih je izjavil, da je prišlo do
EFIM je doslej ostala, kakor je znano, na papirju, a še zlasti rdeče podčrtana pasivna postavka.
Komunisti niso bili nikdar naklonjeni zamisli o nekakšni skupni ali bolje enotni režiji podjetij, ki se medsebojno korenito razlikujejo, kot so na pr, letalska industrija (Augusta in Aeritalia) in družbe s kmetijsko-živilskega področja. V bistvu je prevladal med komunisti vtis, kakor da so se zopet znašli pred menico «en blanc*. Ob splošnem, bolj ali manj 'diplomatskem molku drugih strank (celo najvplivnejši tisk je o zadevi poročal kar se da »anglosaško*), je torej KPI zavzela jasno stališče: denarna sredstva za financiranje državnih soudeležb je treba kakor koli dobiti (tudi zato, ker pomeni tistihle 1.750 milijard lir v resnici alarmni zvonec), vendar pod strogim pogojem, da bo nabrani znesek zares smotrno uporabljen. Barca je v tej zvezi skoval "slogan”: »Niti lire brez področnih načrtov*.
Politični pomen trdnega stališča KPI je prav v tem, da komunisti sploh več ne verjamejo besedam, in to povsem upravičeno, saj je bilo dotlej izgubljenega mnogo dragocenega časa, a raznovrstne obljube in dobri nameni ,s0 ostali na papirju. Hkrati so se pojavili znotraj komunistične par-
KOPER — Od 26. do 29. .junija letos bo v Portorožu mednarodna novinarska okrogla miza z delovnim naslovom »Vloga tiska, radia in televizije v prizadevanjih za ustvaritev in uveljavitev nove mednarodne gospodarske ureditve*. To bo že druga mednarodna okrogla miza, ki jo prireja Zveza novinarjev Jugoslavije. Lani je bila namreč v Beogradu zelo uspela okrogla miza o problemih evropske varnosti in sodelovanja, ki se je je udeležilo okrog sto novinarjev iz raznih evropskih držav ter iz ZDA in Kanade.
Prireditelj se je odločil za to konferenco, ker sodi, da je današnje gospodarsko stanje v svetu. .ired-vsem pa velike razlike, ki ločijo razvite in nerazvite, eden izmed glavnih problemov, ki tarejo človeštvo. čeprav obstaja v svetu precej široko načelno soglasje, da je treba v svetovnih gospodarskih odnosih marsikaj spremeniti, pa so konkretni rezultati zelo skromni. Vse preveč je namreč parcialnih interesov posameznih držav ali skupin držav.
Namen portoroške okrogle mize jč, da hi skozi svobodno, demokratično izmenjavo mnenj poiskali od-
pozara, potem ko je nad neko mizo eksplodirala neonska žarnica (voc).
Na sliki (telefoto ANSA) hotel v plamenih.
tije prvi znaki samokritike <oilo je seveda še pred upravnimi volitvami), sicer v prvi vrsti, kolikor zadeva dotedanje naivno verovanje v dejansko neobstoječe' »avtomatizme*, kot tudi v možnost celovitega reševanja problemov. Ob tej priliki je prišlo prvič po več mesecih do kritik na račun voditeljskih krogov poldržavnih Podjetij, obenem pa so prišli do izraza prvi dvomi o učinkovitosti zdajšnje Andreottijeve vlade.
Komunistom, ki so se že tako znašli v zagati zaradi prisotnosti nezaželenega ministra, so danes razmere narekovale, da svoje partnerje v okviru programskega sporazuma odločno pozovejo k resnejši poglobitvi v družbenopolitična dogajanja. Naleteli pa so na nove težave, saj so se morali na eni strani soočiti s socialisti, ki so posvečali tem dogajanjem le površno pažnjo zaradi bližnjega kongresa stranke, na drugi pa s krščanskimi demokrati, ki so bili resda pod vtisom hude napetosti, a je kljub temu v njih prevladovala že značilna potuhnjenost, obenem KPI tudi ni i-mela zaslombe v republikancih, ki so se v preteklosti vselej resno zavzemali za «čistočo in red*, a so tokrat na vsej črti odpovedali.
(Nadaljevanje sledi)
MINO FUCCILLO
govor na vprašanje, kako bi bilo mogoče odstraniti nasprotje med načeli in prakso, med resnico in interesi. In seveda tudi, kaj lahko storijo novinarji, ne glede na svetovnonazorske razlike, da bi bila svetovna javnost bolj objektivno in vsestransko obveščena o problematiki mednarodnih gospodarskih odnosov.
Organizator je {»vabil v Portorož novinarje iz osemdesetih držav, do konca maja pa se je prijavilo 90 novinarjev iz štiridesetih držav. Med doslej prijavljenimi so predvsem države Azije in Afrike pa tudi Združene države Amerike.
USPELA JAVNA RADIJSKA ODDAJA
V	KOPRSKI LUKI
Radio Koper, Radio Ljubljana in Luka Koper so organizirali sinoči v prostorih Luke javno radijsko oddajo, posvečeno XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. V govornem delu so sodelovali novinarji Radia Kbper, ki so vodilj pogovore o delu in življenju v koprskj Luki, na vprašanja o jugoslovanskem in o mednarodnem gospodarskem prostoru pa je odgovarjal kot gost predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Livij Jakomin.
V	glasbenem delu pa so sodelovali slovenski oktet, orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Priv-ška, pevci Arsen Dedič, Marjetka Falk in Nedia Ukraden ter tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra. Občinstvo je nagradilo izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem. Javno radijsko oddajo iz koprske luke bo v celoti prenašala slovenska radijska mreža v ponedeljek, 19. junija ob 17. uri.
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
O MLADINSKI DELOVNI AKCIJI ISTRA 78
V	Šmarjah je bila ustanovna skupščina mladinske delovne akcije Istra 78. Sprejeli so program akcije in fi-načni načrt, 42 udeležencev pa je podpisalo tudi ustrezni samoupravni sporazum. Tako se je uresničila dolgoletna želja mladihe v tej regiji, da bi imeli lastno mladinsko delovno akcijo ter pomagali skupnosti pri reševanju žgočih komunalnih in drugih problemov. Zdaj je na vrsti pomoč pri izgradnji višinskega vodovoda. V Šmarjah se bodo zbrali brigadirji iz raznih krajev Slovenije ter iz Buj in iz pobratenih mest ter v dveh mesecih izkopali o-krog 4 tisoč metrov jarka od tovarne Tomos do Šmarij.
CELODNEVNI POUK TUDI NA ŠOLAH Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM
Predstavniki skupščine samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti iz Kopra so na redni seji poudarili, da se pospešeno pripravljajo za prehod na celodnevni pouk v šolah z italijanskim učnim jezikom na Koprskem. Govorili so tudi o ustanovitvi konference delegacij ter o delu aktiva komunistov pri Skupnosti Italijanov. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik Socialistične zveze Raul šiškovič, ki se je zavzel za še tesnejše sodelovanje med organizacijami pripadnikov italijanske narodnosti na obali in drugimi družbeno političnimi organizacijami.
Na skupščini so izvolili štiri člane v komisijo za narodnostna vprašanja pri skupščini občine Koper (Aurelio Juri, Ennio Opassi, Silvio Stancich in Rosanna Gregorich).
L. O.
danes ob obafi
KINO
KOPER: ob 16., 18. in 20. uri ameriški: »King Kong*.
IZOLA: ob 16., 18. in 20. uri domači: »Ko zorijo jagode*.
ŠMARJE: ob 18. uri ameriški: »Sovražnik Apačev*.
PIRAN: ob 16. uri ameriški: »Za pest diamantov*; ob 18. in 20. uri: »Metulj*.
PORTOROŽ: ob 20. uri ameriški: «New York - New York». ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
Troje atentatov sredi Padove
PADOVA — Domnevni pripadniki teroristične skupine »oborožene proletarske obhodnice* («ronde proleta-rie armate*) so včerai ponoči izvršili tri bombne atentate na stanovanjih univerzitetnih docentov Maria Zanforlina in Oddoneja Longa s filozofske fakultete krajevnega vseučilišča ter na avtomobil veletrgovca Iva Mazzarija. V zadnjem primeru gre skoraj gotovo za osebno pomoto, saj biva Mazzari neda leč od poslopja, kjer je doma tretji univerzitetni profesor, Alberto Maz-zocco. Če izvzamemo popolno uniče nje vozila «porsche», so peklenski stroji napravili razmeroma majhno škodo.
NA PRAGU »BELEGA SEMESTRA* IN SREDI GOSPODARSKE KRIZE
KAKŠNE SO PERSPEKTIVE VLADE
(tfiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiniiiiiii
OB PRAZNOVANJU KONCA ŠOLSKEGA LETA HA ŠVEDSKEM
Tragedija v nekem hotelu v Boraasu: med požarom umrli številni dijaki
Točno število mrtvih ni znano, ranjenih oseb jo nad petdeset



g#;.;]



.
podjetje
FURLANI
TRST — Ul. Milano 25 tel. (040) 62200
V TRSTU NAJVECJA IZBlf^ kmetijskih strojev in nad°' mestnih delov za:
•	FERRARI
•	BENASSI
•	GOLDONI
•	PINZA
•	LOMBARDINI Idr.
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO
ATOMSKE TOPLICE
Atomske Toplice, z nadmorsko višino 220 m, ležijo v vzhodni Sloveniji ob reki Sotli, na področju, ki je znano po številnih termalnih vrelcih.
Toplice so z železnico povezane s Celjem in Ljubljano, na severu z Mariborom in Avstrijo ter na jugovzhodu z Zagrebom. Cesta pa povezuje Atomske Toplice z Mariborom, Celjem in Ljubljano ter preko Kumrovca z Zagrebom.
V	bližini vasi Podčetrtek, na planoti Marof, dober km od Atomskih Toplic je zgrajen nov hotel B kategorije. Hotel ima 217 ležišč, pokrit bazen s termalno vodo, kopalno kad, saono in več prostorov za moderno fizioterapijo in rekreacijo gostov.
Vse sobe imajo TWC oziroma kopalnico.
V	hotelu je: restavracija z 250 sedeži
aperitiv bar z 48 sedeži bazen s termalno vodo finska savna ' frizerski salon s pedikuro
CENE
Cena za polni penzion za 1. 78:
—- v dvop. sobi z balkonom	230 din
— v dvop. sobi brez balkona	215 din
— v enop. sobi z balkonom	262 din
— v enop. sobi brez balkona	245 din
— v mansardni sobi z balkonom	200 din
Na te cene nudijo popust:
,xxM
—	za čas izven sezone (I.-VI. in XI.-XH) 10%
—	za dodatno ležišče	20%
—	za otroke do 7. leta starosti	30%
Dodatek za dietno hrano 20,00 din na dan.
PAKETI:
a) Turistični paketi so vezani na bivanje v hotelu za 10 oz. 20 dni in vsebujejo hrano in spanje ter kopanje:
CENA 10-dnevnega turističnega paketa je: od 1.755 do 2.169 din.
b) Zdravstveni' paketi so vezani na bivanje T hotelu za 7, 14 in 21 dni in vsebujejo: hran®1 spanje, prvi in ponovni zdravniški pregleti osnovne laboratorijske preiskave za določanj diagnoze in indikacij.
CENA 7-dnevnega zdravstvenega paketa Je' od 1.415 din do 1.737 din.
Pri penzionskih gostih, uporabnikih turist^ nega in zdravstvenega paketa je uporaba bazen* vračunana v osnovno ceno.
finska savna: — odrasli	50	din
— otroci	30	din
pedikura: 62 din — manikura: 30 din
Termalna voda v Atomskih Toplicah je P° sestavi hidrokarbonatna, oligomineralna, hiP0-termna.
Priporočamo jo za zdravljenje:
—	vnetne revmatične bolezni
—	stanje po poškodbah
—	nevrološke bolezni —- kožne bolezni
—	bolezni ožilja
—	nevrovegetativne disregulacije
—	nekatere ginekološke bolezni
—	endokrinološke bolezni in motnje
Načini zdravljenja:
—	elektrostimulativna terapija
—	rekreacijska terapija - suha in podvodna
—	podvodne masaže - celotne in delne z uporab® galvanskega toka
—	ekstenzijska terapija
—	helioterapija
—	termoterapija - suhe kopeli s COj
—	inhalacijska terapija
—	razgibavanje
—	suhe masaže
—	medicinska kozmetika
—	uporaba trimkabineta za rekreacijo in reko*1" valescenco
Zdravstveno službo vodijo ln opr®?' ljajo Klinične bolnišnice Ljubljai®*
EDI MOBILI
UL. G. Dl VITTORIO.12/1
TRST - TEL. 813301

"'T~TH
VELIKI SALON POHIŠTVA
SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI - ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!