Poštnina v državi SHS pavšalirana Stane:
Afl***-
_ «, (V starem ...tu), pritličje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stcv. 42
III. letnik
Naša mobilizacija.
Sedaj ko se naši vpoklicani vojaki zopet vračajo domov, se lahko vprašamo in razložimo, zakaj je vlada mobilizirala del naše vojske in kaj je s tem dosegla.
Nasledstvene države po nekdanji monarhiji še nikakor niso prišle do polnega miru. Zlasti naša Jugoslavija ima še precej nasprotnikov zunaj sebe, kterim ni prav kaka močna, trdna in urejena Jugoslavija. Prav jim to ni zato, ker bi one sosede rade živele na naš račun. Mi bi naj se pošteno trudili in delali, oni pa imeli največjo korist od nas. Zato je v njihov prid, če že ne morejo razbiti naše države, da jo čim bolj slabe.
Najhujša nasprotnica je Italija. Navidezno se nam hlini, kadar gre za to, da nam prodaja svoje slabo blago za drag denar, od nas pa kupuje živino in les po ceni. Našega denarja in cenega blaga se Italija ne brani. Ali kadar se hočemo otresti nekoliko laške vsiljivosti, pa nam zahrbtni Lah pokaže zobe. Sam se tega ne upa, zato pa nahujska divje Arnavte, da napadajo naše kraje in si-liji tako našo vlado k obrambi.
Dolgo so delali Arnavti preglavice naši vladi, dokler se ni zbral del naše vojske ter šel nad nje. Sedaj so se seveda Arnavti umaknili v svoje težko pristopno gorovje. Naša vojska bi lahko zavzela važne kraje in preprečila vedno napadanje Arnavtov. Tu pa zopet sitnari Italija in se zavzema za Arnavte pri antanti. Ali to pot je morala antanta vsaj nekoliko ugoditi tudi nam ter dovoliti, da se ponekod popravijo meje nam v prid.
Drug nasprotnik eo Madžari. Ti bi s svojim Karlom Habsburškim obnovili, oziroma ustvarili kako madžarsko kraljestvo. Ker je njih samih premalo za to, hočejo pritegniti k temu vsaj del sosednih držav, nekaj naše Jugoslavije, nekaj Češkoslovaške, nekaj romunske. Saj še dobro vemo, kako so morali nekdaj Hrvati plačevati davke pa jih pošiljati v Budimpešto, odkoder so le drobce dobivali
za svoje potrebe. Slovani in Romuni so delali za Madžare, Madžari pa uživali njihove žulje in se ponašali pred svetom.
Take povrnitve obmejne države ne morejo pripustiti. Ker pa se Madžari za ustne proteste le malo ali nič ne zmenijo, so morale države v dejanju, z oboroženo silo pokazati, da hočejo na vsak način preprečiti vsake pustolovščine.
Z delno mobilizacijo so sosedne države dosegle svoj namen. Karel je izginil in se menda ne povrne več. Mala antanta ohrani pridobitve   po   razsulu   avstrijske monarhije.
Ljudem mobilizacija ni bila po godu. Razumemo jih. Saj so v svetovni vojni dosti trpeli in nikdo si ne želi tistih strašnih Časov. To ve tudi naša vlada, ki si gotovo ne želi zopet nove vojske. Ali prav da se ohrani mir, moramo pokazati svojo resno voljo in pripravljenost, da že v kali zadušimo vsak poskus, ogrožati mir. Baš radi miru moramo biti pripravljeni doprinesti manjšo žrtev ter se odzvati vpoklicu. Mi pustimo sosede pri miru, ali če nas hočejo oni izzivati, jim tudi mi pokažemo, da se jih ne ustrašimo, nego da hočemo krepko braniti svojo domovino.