'ReJiilA'	oAfojui ib 7ta£ii&
KH2VMIH
^OŠtLJA : IVAN UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAEl EL MAHRANI ŠT. 3
Skednji vzhod
St. 60
7. nuvtca 1943.
Rimski mir - laška drama
Od časa do časa spuščajo nacisti in fašisti Po prikritih kanalih vesti o mirovnih ponudbah nekaterih osnih podrepnikov. Take vesti Pa prihajajo tudi od nezadovoljnežev v pod-•"epniških državah, ki so že obupali nad mož-nostjo nacistične zmage.
Enkrat je na vrsti Finska, ki bi se verjetno Sedaj, kar rada izvila iz prusijaškega objema. Drugič je na strelu Romunija, ki se resno °tepa svojega nemškega gospodarja. Tretjič Je zopet Italija, ki obrača zastavo po vetru.
Vse te vesti izražajo deloma resnična razpoloženja narodov, ki so se svoječasno prostovoljno ali pa pod pritiskom zapisali na življenje in smrt prusijaškemu nestvoru. Delo-*°ma pa imajo te vesti namen, da zavezniško Javno mnenje goljufajo in ga zavajajo. To Javno mnenje je treba uspavati, da ne bi bilo vzrokov za čim večje vojne napore tudi nadalje. Zlasti velja to za ameriško vojno zmogljivost, ki je učinkovita le, če je pod stalnimi U(larci neugodnih vesti.
Glede Finske ni težko uganiti, da ima danes nejresnejšo voljo pobotati se s svojim ruskim sosedom. V večletni vojni se je dežela Popolnoma izčrpala in kar niso storile vojne grozote, so dopolnili nemški okupatork Časopisje že poroča, da bodo že v najkrajšem Casu na Finskem prav resno razpravljali o Možnosti sklenitve miru, v kolikor bodo se-Veda s tem Nemci zadovoljni.
Na drugem mestu obširnejše poročamo o Položaju v Romuniji. Resna poročila, ki prihajajo iz te države v nevtralno tujino, pravi-J°> da je narod zaradi ogromnih izgub na ruski fronti vojne sit do grla in bi z zadnjimi Sllami pognal svojo vlado in prusijaške gospodarje iz dežele, če bi to le mogel.
. Drugačen je položaj v Italiji. Fašizem se Je ze dolgo let pred sedanjo vojno povezal z nacizmom in oba rokomavha sta skupno skovala načrte za napad na Evropo in evropske kolonijalne posesti. Italija je s svojimi raz-
bojniškimi napadi na Abesinijo in Albanijo odprla Nemcem vrata za napad na evropsko civilizacijo in s svojim vzgledom nudila Pru-sijakom potuho za podobne podvige. V prvem dejanju sedanje svetovne drame, ki je pričela leta 1935., je fašistovskim podvigom ploskal ves italijanski narod z vsemi anti-
Ponatis is “World Press Reviev/’
To je medalja, ki jo je Mussolini pripravil, da jo pripne na junaška prša svojim junakom, v trenotku ko bodo zmagoslavno vkorakali v Kairo. Take medalje so v velikih količinah našlr britanski vojaki v Tripoliju. Ves mesec avgust in september so Lahi pridno vežbali prigodne koračnice, ki naj bi jih svirali v Aleksandriji in Kairu.
fašisti vred. V drugem dejanju v letu 1939 je Italija čakala izza plota in lO.junija 1940 zahrbtno napadla svojo romansko posestri-mo Francijo. Fašisti doma in Italijani v tujini so noreli od zmagoslavja. Ali ta veseli prizor v drugem deianju je bil izredno kratek. Grki so temeljito naučili Lahe kozjih molitvic in Hitler je imel naravnost šolski primer, da oceni borbene sposobnosti svojega rimskega šolarčka.
Z izgubo Abesinije, Somalije in Eritreje je skopnela laška Vzhoda Afrika. Z izgubo Li-
bije in Tripolitanije se je razblinilo v nič laško kolonijalno cesarstvo. Na rusko fronto so Lahi poslali 15 divizij, to je 200.000 mož. Od tega je po ruskih uradnih poročilih 100.000 Lahov v ruskih ujetniških taboriščih, med njimi so trije generali. Četrta in osma laška armada sta bili popolnoma uničeni. Rusko poročilo pravi nadalje: “Res je, da je fašistovskih ranjencev razmeroma malo, to pa zaradi tega, ker so jih Nemci ob umiku pobili in njihova prevozna sredstva pobrali za prevoz lastnih čet in ranjencev. Od celotnega ekspedicijskega korpusa je danes na ruski fronti komaj še 15 do 20 tisoč mož.
Mussolini je svojega zeta grofa Ciane poslal kot poslanika v Vatikan. V tej zvezi so se takoj razširile vesti, da bo Ciano poskušal po tej poti potipati zaveznike in jih pobarati, ali in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni skleniti z Italijo separatni mir. Nemci so takoj zavohali nevarnost, pa so poslali v Rim Ribbentropa, da prime Mussolinija za ušesa in mu na ves glas pove, da se Italija ne bo izkopala iz prusijaškega objema. Poseben pov-darek je temu obisku posvetilo tudi nemško časopisje. Najmerodajnejši nemški list “Frankfurter Zeitung” je z naslednjimi vrsticami podkrepil Ribbentropov obisk: “Največja nemška zmaga v Rusiji ne bi mogla biti nikoli tako pomembna, kakor je naravnost, živi jenske važnosti fronta na jugu Italije. Angleži so hudo močni in so Nemčiji bližji, kakor Rusi.”
Ta fronta seveda še ne obstoji, ali Nemci so Lahom jasno in odkrito povedali, da se jim ne bodo izmuznili iz obroča medsebojne usodne povezanosti.
V	Italiji vlada lakota. Stara navada je v tej fanfaronski državi, da vse stvari, ki gredo narobe, pojedo drugi. Tako danes Lahi zvra-čajo vse svoje težave na Nemce, češ, da so jim vse pobrali in da jim ničesar ne dado. Nemški računi so jih ogoljufali, ker pa so bili v vsej svoji zgodovini zmeraj vajeni drobtin s tuje mize, jim je sedaj narobe, da s prusi-jaške mize nič ne pada.
V	tej vojni je Italija preživljala stalne poraze. Malo manj ko pol milijona laških vojakov je v ujetništvu. Nekaj sto tisoč jih je pod zemljo ali pa na dnu morja. Kjerkoli so se na fronti pokazali, so jim temeljito izpra-šili hlače. Vsa Italija trepeta pod udarci zavezniških letalskih bomb. Dobro je pogodil laški diplomatični zastopnik v neki nevtralni državi, ko je dejal, da so pravi fašisti samo še v angleških ujetniških taboriščih.
V tretjem dejanju laške drame nekateri državniki in politiki, ki so poprej ob “dob-dri letini blagrovali fašistovske razbojniške podvige, zavijajo sedaj oči tja proti demokracijam, ki so jih še pred kratkim psovali. Pripravljeni so sedaj celo drago plačati vojni račun, samo da bi rešili, kar se še rešiti da. Ali Hitler ne bo izpustil Italije iz nacističnih krempljev vse do popolne katastrofe.
Četrto dejanje laške drame se približuje z vso bliskovitostjo. Zavezniške sile bodo u-darile z vso močjo na Italijo. Prusijaki bodo zanesljivo nagnali Lahe, da se branijo, ker bodo prusijaške horde stalno tesno za laškim hrbtom. Zavezniško letalstvo bo z množenst-venimi napadi rušilo laška mesta, ugonab-ljajo laška industrijska središča, prometna križišča in pomorska oporišča. Drama, ki se bo na tem področju odigrala bo mogoče najstrašnejša, kar jih pozna zgodovina. Stotero bodo poplačani vsi številni figarski umori, s katerimi se je Italija proslavila za stoletja nad našim narodom. Poplačani bodo strahopetni požigi tisoče in tisoče slovenskih domov, ki jih je upelila laška razbojniška tolpa.
Pri vsem tem vemo Slovenci, da se vojna ne dobi zgolj na bojnem polju, nač pa tudi na diplomatskih bojiščih. Zgodovina nas uči, da so bili Lahi v preteklosti vedno tepeni. S svojim pasjim dobrikanjem, s klečeplastvom, z moledovanji in intrigami pa se jim je zelo pogostokrat posrečilo iz vojaškega poraza skovati diplomatsko zmago. Slovenci dobro vemo, da imajo Lahi v rezervi svojo drugo garnituro - za zaveznike. V tej vojni so se že poskušale uveljaviti darlanijade, ali so doživele brodolom po zaslugi naših velikih zaveznikov Angležev in Rusov. Slovenci dobro vemo, da darlanijade pri Staljinu in Churchillu nič ne zaležejo. Zato lahko mirno zremo bodočnosti v obličje, pri tem pa prav nič ne zmanjšamo svoje borbe proti dednemu laškemu sovragu.
Rimski mir bo zavladal v trenotku, ko bo padla zavesa sedanje svetovne drame. Ta rimski mir bodo diktirala določila konference v Casablanki - popolna predaja. Tega se danes že zavedajo tudi tisti, ki so vse svoje upe in nade stavili v ameriško dobrodušnost in pozabljivost. Ali tudi ameriška karta je padla pod mizo. Sam državni potajnik v ministrstvu zunanjih zadev v Združenih državah je jugoslovanski delegaciji zatrdil, da je vsaka habsburška koncepcija v Podonavju neumnost in da bodo meje Jugoslavije proti Italiji narodnostno pravične.
Skrbi in težave na Balkanu
(VERITAS)
Sedanji nemški vojaški položaj, tako na irski fronti, kakor tudi v okviru prihodnjih britansko-amerikanskih podvigov, ocenimo lahko samo z upoštevanjem položaja v balkanskih državah. Glede tega vprašanja piše Švicarski list “Berner Tagvvacht.” med drugim tole:	“Napredovanje rdeče armade pomeni
večjo nevarnost za Madjarsko, Romunijo, Slovaško, Bolgarijo in jugovzhodno Evropo, kakor za katero koli drugo evropsko državo. Jugoslavija in Grčija sta izbrali težavno pot časti, vlade ostalih balkanskih držav pa so se odločile za sodelovanje z osjo in kot hijene Ua evropskem grobišču požirale teritorijalna območja na račun svojih sosedov, pod nemškim varuštvom.”
Iz nevtralnih virov se v zadnjem času trdovratno širijo vesti, da nemški podrepniki kar nič več ne verujejo v nemško zmago ter iščejo pota in načinov približati se Združenim narodom. Ta preorijentacija ima svoje vzroke zlasti na sami vzhodni fronti. Resnika o uničenju 15 italijanskih, 20 romunskih to 6 madjarskih divizij je bila pred javnostjo zainteresiranih držav zamolčana. Že imenovani švicarski list “Berner Tagcvacht”, ki je vse prej kakor pa naklonjeni Rusom, je pogumno kritiziral madjarskega vojnega dopisnika generala von Mierka, ki je v “Pester Lloydu” prikazal lažnjivo sliko položaja na vzhodni fronti in mu v brk povedal, da se moti, če misli, da bralci ne poznajo resnične situacije.
Podobne stvari opisujejo švicarski in turški listi o položaju v Romuniji, kjer se mora vlada boriti s težavami vseobčega narodnega poplaha in nemirov. To nezadovoljstvo Je v Romuniji še povečano zaradi čedalje vetjih in nenasitljivih zahtevk Nemcev po hrani sirovinami in človeškemu materijalu. Romunske izgube znašajo že doslej 300.000 mož *n sta dva generala zaradi tega napravila sa-rnomor.
MADJARSKA
Brezglava razburjenja tistega dela pod-repniških vlad, ki je prepričan, da so zajahali napačnega konja in pa poplah naroda,x ki vidi, da je ogoljufan, vse to se obrača proti Nemčiji.”
Od Trianonske pogodbe dalje so bila stremljenja madjarskih vlad: Povratek vseh delov, ki so . pripadali “kroni sv. Štefana j ne
London, 12. februarja 1943.
glede ali so ta ozemlja naseljena z Madjari ali ne. Po sestanku v Monakovem so Madjari naslutili, da bi jim lahko nekaj padlo v malho in stavili vse upe in nade na nemško karto. Prva madjarska tatvina je šla na račun Čehoslovaške države pri prvi Hitlerjevi razmejitvi na Dunaju, ko so Madjari dobili širok pas ozemlja ob svoji severni meji.
V zahvalo so Madjari podpisali pristop k paktu proti Kominterni. Ko so Nemci vkorakali v Poljsko, so Madjarom dovolili, da zasedejo Podkarpatsko Rusijo. Temu je sledila Transilvanija na račun Romunije, kar so Nemci prisodili Madjarom avgusta meseca 1940 pri drugem sestanku na Dunaju. V plačilo je Madjarska podpisala pristop k trojnemu paktu. Vsa ta izsiljevanja je Madjarska dobila brez enega samega strela. Razumljivo je, da so Madjari svoji vladi ploskali.
Nadaljna žrtev je bila Jugoslavija. Če bi se Jugoslovani ne uprli vladi, ki je koketirala z Berlinom, bi verjetno prišlo do tretjega “dunajskega sestanka”. Madjari so skočili verolomno s puško v roki Jugoslaviji v hrbet.
Ko si je Nemčija z zasedbo Jugoslavije in Grčije zavarovala svoj balkanski bok, se ji je kar sama odprla pot za napad na Rusijo. S svojimi zahrbtnimi ropanji so nastala nevarna sovraštva med madjarskimi sosedi, kar je Madjarsko primoralo, da vzdržuje doma velike vojaške efektive. Madjarski vojni napor sc je doslej omejil na sodelovanje v Rusiji s šestimi divizijami, medtem, ko je nekaj divizij zaposlenih na PIrvaškem in v Srbiji v bojih s četniki. Jasno je, da je tako šibko razmerje madjarske pomoči z mnogo večjimi romunskimi vojnimi napori izzvalo v Romuniji upravičeno godrnjanje.
ROMUNIJA
Kako Nemčija ceni Romunijo, je najtoč-nejše povedal nemški poslanik v Bukareštu z besedami: “Z romunskimi kmeti ne smemo računati. Izobraženci so s 60% za Angleže, 30% je ravnodušnih, ostali pa so samozvani nacijonal-socijalistični banditi, ki sodelujejo z nami. Vlado maršala Antoneska so na krmilo postavili Nemci, in to v trenutku, ko so Transilvanijo vrgli Madjarom v goltanec. Takoj nato so vkorakali v deželo samo. Vlada nima s samim narodom nobene zveze in vlada zgolj z lastno in nemško silo.
Politiki in državniki v Romuniji se tolažijo, da bo prišlo do revizije dunajskih odločitev. Nemci pa poskušajo v Romuniji tudi še z raznimi drugimi sredstvi vzdrževati svojo oblast. Pred vsem so tu nemške S.S. edinice, razni gospodarski “svetovalci” in podkupovanja “Železne garde”.
Pred nekaj tedni je Hitler svečano sprejel Antoneska in zahteval nove dajatve. Pritisk na Romunijo je bil še pojačan z Goringovim govorom lS.januarja tl., v katerem je jasno povedal, da Nemčija ne more sama nositi celotnega bremena proti “boljševiziranju” Evrope. Vprašanje je samo, ali bi Romunija tvegala, da se odtegne nemškemu objemu, ne da bi jo udarila nemška maščevalnost.
V Romuniji je še mnogo demokratičnih osebnosti, ki bodo ob dani uri vendarle Nemcem pokazale hrbet.
BOLGARIJA
Leta 1936. je kralj Boris obiskal Hitlerja in Mussolinija in od takrat so pričeli Bolgari uveljavljati svoje pohlepe po sosednih zemljah. Tudi tu je prišla na oblast Nemcem prijazna vlada, ki je zgolj orodje v Borisovih rokah. Boris je bil prepričan, da bodo v tej vojni zmagali Nemci in zato na stežaj odprl vrata nemškim četam v Bolgarijo. Hitler mu je obljubil znatne dele Jugoslavije in Grčije, zato pa je Boris napovedal vojno Veliki Britaniji in Ameriki. Proti Rusiji ni mogel nastopiti, ker je ves bolgarski narod z vsemi svojimi simpatijami pri Rusih, čeravno komunistična misel med Bolgari ni bila nikdar
Ulutlii
Že kmalu po končani vojni na Poljskem so pričeli nemški vojaški strokovnjaki znatno popravljati zamisli glede uporabnosti oklop-nih edinic pri ofenzivnih podvigih. V resnici pa so bili Rusi tisti, ki so ovrgli nemško teorijo o absolutni udarnosti panzerdivizij. Rusi so razvijali poseben obrambni sistem, ki je slonel na učinkovitem protitankovskem topništvu. Ob nemških oklepnih napadih so Rusi vse svoje učinkovito topništvo koncentrirali na nemške oklopne edinice in jih zdrobili. Pri tem so veliko vlogo igrala njihova letala za pikiranje “Sturmovik”.
S tem seveda ni rečeno, da bi se Rusi odpovedali uporabi oklopnih edinic. Nasprotno, te edinice so samo še pojačali in jih preoblikovali novih zahtevkam, ki so jih pokazali dogodki na fronti. O ruskih tankih piše danes ves svetovni tisk in tudi Nemci in Lahi
domača. Bolgarski narod živi kljub vsemu pod močnimi uplivi velikega Stambolijskega in njegovih požrtvovalnih naslednikov. Zem-ljedelska misel je tako ukorenjena, da je tudi največja nasilja niso mogla ugonobiti. Ta zamisel stremi za inkorporacijo Bolgarije v novo veliko južnoslovansko državno edinico.
Ta zamisel je pomedla s koburškim Borisom in zato jo nemški nasilnik tako sadistično preganja.
BALKANSKI POLOTOK
Tako v glavnih potezah izgleda žlahtanje balkanskih podrepnikov z nacistično Nemčijo. Tri diktatorske vlade z enakimi težnjami so verovale v nemško nepremagljivost.
Tri globoka razočaranja. Ostale bodo na oblasti, dokler, jih bodo mogle vzdrževati - nemške divizije. Čim bolj ko bo Nemčija slabela, silnejše bodo rastle nemške zahtevke v treh državah. Nemčija je že danes pravi krvoses balkanskih narodov, jutri pa mogoče že tudi njihov največji sovražnik.
Balkanski polotok, ki leži med Črnim in Jadranskim morjem, ščiti desni nemški bok ruske fronte. Predno je Hitler napadel Rusijo, si je ta bok zavaroval. Ali bodo zavezniki vdrli na Balkan čez Italijo ali južno Francijo ali čez Grčijo, to je tajnost, ki je bila sklenjena v Casablanki. Hitrost, s katero so pričeli Nemci utrjevati jadransko in egejsko obalo, dokazuje, da so ruske zmage in bodoči zavezniški podvigi v Sredozemlju na najboljši poti, da odtegnejo Balkan izpod nemškega varuštva.
tanki
(	1 'J
jih v svojem časopisju ne prezirajo, pač pa priznavajo njihovo absolutno premoč tako po količinah, kakor po kakovosti. “Gazzeta dello šport piše med drugim tudi tole:
"Ruska industrija ima bogate izkušnje v proizvodnji tankov, posebno sedaj po dveh letih vojne in ker je s polnimi rokami zajemala pri drugih. Na tem, kakor na ostalih popriščih so se Rusi izkazali kot odlični prilagojevalci. Posnemali so francoske, angleške, ameriške in nemške tanke in oklopne avtomobile. Na vodstvo svojih prvih tovarn za proizvodnjo tankov so poklicali slovitega ameriškega graditelja Christiea, ki je zagovarjal mešan sistem tankov na kolesa in gosenice. Pri tem je posvečal veliko pažnje hitrosti tanka.
Rusi so v svojih številnih tovarnah, ki so bile navidezno namenjene proizvodnji polje-
deljskih traktorjev, dosegli tako mogočno proizvodnjo, da so imeli v začetku vojne z Nemčijo okrog 30.000 tankov na razpolago.
Že med špansko vojno so Rusi praktično preizkušali celo vrsto do tedaj zgrajenih tankov. Tu so uporabljali najlažji tip T 27, ki je težak komaj 2.7 tone. Drugi tip T 26 A je bil težak 8.55 ton. Vse te tanke so Rusi pozneje preuredili in predvsem pojačali. Kljub težkim izgubam, ki jih je utrpela sovjetska industrija v strojih in tovarnah, je treba priznati, da je še vedno sposobna proizvajati mesečno po 1000 tankov. Poleg tega ne smemo prezreti, da prejema Rusija med drugim ma-terijalom iz Amerike tudi tanke. Gotovo jih je prišlo v Rusijo doslej naj manj 3000 komadov.’ Tako piše “Gazetta dello Šport” in nadaljuje: “Kolikor je bilo mogoče zvedeti, so imeli Rusi v začetku 11 tovarn, v katerih so gradili tanke in njihove dele. Te tovarne so bile v Čeljapinsku, Gorkem, Staljingradu, Ljeningradu, Kirovu, Saratovu, Čiču, Nižjem Tagilu, Novosibirsku, Harkovu in Ma-Gupolu. Najmanj pet so jih izgubili ali pa so morali ustaviti proizvodnjo. Iz večine jim je uspelo rešiti vse stroje. Razen tega so osredotočili proizvodnjo na tiste vrste, ki so dale najboljše uspehe. Tako se jim je posrečilo vzdrževati proizvodnjo na višku in zalagati fronto neprestano z znatnim številom tankov.
Od 15 vrst tankov, ki so jih Rusi imeli ob začetku sovražnosti, se je ruska industrija Po izkušnjah no bojiščih omejila na mno-zenstveno proizvodnjo treh vrst. To so T 34, KV 1 in KV 2 (črki KV sta začetnici Klim-Morošilov). Prav proti tem trem vrstam so se morali Nemci boriti poleti 1942 in v sedanji ofenzivi.
Tank-dvoživka T 40 so nadomestili s tankom T 50, ki tehta 5 in pol ton in ga uporabljajo v prvi vrsti za izvidniške akcije. Oborožen je s topom 20 mm in zaščiten z oklepom 7 do 20 m/m. Na raznovrstnem terenu doseže povprečno hitrost 44 km na uro.
Med tremi glavnimi gornjimi vrstami so Rusi začetno hitrost zmanjšali v korist moč-nejšega oklepa. Na vsako tono teže ruskega tanka pride približno 9 konjskih sil. Najhitrejši tank BT, ki tehta 13.7 ton in ima motorje 500 konjskih sil, doseže na raznem terenu povprečno hitrost 54 km na uro, na ■cesti pa 75 km na uro.
Pri obeh težkih vrstah KV je zanimiva u-Poraba Diesselovih motorjev. Oklop ima 105 m/m debljine. KV 2 je oborožen s topom 152 m/m. Kolikor se do sedaj ve, pravi “Gaz-
zetta dello Šport”, je to največji kaliber, ki je bil kdajkoli montiran na tanku.
V splošnem je bila učinkovitost strela pri sovjetskih tankih vedno na višini. Z montažo Diesseljevih motorjev so Rusi znatno povečali samostojnost oklopnih edinic v borbi. Najnovejše vesti z ruske fronte govore tudi o uporabi posebnih zaščitnih plošč na tankih. Tako piše "Gazetta dello Šport" o tistem ruskem orožju, ki je uničilo laške, romunske, hrvaške, slovaške in madjarske edinice na ruski fronti in zmrcvarilo “nepremagljive nemške paneerelivizije.
Na drugi strani Nemci sami priznavajo, da v sedanji ofenzivi niso kos ruskim oklopnim edinicam in prav posebne preglavice jim pov-zi očajo 65 tonski VK 2 ruski tanki, proti ka-teiir. baje niti sam 88 m/m famozni nemški protitankovski top ničesar ne opravi na večje razdalje. Pri tem moramo vpoštevati tudi še to, da je pred nekaj meseci Henry Ford zgladil izpod uralskega pogorja celo vrsto novih tovarn tankov. Te tovarne bodo že v najkrajšem času v popolnem pogonu, zato ni nič čudnega, če se Nemci sprašujejo od kje jemljejo Rusi svoje tanke.
SLOVENSKO ČASOPISJE POD LAŠKO PETO.- V "Bazovici" prinašamo od časa do časa zanimivosti iz Slovenije v obliki faksimila iz tamkajšnjega slovenskega tiska. Ves tisk mora seveda pisati samo to, kar mu ukažejo laški gospodarji. Kljub temu čitatelji lahko bero marsikaj med vrsticami, zlasti v beletristiki se najdejo pogostokrat stvari, ki s prstom pokažejo na razmere, ki tamkaj vladajo. Le čitajte te odlomke, pa vam bo marsikaj jasno!
ŠOTORSKA KNJIŽNICA,- 7. in 8. zvezek izide najbrže šele koncem tega meseca zaradi izrednega dela v tiskarni. Prosimo vse naše naročnike, da nam zamudo oprostijo!
TUDI IZ RUSKE FRONTE ODHAJAJO LAHI.- Zadnji ostanki laškega ekspedicijskega zbora so po vesteh iz Nemčije postali na ruski fronti brez vrednosti, pa so zato Nemci sklenili, da jih pošljejo domov. Za te transporte pravijo, da ne bo treba posebno viiikih pre 'oznih naporov.
ŠEST MESECEV ZAPORA, KER JE POSLUŠALA LONDONSKI RADIO. “Corriere dela Sera" poroča, da je sodišče v Livornu obsodilo na šest mesecev strogega zapora g. Giulio Paradossi, ker je poslušala londonski radijo.
Oči in ušesa moderne vojske
Moderna vojna veščina posveča posebno pažnjo opazovalni službi. V klasični dobi vo-jevanja je poveljnik opazoval potek bitke na kakem vzvišenem hribu in na podlagi svojih - opazovanj poveljeval. Ta doba pa je že davno za nami.
Danes štejejo vojske na milijone mož in fronte se raztezajo na sto in sto kilometrov daljave, zato je tudi opazovalna služba danes vse drugače organizirana. Današnji opazovalci so predvsem posadke oklepnih avtomobilov, letalci in tudi še konjeniki.
Razlikujemo operativno, taktično in opa-zozovanje bitke, ki je v teku. Za operativno opazovanje, ki nudi vrbovemu poveljniku podlago za strategične odločitve, služi predvsem letalstvo. Izvidniška letala morajo imeti veliko brzino in izredno dobro uvežbane opazovalce. Operativnemu opazovanju pa služijo tudi brzi motorizirani oddelki, ki švigajo s svojimi oklepnimi vozili po več sto kilometrov sem in tja. Operativno poizvedovanje ima namen ugotoviti, kje in v kakšni množini se zbirajo ali so na pohodu sovražne vojske, letala, prevozi itd. Vsi ti poizvedovale! so opremljeni s fotografskimi aparati, ki prinašajo točne slike tudi na zelo velike daljave. Sedaj že uporabljajo fotografske aparate, ki fotografirajo oddaljenosti na 20 in 30 kilometrov. Posnetki pa so tako natančni kakor, da bi jih snimali v razdalji enega kilometra.
Poizvedovalni oddelki večkrat tudi nasilno poizvedujejo, zato morajo biti dovolj močni, da predrejo skozi sovražne vrste in pridejo tako sovražniku v hrbet. Na ta načih lahko ugotavljajo, kaj se dogaja izza sovražne linije.
Taktično poizvedovanje prihaja v poštev tedaj, če nasprotnika nista preveč oddaljena drug od drugega. To poizvedovanje omogoča višjim poveljnikom ugotoviti, kakšna je razčlemba in razdelitev sovražnih sil na pohodu, ali v samih postojankah. Taka poizvedovanja stremijo seveda tudi za tem, da ugotovijo v koliki meri je nasprotnik motoriziran, s kakšnimi letališči razpolaga in tudi kolikšna je njegova protiletalska obramba. Takšni poizvedovalni letalski podvigi se izvajajo navadno v srednjih višinah. Letalci prinašajo s svojih poizvedovalnih poletov fotografske posnetke, na podlagi katerih nato poveljnik podvzema potrebne protiukrepe.
Med samo bitko si mora biti poveljnik na jasnem, kako uporablja nasprotnik svoje sile, kako je razmestil topništvo, oklopna vozila in kolikšne so njegove rezerve. Tudi med samo bitko imajo opazovalni oddelki velik pomen. Taki poleti so seveda precej tvegani ter jih opravljajo izvidniška letala vedno le v spremstvu lovcev. Od pravilne uporabe vseh teh sredstev, ki morajo biti poveljniku v do-voljni količini na razpolago, je odvisen potek operacij in končni uspeh vojne.
BERLIN V PLAMENIH
Ob izbruhu sedanje vojne je maršal Goring napovedal, da ne bo vržena v rajh niti ena t sama letalska bomba. “Naša protiletalska obramba je tako vestno organizirana in naši ukrepi proti sovražnemu letaltvu taki, da bi bil naravnost čudež, če bi se en sam sovražni avijon približal nemškemu ozračju.”
Takih čudežev pa se je zgodilo toliko, da so ti “čudeži” danes že čisto vsakdanja zadeva. Vse to je uočil Goring že v teku prvega leta vojne. Zato so Nemci storili vse, da bi rajhovsko prestolico čimbolj zavarovali proti zračnim napadom. V svojem naravnost paničnem strahu so šli Nemci tako daleč, da so v razdalji pet minut letenja v smeri proti Hamburgu zgradili “nov potvorjen Berlin.”
Ta novi Berlin je zgrajen iz lesa in katrami-ranega kartona. Zaposlili so vse svoje gledališke strokovnjake za izdelavo kulis. Na- t pravili so ulice, spomenike, kolodvore itd.
Nemci tarnajo in vzdihujejo pod udarci zavezniških bomb. Pozivajo se na humanost in usmiljenje, pri tem pa popolnoma pozabljajo, da so to same krokodilske solze, saj so bili Prusijaki prvi, ki so brezobzirno in brez vojne napovedi rušili Beograd, Varšavo, An-twerpen in celo vrsto britanskih mest Ali seveda je to bilo takrat, ko so bili nasprotniki še neoboroženi in so Nemci mislili, da bo vojne konec prej nego se bodo zavezniki dovolj pripravili za temeljito plačilo. Sedaj prihajajo poravnave in to z obrestmi vred. Neprenehoma 100 ur so Britanci in Amerikanci bombardirali nemški rajh in merodajni čini-telji britanskega letalstva so obljubili, da bo prišlo še vse hujše.
Enkrat tebi, enkrat meni, tako pravi naš slovenski pregovor.

PRINAŠAJO:
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
In
Poveljnik
XI. armijskega zbora
objavljata na pollagi naredbe z dne 24 aPrila 1942-XX. naslednje:
Zjutraj 24. januarja t. I. so komunistični 'fczbojnikl, ki so ostali neznani, podlo urno-31 letnega Antona Martinjaka.
Ob uporabi naredbe z dne 21. aprila t. I #6 bila odrelena "ustrelitev šestih oseb, za-Oesljivo krivih terorističnega in komuni. 8tlčnega delovanja
Opozorilo
Tiskovni urad Visokega komlsarijata iavlja:
Odrejeno Je. da morajo I februarja t L kstniki poslopij odstraniti vse manifeste lavne objave ali druge lepake, ki se na-Jiašajo na zastarele dogodke ter so nalep-‘*-nl na nepremičninah in izpostavljeni v 'žgovlnah. javnih prostorih v mestu ter v drugih središčih pokrajine.
Pričujoča odredba se ne tiče stenskega usta »Nova Ljubljana«, za stenske liste jflLL-a pa velja z omejitvijo mdsto Ljub-jlano. Kdor ne bo do določenega roka '•zvršil tega naročila, bodo odstranitev izbili občinski organi na stroške gospodarjev dotičnih poslopij.
Izpred vojnega sodišča
Tojaško vojno sodišče vrhovnega po-?eljni5tva Oboroženih sil za Slovenijo in ualmazijo, odsek v Ljubljani, ja Izreklo Baslednjo sodbo v zadevi proti
Beršnjaku Gabrijelu, pok. Antona in Medved Marije, roj. v Stični 1. IX. 1909, ^aoujočemu na Hudem, trgovcu, nahajajočemu se v zapora.
Branzel) Justini, očeta Josipa in matere Marija Intihar, roj. 26. III. 1926 v Podgra-'“K tamkaj bivaioči, v begstvu; in Zalar Alojziji, očeta Ivana, roj 21 II v Podgradu, tamkaj bivajoči, v bee-s^vu; obteženima:
Kovačo Antonu, sinu Antona ln pok ^Sterle Marije, roj. v Bocla Piedicolle j^orizia) 1. V. 1698, bivajočemu v Koprivcu. težaku, nahajajočemu se v zaporu. Kioiciču Dimitriju, senu Josipa »n Koz* iT-gler. roj. v Ljubljtml in tam bivajočo n*u. nahaja cčemu se v begstvu.
y.JSnz^u Francu, sinu Franca in Ane A$iA .. r°j. v Dolenji vasi. bivajočemu v Srpd-
nahajajočemu se v zaporu.
obsodilo v dosmrtne
ječo.
*• -?zBraznieno mesto Idrijskega StopAna, ■ Corradtni, po poklicu alvokat. je ostartl Vod »	mesto v Idriji. Za Interno
ok y° županskih poslov jc bil imenevt-n Id h« ^ komisar dr. Antonio Stanzlcia v
Zaplemba amovlne upornikov
Zaplenja se vsa premična iti nepremična imovina, brez Izjeme, lastnina upornika Ga-brenje Slavka, Ivana m Justine Paszez. roj v Celju dne 24 junija 1915 bivajočega prej v Ljubljani. Susteršičevo ul:ca 3. a trgovinsko pisarno »InterprOmet«. UVca 3 maja St. 19. in upornika odvetnika dr. Zupančiča Antona. Antena in Ivane Modič. roj. na Igu dne 20. decembra 1. 1903 in bivajočega v Ljubljani, Cigaletova ul. št. 3, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje jmovine. zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Zaplenja ee vsa premična ln nepremična Imovina, brez Izjeme, lastnina upornika Jevnlkarja Antona, živ Alojzija ln Frančiške roj Toni, roj. v Ljubljani dne 13 januarja 1913 in tam bivajočega, Ravnikarjeva ulica št. 4. v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo ln dodeljevanje lmovtne. zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
IZ LJUBLJANE
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko poktajino sporoča: Meseca februarja 1943 XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila:
1 Na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke. Za cel fejmtar
1 800 gr riža. 206 gr tesetnm. 500 gr sladkorja, 100 gr svitskth maščob 200 gr masla 1 del olja 100 gr mila. 200 gr fižola rm odrezek A (samo na ljubljanske živilske nakaznice — izvzeti so zalogarji) 60/1 gr soli na olrezke B
Zopetna otvoritev srednjih <«L V kratkem se bodo zopet odprla vrata Italijanskim srednješolcem. M se nahajajo od polovice decembra na zimskih počitnicah. Listi poročajo, da se bo začel pouk na srednjih šolah v torek, 16. februarja- Do tega dneva bo zaključen tudi pouk za ereJ-n 'tolče po radiu.
Omejitev teže za vojaške pakete. Da bi trii železniški vozni park v čim večjem obsegu na razpolago za vojsko, je bila teža vojaških paketov omejena na 100 gramov. Do 31. marca letos pošte ne bodo sprejemale težjih paketov.
Iz Srbije
up- kojhiev vseučii^kik profesorjev ln docentov. Predsednik vlade je na predlog ministra prosvete upokojil 34 profesorjev m docentov beograjskega vseučjVšča ln td-cer 9 na pravni, 13 na filozofski. 6 na bogoslovni 5 na tehniški in 1 na poljede.skl fakulteti.
Srbski vojni ujetniki na povratki). V
prvi polovtoi januarja so prispeli v Beograd trije specialni vlaki s srbskimi vojnimi ujetniki Iz Nemčije; večinoma so bol-rtikl S prvim vlakom jih Je prispelo okrog 560, z drugim 403 (med njimi 17 častnikov), a tretjim pa 523 (70 častnikov ter 453 podčastnikov to vojakov). Nekateri so bili poslani na svoje domove, večina pa Jih ja . ‘ ti a v vojni bolnišnici.
JULIJSKA KRAJINA
Smrt medanskega veleposestnika. V Medani pri Gorlziji je umrl nenadne smrti ondotni veleposestnik g. Leopdld Torod, dobro znan tudi med vinskimi trgovci v Ljubljeni. Pokojnik je btl svak sodnika ljubljanskega vrhovnega sodišča dr. Gradnika, Prizadetim svojcem in sorodnikom naše Iskreno sožalje!
Škofovski obisk v gorizijski pokrajlnL Gorizijski na'škof msgr Margotti bo leto« obiskal mnoge tare v svojem področju, medi drugimi Auzo, Braunizzo in Gabrlo, Cami-no dl Caporetto. Cosoano. Dolegno, Fiuml-celio San Loienzo. Gotegna di Salona, Ledine, Locavizza dl Aidusema, Lom di Cana-le, Loqua, MemJzo, Monte Nero di Idria," Nov ač c hi, dpacchla Sella, Osecca, OttaleA Ottelsa, Planina di Vipacco, Plava, Plisce-viza della M a ion na Podraga, San Martino Carso, Prevacina, Raffenbergo, San Daniele del Carso Itd. V nekaterih Izmed teh občin n: bilo škofovske vizitacije že od let* 1940.	l
— Trst — Velik mraz je zavladal zt,pet na Krasu, kjer je temperatura padla pod ničlo Isto javljajo tudi z Goriškega in furlanske nižine Sneg Je padal tudi v Trstu preteklo soboto. Nale-tavanje snežink, ki jih prinaša ostra burja, ni baš prav veselo oznanjevanja skorajšnje pomladi.
Prepoved trajnih kodrov za mlada dekleta. Z dne 1. februarja bodo taksiji ln tovorni avtomobili v Nemčiji na razpolago samo še vojaškim oblastem in za prevoz tefiklh tovorov. Uporabo avtorocMASe M takšne vožnje bo kontrolirala policija, Id bo Izdajala dovoljenja samo za res nujne dokazane primere Prav tako bo 1. februarja uveljavljena naredba, ki prepoveduje trajno ondulacljo prt ženskah pod 17. tam starosti.
Slovenska božičnica v Valjevu. Slo. venska kolt n ja v Val.evu je priredila na božični večer ob 18 30 v dvorani kina »Central« v Valjevu božiča co z božično akademijo ;n obdarovanjem. Božičnica je bila izredno dobro obiskana, velika dvorana je b la prenapolnjena in več sto ljudi je moralo c diti.
16 centimetrov snega v Milanu. List* poročajo, da je v Milanu to zimo letos ža trikrat snežilo in sicer -Je zadnji snežni me-tež prinesel 15 cm snega. Sneg seveda pridno kidajo in odvažajo z uVc.
Obramba pred zračnimi napadi. V vseh Italijanskih mestih razdeljujejo zadnje mesece pesek za gašenje požarov ob letalskih napadih. Pesek razdeljujejo posebna komisije, ki obiskujejo zlasti bcC izpostavljene h še. Kakor poročajo itaVjanski tisti, so bile hišnim gospodarjem skoraj povsod že dodeljene potrebne količine peska, da bo prebivalstvu v primeru potrebe takoj prt roki.
Gorenjski gorski Jovci na božičnem-dopustu. Gorenjaki tednik poroča; Izmed onih mladih Gorenjcev, id že služijo pri Oboroženi sili pri gorskih lovcih. Jih je ob božičnih praznikih nekaj, prišlo na dopust k staršem. Bil je to kratek dopust,' da so ee Jedva lahko pokazali v vojaški uniformi.

NAŠI GROBOVI OD NARWIKA DO EGIPTA. Iz Londona poročajo, da so Pru-sijaki v Trondjheimu na Norveškem postrelili 4 jugoslovanske politične ujetnike, ker da so našli peklenske stroje položene pod vojaške stavbe, v katerih je bilo zaposlenih 50 naših ujetnikov. Štiri junaške žrtve so ustrelili vpričo njihovih tovarišev. Nekoč smo že poročali, da so Prusijaki meseca junija 1942. odpeljali na Norveško okrog 900 naših ujetnikov starih od 12-70 let. Postopanje prusi-jaških oblasti proti tem našim junakom in mučenikom je bilo kot vedno zverinsko in divjaško. Na skrajnem severu so naši mučeniki zmrzovali in stradali. Končno je izbruhnil tifus in 17.julija 1942 so prusijaški divjaki enostavno postrelili vse obolele ujetnike. Taborišče pa so zažgali. Ostalo je še kakih 600 u-jetnikov, ki so jih od tu odpeljali v fjord Rombak. V čolnih so jih pustili 48 ur brez vsake odeje in prehrane. Nekaj ujetnikov je ob tej priliki pomrlo od žeje. Desinfecirali so jih na ta način, da so jih enostavno polili z lizolom. Ko so jih spravili na obalo so jih peš gonili do oddaljenega taborišča in sta tako zopet dva ujetnika umrla zaradi naporov. Tudi v tem taborišču je izbruhnil tifus in prusijaški banditi so ponovno postrelili vse ujetnike, ki so bili sumljivi bolezni. Ducat novih žrtev je prinesel vsak dan. Od 900 ujetnikov jih je bilo v avgustu samo še 350. Taborišče je bilo opuščeno in norveški domoljubi so našli v okolici nad 200 grobov brez križa in brez napisov. V nekem drugem taborišču v Korgenu je še vedno okrog 300 naših ujetnikov. V začetku jih je bilo nad 400. Naši ujetniki popravljajo tamkaj ceste. Večinoma so izobraženci stari od 16 do 60 let. V mesecu septembru se je njihovo število znižalo na polovico. To so žalostne novice, ki so prispele z dokumenti in fotografijami v Anglijo. Svetovni tisk priobčuje obširna poročila in komentarje, opremljene s fotografijami o teh novih dokazih prusijaškega divjaštva.
ČETNIŠKE BORBE SE NADALJUJEJO.
A.I.F. poroča, da so se aktivnosti jugoslovanskih četnikov in partizanov v zadnjem času podvojile. Nevtralni viri poročajo, da je pričela ofenziva proti železniški progi Sa-rajevo-Mostar, Pri tem se je četnikom posrečilo pretrgati železnico na treh mestih. O-fenziva je pričela lS.februarja v bližini Prodora. 21 februarja so četniki uničili skoro vse
laške garnizije na tem področju, ujeli 1580 Lahov, zaplenili 18 vozil, 1700 pušk, 200 strojnic in 15 topov. Ista poročila pravijo, da so bojevniki v severnozahodni Hrvaški v zvezi s svojimi slovenskimi tovariši zelo aktivni.
SAM MUSSOLINI PRIZNAVA LAŠKE IZGUBE V RUSIJI. Mussolini je po katastrofi laškega exspedicijskega korpusa v Rusiji poslal zadnjim ostankom svoje tepene armade pismeno tolažbo, v kateri je priznal, da je bilo 7 laških divizij na vzhodni fronti uničenih. On pravi "žrtvovanih”. Laške vojake v Rusiji tolaži, da so ti vojaki popisali nov list slave v fašistovski zgodovini. - Taki listi slave bodo v resnici narasli za velike bukve.
NEMŠKE ZAHTEVKE V RIMU. Ribbentrop, ki je bil 4 dni v Rimu in Lahe poučil, kako naj se branijo z nemško pomočjo proti bodoči angleško-ameriški invaziji, je med drugim od Lahov zahteval tudi tole: 1.Italija bo poslala v Nemčijo najmanj še en milijon industrijskih delavcev; 2. Italijani morajo takoj odposlati na rusko fronto 15 svežih divizij;	3. z najenergičnejšimi sredstvi
mora fašistovski režim zatreti vso protina cistično propagando, ki da se čedalje bolj razširja po vsej Italiji. Dobro poučeni vatikanski krogi pravijo tudi, da je bil Hitler zelo nezadovoljen, da je Mussolini postavil grofa Ciana za poslanika pri Vatikanu. Isti krogi dodajajo, da je moral Hitler popustiti in grof Ciano je l.t.m. svetemu očetu izročil pooblastilne listine.
ZAVEZNIKI PRIDNO BELEŽIJO. Laško časopisje z velikim pompom poroča kako velike usluge nudi v Tunisu in Bizerti tamkajšnje laško prebivalstvo. Velika večina, pravijo Lahi, se je že uvrstila v laške edinice, drugi pa pomagajo osnim armadam kjerkoli se jim nudi prilika. Samo, da ne bo stoka in joka čez nekaj časa, ko bodo ti francoski Lahi prišli v zavezniško ujetništvo...
CENE DIVJAČINE V ITALIJI. Poljedelsko ministrstvo je določilo najvišje dopustne cene za divjačino, med katero šteje tudi koristne ptice, ki jih'Lahi seveda sedaj še bolj sovražijo, kakor pa v prejšnjih časih. Za penico, kosa, ščinkovca in podoben drobiž je določena cena 8 lir za kos. Za divjo raco velja cena 48 lir za komad. Drozgi in mali močvirni kljunaši so po 16 lir komad.- V resnici je blažena dežela italijanska.