PRIMORSKI DNEVNIK
Postuma 01 a caffi a v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 35 lir
Leto XIX. St. 4 (5379)
PRED POGAJANJI GLEDE DEŽEL IN PREDSEDNIKA ENEL
Pripravljalni stiki za sestanek med tajniki strank levega centra
«Če bo 8. t. m. kriza, bosta imela med volilno kampanjo glavno besedo S ceiba in Togliatti, a vse vmesne politične sile bodo odstranjene», je dejal minister La Malfa - O čem sta Segni in Fanfani razpravljala eno uro in pol ? - Nennijevi sestanki s Saragatom in z Realejem
RIM, 4. — «če bo 8. januarja prišlo do krize, bosta resnična Protagonista volilne kampanje Mario Scelba z ene in Paimiro togiiatti z druge strani. Vse vmesne politične sile bodo odstranjene: glede tega so zaman vse utvare,» je pred kratkim «javil republikanski prvak in minister La Malfa v nekem razgovoru. Zelo je verjetno, da sta----------------
tudi tako možnost upoštevala v svojih enoinpolurnih razgovorih Včeraj predsednik republike Segui in predsednik vlade Fanfari.
Seveda še nihče ne more reči,
JSJ se, bo zgodilo na sestanku šti-tajnikov vladnih strank levega centra, ki bo 8. t. m. Vsekakor boji0 morali razčistiti dve vprašanji: oeželno ureditev in vprašanje prve-»a predsednika novo ustanovljenega državnega podjetja ENEL, ki bo JtPtavljalo vso nacionalizirano električno industrijo. Danes je prišlo 00 prvih stikov med nekaterimi izmed teh tajnikov, stikov, o katerih J® bila obveščena tudi javnost, ker m dvoma, da je bilo «tajnih razgovorov» prav gotovo več tudi med Preteklimi prazniki.
Nenni se je danes sestal najprej skupaj s svojim namestnikom Martinom z republikanskim tajnikom Realejem, ki je po sestanku izjavil:	«Občutljivost republikancev
glede deželne ureditve ni prav nič manjša od občutljivosti katere koli druge stranke, seveda ko se govori o dejanski volji za uresničenje de-zel in ne samo na stopnji polemičnih protestov.» Nato pa je dodal sledečo važno izjavo:	«Imam
'tis, da je skoraj potrjeno razpoloženje krščanske demokracije za razpravo o zakonih, ki urejajo de-zeino ureditev, začenši z zakonom kon ancah, f°da brez volilnega za-
Nato se je Nenni fugatemi. Toda
se He
sestal še s o tem sestanku bil	nič drugega, kot da je
v Nennijevem stanovanju. Ver-
«PAX ATOMICA» — to je naj-novejši, seveda nemški vojaški izraz želja za uresničenje trenutnih potreb militaristov, ki so »prožili v sedanjem stoletju kar dve svetovni vojni z znanimi posledicami. «Evropa mora postati drugo središče Zahoda, ki bi lahko sodelovalo pri «pax atomica» velesil», piše v neki za-bodnonemški vojaški reviji generai Weinstein in dodaja: «Moramo se upreti vsaki vmesni formuli med mirom in totalno vojno... Samo pripravljenost Zahoda, da lahko grozi s svojo koncentrirano atomsko močjo, bi lahko odvrnila nasprotnika in Preprečila vojno... Zahtevamo, naj se rakete za srednjo razdaljo, ki bi lahko zadele vojaške objekte onstran sovjetskih meja, namestijo v Zahodni Evropi...»
Ni izključeno, da bosta še ta mesec na napovedanem sestanku ?. tem «atomskem miru» razprav-Jala Adenauer in de Gaulle. Sled-Ji pričakuje sedaj Kennedyjev Odgovor na svoje zadnje pismo »lede «Polarisov». Kennedy ta od-»mor že pripravlja s posvetova-Ji na Floridi z Deanom Ruskom J * ameriškim poslanikom pri Finletterjem. V Parizu pokljajo, da bodo ti razgovori med Washingtonom in Parizom ? .d® «Polarisov» zelo dolgi. Do-ajajo, da prvi de Gaullov odgo-°r na ponudbo še ne vsebuje °končnega stališča do ameriške
P°nudbe.
Glede stanja v Kongu, oziroma Katangi, pa je potrebno naj-mej povedati, da je včeraj popol--ne prišlo do novih spopadov med etami OZN in Combejevimi žan-arji na eesti pri Jadotvillu in da
0	žandarji razstrelili dva moSto-a. Druga novica pa se tiče popadljivosti, ki so jo ponovno za-:eIe kazati vlade ZDA, Velike Bri-anijo in Belgije do Combeja. Tr-,l se, da se vse tri vlade strinjali glede «interesa» vrnitve Cornea v Elisabethville. Pri tem ni čudno, da z britanske strani poudarjajo, da «odsotnost Combeja ? Prestolnice ne dopušča OZN, ?a bi imela v Elisabethvillu ose-
°> s katero bi se lahko spora-Imeli za izvajanje U 'fantovega bačrta.» z današnje seje Coni belke vlade pa so sporočili nasled-JJ° grožnjo: «Ce se uničevalna b'aznost OZN ne boji povzročiti r**ge alžirske vojne, bo za to Prevzela vso odgovornost». Vlada . Washingtonu je pozvala Com-“eJa, naj prizna OZN pravico svo-b°dnega kretanja v Katangi, naj GZN sodeluje, da omogoči ures-"'cenje U Tantovega načrta ter Ua nikakor ne odreka Combeju Pravice, «da zavzame primerno mesto v novem političnem življe-Jb Konga».
Sele včeraj se je zvedelo, da je Prišlo do vojaških operacij med “• decembrom in 1. januarjem
1	? meji Jemena in Saudske Ara-•!Je. kjer so letala ZAR bombardala skupine, ki so hotele vdre-
v Jemen. Vlada Satulove Ara-“‘Je se torej še ni odrekla svojim bapadalnim načrtom do Jemena.
jetno je Saragat ponovil svoje posredovanje glede spornih zadev.
Predsednik vlade Fanfani pa je sprejel danes vse ministre gospodarskih resorjev in z njimi obravnaval državni proračun za leto 1962-63, ki ga bo vlada predložila parlamentu pred koncem tega meseca. Zunanji minister Piccioni pa bo — kot je izjavil predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva Karl Guenther v Bonnu — uradno obiskal Bonn v soboto 12. t.m., kjer se bo sestal z zunanjim ministrom Schroederjem. Obravnavala bosta vprašanje razširitve skupnega tržišča in še nekatere druge probleme. Ko so novinarji vprašali Guentherja, kakšno je njegovo mnenje o vprašanju Južne Tirolske, je odgovoril, da to zadeva izključno Italijo in Avstrijo in da se ga zaradi tega italijansko-nemški razgovori ne bo. do dotaknili.
Medtem je prišlo sporočilo, da so bile v pičlih treh dneh podpi-sane vse obligacije za najnovejše posojilo IRI v znesku petdeset milijard lir. Danes je konzorcij bank, ki je ponudil med 2. in 15. januarjem 1963 vseh petdeset milijard obligacij IRI ob 5.50 odst. obresti od 1963 do 1983, sporočil, da se z današnjim dnem podpisovanje že zaključi, ker so dosedanje prenotante že prekoračile omenjeno vsoto. Ustanova IRI bo porabila ta denar za svoje investicije. Pri tem se poudarja, da je največ podpisnikov obligacij iz vrst malih varčevalcev. Minister za državne udeležbe je zaradi tega upravičeno izjavil, da pomeni ta dogodek jasen dokaz zaupanja, ki ga IRI uživa na italijanskem finančnem trgu.
Menijo, da je Dean sporočil Ken. nedyju željo, da se povrne k svojemu advokatskemu poklicu. Ameriško delegacijo v 2enevi vodi sedaj Deanov najožji sodelavec Charles Steel. Konferenca bo obnovila svoje delo 15. januarja.
Zorin odpotoval iz New Yorka
NEW YORK, 4. — Pomočnik : vjetskega zunanjega ministra 2 rin, ki je vodil dve leti sovjetsko delegacijo v OZN, je danes odpotoval iz New Yorka v domovino. Pred odhodom je časnikarjem izjavil, da se bo ohranil mir, «če se bodo ZDA držale načel OZN m miroljubnega sožitja, kakor to dela Sovjetska zveza». Dodal je, da so glavni vin napetosti med ZDA in SZ Berlin, razorožitev, prekinitev jedrskih poizkusov «in mnogo drugih vprašanj».
Gaitskell hudo bolan
Arthur Dean odstopil
WASHINGTON, 4. —, Ameriški predstavnik na ženevski konferenci za razorožitev Arthur Dean je sporočil Ken,nedyju svojo ostavko. Bela hiša ni sporočila, kdo bo Deanov naslednik, menijo pa, da bo
LONDON, 4. Predstavnik laburistične stranke je nocoj izjavil, da je stanje laburističnega voditelja Gaitskella zelo resno. Gaitskel-la so sprejeli v bolnišnico, ker je znova dobil vnetje pljuč. Jutri zjutraj bodo objavili zdravniški bilten.
Reorganizacija sindikatov v FLRJ
BEOGRAD, 4. — Plenum centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je sprejel danes predlog predsedništva za reorganizacijo sindikatov. Po priporočilu, ki ga je plenum poslal strokovnim zvezam, bi bilo v bodoče namesto dosedanjih 14 samo šest strokovnih zvez: sindikat delavcev industrije in rudarstva, sindikat delavcev u-služnih dejavnosti, sindikat delavcev družbenih služb, sindikat de-
podravnatelj agencije za razoroži-) lavcev prometa in zvez, sindikat tev in za nadzorovanje oboroževa- delavcev gradbeništva in gradbe-nja Adrian Fisher.	ne industrije ter sindikat delav-
■ ■llllllllllllllllllllllllfllllllllKIIIIIlllIlIlllllVHIKrillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIfKIlrlllllllflllllllB
Neredi in aretacije med stavko v Rimu
cev prehrambene industrije im kmetijstva. Osrednv odbori dosedanjih sindikatov bodo sklicali posebne skupne kongrese, na katerih bodo ustanovili nove strokovne zveze.
Plenum je prav tako razpravljal o nalogah sindikatov v zvezi z izgradnjo, odnosno v zvezi z iz-, vajanjem družbenega načrta za le-i to 1963. Naloga sindikalnih organizacij je zlasti: mobilizirati članstvo im delovne kolektive v izvrševanju raznih nalog, predvsem dviga proizvodnje, pomagati pri razvoju raznih oblik sodelovanja, izmenjava izkušenj, pomagati s sodelovanjem v sorodnih podjetjih zaradi izkoriščanja notranjih re-zerv in boljšega gospodarjenja in krepiti proces samoupravljanja delovnih kolektivov.
Hruščov pojde v Berlin
MOSKVA, 4. — Agencija Tass javlja, da bo Hruščov vodil delegacijo KP SZ na kongresu vzhodnonemške enotne socialistične stranke, ki se bo začel 15. januarja v vzhodnem Berlinu. V delegaciji bodo tudi prvi tajnik ukrajinske KP in član prezidija centralnega komiteja KP SZ Nikolaj Pod. gorni, člana tajništva centralnega komiteja Leonid Iljišev in Boris Ponomarev, predsednica nadzorstvene komisije centralnega komiteja Muravjeva, ravnatelj «Izve-stij» Adjubej in ravnatelj «Pravde» Satjukov, član centralnega komiteja in sovjetski poslanik v Vzh. Nemčiji Gerasimov.
Zadnjikrat je bil Hruščov v Vzh. Nemčiji maja 1960 in se je ustavil v Berlinu, ko se je vračal s pariške konference z Eisenhowerjem, Mac Millanom in de Gaullom.
Cantcrburyjski nadškof je odstopil
LONDON, 4. •— Canterburyjski nadškof dr. Hewlett Johnson je danes sporočil svojo ostavko. Kraljica Elizabeta je ostavko sprejela. Nadškof ima 88 let. Njegova žena je izjavila, da je odstopil, ker želi imeti več časa na razpolago za pisanje. Sedaj piše svojo avtobiografijo, ki jo je skoraj dokončal. Razen tega bo potoval i>n imel več predavanj.
TRST. sobota 5. januarja 1963
V TREBČAH POGREB TRAGIČNO PREMINULEGA COLAUTTIJA
od
Ganljivo slovo ljudstva svojega mladega učitelja
IIllllllllllllllllllllllllllllIIllllllllllllllllllllll,!!,,Ill|||l|lllllllllll||iaillllllllllllllllllllllll|||||||||||| lil •lllllllllllllllllll lili,lliailll,iail||||a|||||||||||||||||||||||||a|||||a|||||ll|)|)||lll|||||||||l|a||l||||||||||||||||||||||1|||||||||||||
PO USPEŠNIH AKCIJAH ČET ZDRUŽENIH NARODOV V KATANGI
Hova prizadevanja ZDA, Anglije in Belgije da bi se tombe vrnil v Elisabethville
Izjava ameriške vlade s pozivom Combeju, naj se vrne in sodeluje z OZN - Bunche na poti v Leopoldville - Protislovne novice glede U Tantovih navodil poveljstvu OZN v Kongu
Siciliji
Stavka deželnih nameščencev na
RIM 4. — O polnoči se je zače-1 Na seji agitacijskega odbora la štiriindvajseturna stavka tram-. zdravnikov za Rim in pokrajino so
la	------- ~ D1„„	,_l sklenili, da bodo zdravniki začeli
s splošno stavko U. in 12. t.m., da bi dosegli; korenito revizijo zakona o tarifah in razveljavljenje čl. 8; enotni sistem nagrajevanja za vse ustanove; enotne plače za vsako posamezno zdravniško uslugo; popolno svobodo slehernega državljana, da si izbere svojega splošnega zdravnika aK specialista in kraj zdravljenja: minimalni honorar za obisk na domu naj znaša tisoč lir, v ambulanti pa 700 lir; itd. Podobna vprašanja so obravnavali zdravniki tudi v Neaplju.
V Florenci se še vedno nadaljuje zasedba oddelka «Cinescopi» tovarne FIVRE. Na nekem širokem zborovanju je florentinski župan La Pira poudaril, da občina podpira delavce in da so solidarne z njimi tudi vse florentinske tovar.
Javnih1 avtOTnobllskih 'transportnih
hnati ss swsa
do neredov. Na nekem trgu, kjer so se zbrali stavkajoči, je policija priprla štiri delavce z izgovorom, da so hoteli poškodovati gume nekega avtomobila, jih prijavila sodišču ter nato izpustila.
Sest tisoč nameščencev sicilske deželne uprave pa je sklenilo, aa bodo nadaljevali s stavko, ki so jo proglasili pred božičem, za nedoločen čas, ker deželni parlament ni odobril zakonskega načrta za ureditev njihovih plač. Toda po tem sklepu je prišlo do sporazuma s podpredsednikom dežele Corallom, ki zastopa sicilsko deželno vlado, tako da bo stavka nameščencev prenehala prihodnji ponedeljek.
De Gaullov razgovor z Bohlenom o Kennedyjevem predlogu za «Polaris»
Kennedy jeva posvetovanja v Palm Beachu
Secesionist Combe
NEW YORK, 4. — Predstavnik tajnika OZN U Tanta je danes odločno zanikal trditve tiska, češ da so vojaški poveljniki OZN v Katangi nastopili na lastno pobudo, ko so odredili zasedbo Jadotvilla.
Kakor je znano, so v New Yor-ku izjavili, da je med operacijami OZN prišlo do prekinitve neposrednih stikov med poveljstvom v Leopoldvillu in tajništvom v New YorKu. U Tant je poslal v Leopoldville svojega namestnika Bunche j a, da skuša sprejeti vse potrebne ukrepe za boljšo koordinacijo. Bunche se je na poti v Leopoldville ustavil v Londonu, kjer je izjavil, da je namen njegovega odhoda v Kongo pregledati učinkovitost povezave med glavnim štabom OZN v New Yorku in silami OZN v Kongu.
Na vprašanje, ali so voditelji
WASHINGTON, 4. — Predsednik Kennedy se bo ob koncu tedna razgovarjal v Palm Beachu na Floridi z Deanom Ruskom in z ameriškim poslanikom pri NATO Finletterjem o jedrski politiki atlantskega zavezništva, to je o ustanovitvi večstranske
JeDr?vniStajnik Dean Rutic je od- nov sestanek med njim in de Gaul-
Kar se tiče nadaljnjih razgovorov, je Bohlen izjavil: «Vtis imam, da bodo ti razgovori trajali dolgo.»
V pariških političnih krogih vijo, da se z de Gaullovim vorom Kennedyju začenjajo francosko-ameriški razgovori. Mnenja so, da sl bosta de Gaulle in Kennedy izmenjala še druga pisma, še preden bo de Gaulle obrazložil francosko stališče na tiskovni konferenci 24. januarja. V teh krogih poudarjajo, da pomeni včerajšnji odgovor prvi odgovor in ne dokončno stališče do ameriške ponudbe.
De Gaullovo stališče je v bistvu že znano. Kakor 3 včeraj izjavil minister za informacije Peyrefitte,
se da sklepati, da bo Francija še
potoval iz Washingtona že nocoj in se je zvečer sestal s Kennedyjem. V poučenih krogih pravijo, da bodo ti razgovori služili Kennedyju, da pripravi svoj odgovor na včerajšnje pismo generala de Gaulla v zvezi z raketo «Polaris».
Kakor poročajo iz Pariza, je general de Gaulle sprejel danes popoldne ameriškega poslanika Charlesa Bohlena. Po razgovoru je Bohlen izjavil: «Govorili smo o spora zumiti na Bahamskih otokih. Razgovor je bil zelo prisrčen In prijateljski. To je vse, kar za sedaj lahko rečem.»
Na vprašanje, ali sta govorila o kakih podrobnostih, je Bohlen odgovoril, da sta govorila na splošno o omenjenih sporazumih. Izjavil
je tudi, da ni bil določen noben
dalje delala za ustanovitev svoje lastne jedrske sile ne glede na odločitev glede raket «Polaris». Razen tega ne more Francija sedaj iz tehničnih razlogov zavzeti dokončnega stališča do ameriške ponudbe. Francija namreč nima jedrskih konic za opremo raket «Polaris» in tudi ne primernih podmornic za prevažanje teh raket. Zato je pričakovati, da bodo pogajanja dolga. Pri tem poudarjajo, da je iz številnih tehničnih razlogov določena zapadlost za dobavo raket «Polaris» okoli leta 1970 ; zato je še dovolj časa za razgovore.
Iz Londona poročajo, da računa britanska admiraliteta, da bo do leta 1971 imela pet ali šest atomskih podmornic, oboroženih z raketami «Polaris». Vsaka podmornica bi imela šestnajst raket. Célot-ni izdatki bodo znašali nad 250 milijonov šterlingov (približno 440 milijard lir) in bodo presegali za 58 milijonov šterlingov stroške za raketo «Skybolt», ki so jo bile ZDA spočetka obljubile Veliki Britaniji.
vojaških operacij OZN v Kongu šli preko navodil glavnega tajni-ka, je Bunche odgovoril: «Rajši bi rekel, da pri vojaški akciji sil OZN v Katangi m bilo tiste koordinacije, ki smo jo pričakovali.» Bunche je pripomnil, da je tudi v preteklosti prišlo do prekinitve povezave med poveljstvom OZN v Kongu in New Yorkom, in je dodal: «Gre za vprašanje, ki se bo lahko primerno precenilo, šele ko bom v Leopoldvillu.» Dalje je izjavil, da nima v programu nobenega sestanka s Combejem in da sploh ne ve, kje je Combe sedaj.
Na letališču v Rimu je Bunche izjavil, da gre v Leopoldville kot predstavnik U Tanta, da se posvetuje s stalnim predstavnikom OZN v Kongu Gardinerjem. Dodal je da se bo ustavil v Kongu zelo malo časa in da ne bo zapustil Leopoldvilla. Na vprašanje, kaj misli o položaju v Kongu, je Bunche dejal, da je prišlo do «nekaterih znatnih napredovanj in se upa, da bo moč storiti tudi bolje».
V Londonu so v poučenih krogih izjavili, da so se začela nujna diplomatska posvetovanja med ZDA, Veliko Britanijo in Belgijo v zvezi s Katango. Vse tri vlade se strinjajo, da bi bil takojšnji povratek Combeja v Elisabethville v interesu vseh prizadetih strani, in sedaj iščejo najbolj primerno obliko, da poudarijo to skupno stališče.
Z britanske strani poudarjajo, da bi povratek Combeja v Elisabethville omogočil nadaljevanje «naporov za integracijo Katange v Kongo z mirnimi sredstvi». Britanci trdijo, da odsotnost Combeja iz prestolnice ne dopušča Združenim narodom, da bi imeli v Elisabethvillu osebo, s katero bi se lahko sporazumeli za izvajanje U Tantovega načrta.
Kongoška vlada pa je pozvala britansko vlado, naj zavzame jasno stališče glede Konga, posebno pa naj nedvomno odobri načrt za reintegracijo Katange v Kongo ter operacije OZN v tem smislu. To je danes izjavil podtajnik v zunanjem ministrstvu kongoške vlade in je dodal, da je zunanji minister Bomboko govoril o tem z angleškim poslanikom.
Ameriška vlada pa je danes pozvala Combeja, naj takoj napravi konec svoji secesionistični poli-
tiki ter naj prizna Združenim na-[podporo politiki, ki jo nakazuje rodom pravico svobodnega kreta- U Tantov načrt za spravo v Kon-nja po vsej pokrajini. Poziva ga'gu, kakor je bil obrazložen v dalje, naj sodeluje z OZN, da se ! njegovi izjavi 31. decembra in v omogoči, tuesniaenje U Tantovega ' načrta.
V uradni izjavi, ki jo je objavil sinoči ameriški državni departma, poudarja ameriška vlada, da «nikakor ne misli, da bi odrekla Combeju pravico, da zavzeme primerno mesto v novem političnem življenju Konga, toda to bo odvisno od kongoškega ljudstva in od Combeja samega». Ameriška vlada ugotavlja, da ima Combe sedaj veliko odgovornost, kajti če bi začel izvajati svojo politiko požgane zemlje, bi to izzvalo odpor, zaradi česar bi bila integracija Katange s Kongom zelo težavna. Combe bi moral nastopati v interesu vsega kungoškega ljudstva. Takoj bi se moral vrniti v Elisabethville in svetovati tujim plačancem, naj zapustijo deželo, ter vplivati na katanško vojaško o-sebje in na civilno prebivalstvo, da preprečijo sabotaže v škodo zasebne lastnine in važnih industrijskih naprav.
Ameriška izjava pravi dalje, da zaradi sovražnosti, k: so izbruhnile 26. decembra na pobudo katan-ških orožnikov, so sile OZN v Katangi zasedle najbolj obljudene ključne položaje in glavna rudarska središča. Kakor je glavni tajnik OZN izjavil 31. decembra, ne iščejo Združeni narodi v Katangi niti kapitulacije niti zmage, Ker ta mednarodna organizacija ne vodi nobene vojne proti nikomur v tej pokrajini in nima namena uporabiti sile v politične namene in tudi ne vmešavati se v politične zadeve Katange ali katere koli druge pokrajine. Glavni tajnik je hkrati poudaril, da je osrednja kongoška vlada, ki je tudi članica OZN, edina zakonita vlada v Kongu, in zaradi tega ne bodo Združeni narodi priznali nobene zahteve po secesiji in se ne bodo pogajali s Katango drugače kot s kongoško pokrajino.. V svojem govoru 1. januarja je Adula potrdil amnestijo, ki jo je razglasil predsednik Kasavubu, in je dal zagotovila katanškemu prebivalstvu, da bo reintegracija Katange pomenila, da bodo vsi prebivalci kongoške republike uživali v celoti svoje državljanske pravice. ZDA poudarjajo svojo
Včeraj popoldne je bil v Trebčah pogreb mladega učitelja Julijana Colauttija, ki je v prvih urah novega leta utonil v Kopru. Njegova tragična smrt je presunila vso gornjo okolico, njegov veličasten pogreb pa je pričal, ka. ko je bil mladi in požrtvovalni učitelj priljubljen po vseh vaseh, kjer je poučeval in nesebično sodeloval tudi v izvenšolskem prosvetnem delovanju.
Pokojnikovo truplo so okrog poldne pripeljali iz mrtvašnice koprskega pokopališča v Trebče, kjer je bilo na parah do 14. ure. Ze pred napovedano uro za pogreb so iz bližnjih in daljnih vasi prihajali ljudje, da bi Julijana spremili na njegovi zadnji poti. Ko so iz hiše žalosti prinesli krsto s posmrtnimi ostanki, je pevski zbor domačega prosvetnega društva «Primorec» pod vodstvom prof. Kjudra zapel žalostinko -«Vigred», nato je žalni sprevod krenil v vaško cerkev, kjer je bil žalni obred. Pevski zbor je tu zapel «Miserere», nato pa je sprevod, ki mu ni bilo kraja, krenil proti vasi na domače pokopališče. Domača godba na pihala je pod vodstvom prof. Cveta Grgiča igrala žalostinke, ob odprtem grobu pa je pevski zbor zapel še ža-lostinko «Slovo», od zaslužnega učitelja pa so se poslovili v imenu pokojnikovih stanovskih tovarišev in Sindikata slovenske šole Bruno Kralj, v imenu mavhinj. skih fantov Egidij Pipan, v imenu krajevnih organizacij pa Stanka Hrovatin.
govoru Adule od 1. januarja. Razumemo, da je smoter OZN povratek mirne Katange v sklop države in f'osnodarstva Konga,» zaključuje 'izjava.
Belgijska vlada je objavila nocoj sporočilo, v katerem pravi, da je «skrajno zaskrbljena» zaradi protislovij med zagotovili U .Tanta in razvojem dogodkov v ' Katangi. Sporočilo trdi, da je U Tant izjavil belgijskemu predstavniku v OZN, da so čete OZN zavzele Jadotville proti njegovim navodilom, in da je zahteval pojasnila o tem od oblasti OZN v Kongu. Sporočilo izraža upanje, da bo Combe lahko spet prevzel funkcije «pokrajinskega predsedni. ka» v Elisabethvillu in se s tem odrekel vsakemu načrtu o požgani zemlji, ter da bo začel takoj sodelovati z Združenimi narodi in z oblastmi v Leopoldvillu za izvajanje U Tantovega načrta.
V Bruslju izjavljajo na sedežu družbe «Union Minière», da je prišlo do precejšnjega uničenja naprav te, družbe v Jadotvillu, vendar pa ni to uničenje tako hudo, da bi paraliziralo vso dejavnost. Vendar dodajajo, da bo pbtrebno več mesecev za popravila in za ponovno delovanje obratov. Družba poudarja, da je bilo to uničenje izvršeno samo pod grožnjo orožja in po naročilu Combeja.
Iz Salysburyja poročajo, da je danes popoldne prišlo do' spopadov med četami OZ,N in Combejevimi žandarji 32 kilometrov od
US2t»1 S&UB&4 2“»““*'T**««»«•
postojanka v Katangi. Combejevi r.apad» aa jugoslovansko anstop-Tanriarii cn rnTQtrplili rivo mr>c+r»_ f StVO V B&dgOCl6Sb6rgU in 29. d©-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Odpovedano gostovanje «Kola» v Zah. Nemčiji
BEOGRAD, 4. — Jugoslovanski ansambel narodnih plesov «Kolo» je odpovedal danes dogovorjeno dvomesečno turnejo po Zahodni Nemčiji. Turneja ansambla «Kolo» bi se na podlagi svoj čas sklenjenega dogovora z zahodnonemško agencijo «Landgras» morala začeti 6. januarja. Medtem pa je v Za-
žandarji so razstrelili dva mosto- j va na tej cesti.
Nocoj pa je predstavnik' OZN v New Yorku odločno zanikal, da čete OZN napredujejo proti Kol-veziju, kjer ima sedež Combejev glavni štab. Predstavnik je tudi zanikal, da so vojaški predstavniki OZN v Katangi nastopali na lastno pobudo, ko so zavzeli Jadotville. Poudaril je, da so čete OZN zavzele mesto na zahtevo tamkajšnjega župana in predstavnikov družbe «Union Minière, ki so Se bali sabotaž.
cembra do nove protijugoslovanske provokacije, ko so ustaši v Mtienchenu organizirali «skupščino», ki je bila usmerjena proti suverenosti in integriteti Jugoslavije. Ker zadnji dogodki dokazujejo, da zahodnonemške oblasti še vedno dopuščajo neovirano delovanje protijugoslovanskih elementov v Zahodni Nemčiji, je uprava «Kola» obvestila agencijo «Landgras», da v takih pogojih ansambel ne more
gostovati v Zahodni Nemčiji.
............................................................................im..................m..,..,.,il...,..,,..,............................................
NOVA NEMŠKA TEORIJA: «PAX ATOMICA»
Nemška revija «Wehrkunde» zagovarja splošno atomsko vojno
Revija odločno zahteva atomsko oborožitev Zahodne Nemčije in zahodnoevropskih držav
BONN, 4. — Zahodnonemška vojaška revija «Wehrkunde» objavlja članek generala Weinsteina v zvezi z jedrskim orožjem. V članku je rečeno, da ima za Zahodno Nemčijo smisel «edino taka strategija, ki lahko vsebuje najmanjšo nevarnost vojne, pa naj bo ta vojna krajevna ali pa splošna». Weinstein pravi: «Ni važno, kakšna vrsta vojne, ki bi se sprožila na nemškem ozemlju, bi dokončno zaključila našo usodo kot naroda. Iz tega sledi, da mora zvezna republika zavrniti načrte, ki bi vsebovali teoretično možnost omejene vojne, ali bolje rečeno: lokalizirana vojna ni alternativa za svobodo».
Avtor članka pravi, da se je treba odločno upreti «vsaki vmes-
ni formuli med mirom in totalno vso svojo koncentrirano atomsko
vojno». «Niti moralno niti tehnično, pravi dalje člankar, ne bi bilo nemško ljudstvo pripravljeno na preizkušnjo vojne na nemškem ozemlju samo s klasičnim orožjem. Lokalizirana vojna bi bila za zvezno republiko popolna nesreča in bi Sovjetsko zvezo stala samo malenkostne človeške izgube. Povsem drugačen pa bi bil položaj, če bi nezadostno število atlantskih divizij vključno tudi nemške, razpolagale z atomsko oborožitvijo. V tem primeru bi pomenile važen prispevek k varnosti Zahoda. Kar bi lahko odvrnilo nasprotnika in s čemer bi bilo moč, preprečiti vojno, je pripravljenost Zahoda, da lahko grozi i
močjo».
Weinstein se zavzema za okrepitev atlantske vojske, toda ne s povečanjem števila divizij, temveč z njeno dodatno atomsko oborožitvijo. Weinstein zahteva, naj se rakete za srednjo razdaljo, ki bi lahko zadele vojaške objekte on-stran sovjetskih meja, namestijo v Zahodni Evropi. Evropa mora
Zahnd1	®varilno središče
f®h°da; kl.bl lahko sodelovalo pri pax atomica velesil». Evropa bi bl , Slcar, Povezana z ZDA, tod« bila odvisna od njih. Sta-
ne bi
hšče ki ga zavzema ta članek, i« v bistvu sestavni del stališča bivšega zahodnonemškega ministra za obrambo Straussa in je v nasprotju s stališčem ZDA.
Intervju predsednika Hroščova
aktualnih mednarodnih
vprasanjil
Sovjetski premier Nikita HruSčov je dal urednikom londonskega «Daily Expressa» intervju, ki ga skrajšanega objavljamo.
Vprašanje: Kakšne so po Vašem mnenju možnosti za prepoved jedrskih poskusov in kaj menite o korakih k jedrski in splošni razorožitvi?
V odgovoru je Hruščov poudaril pomen splošne in popolne razorožitve za zagotovitev miru in za pospešitev gospodarskega razvoja vsega sveta. Potem je dejal: Sovjetska zveza je predlagala načrt za sporazum o splošni in popolni razorožitvi, katerega uveljavljenje bi zagotovilo, da bi bila nevarnost jedrske vojne hitro odstranjena, hkrati pa bi v 4 ali 5 letih razbremenila svet oborožitve in militarizma. Med pogajanji smo več kakor enkrat šli zahodnim silam naproti do pol poti, da bi čimprej dosegli sporazum.
Vendar pa stanje v ženevskih pogajanjih ne bi moglo biti slabše, kakor je. Slišijo se dolgi govori, napredka pa skoraj ni. Na področju splošne in popolne razorožitve doslej ni rešeno niti eno pomembno vprašanje. Kaže, da se odbor 18 držav spreminja v nekakšen debatni klub.
Predstavniki zahodnih sil v Ženevi se ne odmaknejo od splošnih fraz o razorožitvi, medtem pa v Svetu NATO in vojaških štabih zahodnih sil sestavljajo petletne, sedemletne in druge načrte za okrepitev oboroževalne dirke. Nastaja vtis, da kljub tolažilnim razgovorom v Ženevi potekajo pospešene vojne priprave. Videti je, da teče politika zahodnih sil po dveh različnih tirih: govorijo o razorožitvi, hkrati pa s polno paro potekajo vojaške priprave. Te reči je treba gledati realistično: taka lokomotiva se bo nekega dne nujno iztirila.
Prihodnje leto bo Sovjetska zveza nadaljevala akcijo za pravilno rešitev razorožitvenega vprašanja in bo še bolj vztrajala pri tem. Vse sile, ki so naklonjene ohranitvi miru ter splošni in popolni razorožitvi, se morajo združiti v skupnem in odločnem boju. Tukaj morajo imeti vpliven glas sami narodi, vlagati morajo vsa svoja prizadevanja, da bi spremenili pogajanja o splošni in popolni razorožitvi v neposredni prihodnosti v stvarnosti. Spomnimo se Hirošime, spomnimo se karibske krize, ko je skupina najbolj agresivno razpoloženih osebnosti iz imperialističnega tabora skorajda povzročila svetovno termonuklearno vojno.
Zavarovati svet s ščitom razorožitve pred temi brezumnimi silami, ki bi rade hodile po napeti vrvi z atomskimi bombami v rokah in balansirale na «robu vojne» — to je največja in najnujnejša naloga.
Kar pa zadeva prekinitev jedrskih poskusov — Generalna skupščina OZN je pred kratkim pozvala jedrske sile, naj od 1. januarja 1963 ustavijo vse poskuse z jedrskim orožjem. Sovjetska vlada je pripravljena to storiti. Ce bodo zahodne jedrske sile zavzele enako stališče, po 1. januarju 1963 ne bo več eksplozij jedrskih bomb in naprav.
Se več — pripravljeni smo podpisati mednarodni sporazum, po katerem naj bi za vedno in brez izjeme prepovedali vse poskuse z jedrskim orožjem. Tak sporazum so doslej ovirale pripombe Britanije in ZDA v zvezi s podzemeljskimi jedrskimi poskusi. Svojim partnerjem pri pogajanjih smo že sporočili, da smo pripravljeni iti celo dlje in nadomestiti nacionalne sisteme za odkrivanje eksplozij z drugimi metodami z namestitvijo ustreznega števila avtomatskih seizmoloških postaj.
Po našem prepričanju bi morale zdaj vse pripombe zahodnih sil proti podpisu sporazuma, ki bi bil nedvomno definitivem korak k sporazumu o razorožitvi, odpasti.
Vprašanje:	Kakšne upe in
predloge imate pred novim letom v zvezi z rešitvijo berlinske krize ter s splošnim sporazumom o nemškem vprašanju? Odgovor; Zavedam se, da vašemu listu in njegovim bralcem ni tuja zaskrbljenost v zvezi s sedanjim nenormalnim položajem v zahodnem Berlinu ter z razvojem v Zvezni republiki Nemčiji, Obstajajo zelo široke osnove za zaskrbljenost. Hitler je začel priprave za agresijo z armado 100.000 ljudi, zločinske pustolovščine nemških militaristov pa so stale ljudstva 50 milijonov življenj.
Zahodnonemški Bundeswehr i-ma že 4OO.9OO oficirjev in vojakov. Poveljujejo jim nacistični generali Heusinger, Foertsch, Spei-del, Kammhuber in drugi, tisti, ki so sejali smrt po sovjetski, poljski in jugoslovanski deželi ter v Franciji, tisti, ki so bombardirali London, uničili Coventry in prelivali kri po deželah Evrope. Militaristi in revanšisti v Zahodni Nemčiji govorijo — tako kakor hitlerjevci — o potrebi, da bi «zavarovali svobodni svet» pred tako imenovano komunistično nevarnostjo. Izrabljajoč besede o boju proti komunizmu zahodnonemški militaristi zahtevajo atomsko orožje. V Bonnu ugotavljajo, da je njihov namen, držati svoje topove naperjene proti Moskvi. Dejansko pa premišljujejo o tem, da bi naperili topove na ves svet.
V tem delu Evrope dandanes znova grmijo eksplozije. Kje
odmevajo streli? V zahodnem Berlinu. Do eksplozij prihaja v zahodnem Berlinu, vendar se vžigalna vrvica neti v Bonnu. Kaj to dokazuje? Britanska vlada, kakor tudi vlada ZDA in Francije naposled priznavajo, da Zvezna republika nima nikakršnih pravic do tega mesta. Na podlagi četvernih sporazumov dejansko tam ne more imeti nikakršnih pravic. In vendar:	od-
kar je postal zahodni Berlin 0-porišče NATO in odkar Zvezna republika Nemčija aktivno sodeluje v tem bloku, odtlej okupacijske oblasti treh sil — med njimi tudi Britanije — njene nevarne ukrepe in mednarodne provokacije v zahodnem Berlinu ne le tolerirajo, marveč jih celo prikrivajo.
Komentator vašega lista je povsem pravilno pisal, da je zahodni Berlin podoben jedrskemu eksplozivu, ki bo ogrožal svet vse dotlej, dokler ga ne bodo naredili nenevarnega.
Pot k normalizaciji položaja v zahodnem Berlinu in v vsej Evropi poteka, ker obsega to vprašanje tudi ukrotitev revanšistov in militaristov, skozi dokončno sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Temu smo se zdaj približali. Treba je narediti še zadnje korake. Dolžnost vseh zahodnih in vzhodnih držav je, da po«1 stavijo nevarnemu razvoju v središču Evrope na pot oviro, če nočejo zdaj, ko so šle skozi nevarno karibsko krizo, pasti v novo, ki bi bila še bolj tvegana in bi jo bilo še teže rešiti.
Sovjetska vlada predlaga, naj bi se te naloge lotili na razumen način. Predlaga, naj bi preostalo veliko vprašanje — vprašanje čet v zahodnem Berlinu — rešili s kompromisom. Natančneje povedano, zdaj ne gre za samo prisotnost čet v zahodnem Berlinu, marveč za to, v kakšni vlogi naj bodo tam, katerim deželam naj pripadajo, pod katero zastavo naj služijo in kako dolgo naj ostanejo.
Vlada ZSSR predlaga, naj bi čete v zahodnem Berlinu ne zastopale držav NATO, naj bi zastavo NATO v zahodnem Berlinu nadomestila zastava OZN in naj b: OZN prevzela tam določene mednarodne obveznosti in funkcije. To na noben način ne bo prejudiciralo interesov zahodno-berlinskega »«bivalst** ali v zvezi s tem interesov Britanije, Francije in Združaniiik, medtem ko bo hkrati nedvomno koristilo splošnemu miru.
Radi bi upali, da bodo zahodne sile v novem letu pokazale razumnost in da bodo konec koncev odkrili obojestransko sprejemljivo rešitev za vprašanja, ki so ostala med nami kot dediščina druge svetovne vojne, med njimi tudi za normalizacijo položaja v zahodnem Berlinu. Zato je bistvenega pomena, da naši partnerji pri pogajanjih prav tako pokažejo razumevanje za življenjske interese Demokratične republike Nemčije, Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav, ki težijo k temu, da bi zagotovile trden mir v Evropi.
Vprašanje : Kako gledate na posledice kubanske krize v razvoju mednarodnih odnosov?
V odgovoru je N. Hruščov dejal, da bo ta kriza globoko vplivala na mednarodne odnose in da se je treba za rešitev karibske krize zahvaliti politiki razuma, ki je triumfirala. Ta kriza je postavila pred države v še dosti bolj zaostreni obliki kot doslej ključno vprašanje, ali naj obstaja miroljubna koeksistenca med državami z različnimi družbenimi sistemi, ali pa naj zdrkne svet v prepad vojne zaradi nezdravih poskusov peščice monopolistov, da bi vsilili svojo voljo mali, a svobodoljubni deželi — v tem primeru junaški Kubi. Tukaj smo odvrnili nevarnost s kompromisom po načelu «koncesijo za koncesijo» ne pa, kakor trdijo nekateri ljudje na Zahodu, po načelu «meč proti meču».
Med karibsko krizo smo slišali izjave, da se je treba odločno in hrabro lotiti proučevanja še nerešenih mednarodnih vprašanj in razvozlati vozle nevarnih napetosti, ki bi utegnili povzročiti nove krize. Mi se s tem strinjamo. Za miroljubno koeksistenco, ki naj bi bila dolgotrajna, je treba najti trdnejše temelje. Kajpada, med nami obstajajo ideološka nasprotja.
Toda pustimo vprašanje čigava družbena ureditev je boljša, ob strani... Druga alternativa, termonuklearna vojna, mora biti izključena.
Nikita Hruščov je ob tem opozoril, da na Zahodu še zmerom obstajajo ljudje, ki pridigajo «hladno vojno» s pozicij sile. Iz razil pa je upanje, da bo v novem letu zmagoval razum in da se bodo v mednarodnih odnosih trdneje uveljavila načela miroljubne koeksistence.
Vprašanje: Ali menite, da je verjetno ali zaželeno, da bi na svetu dominirali dve velesili? Odgovor: Mislim, da to ni ne verjetno ne zaželeno. Niti Sovjetska zveza niti ZDA ne bi smele «dominirati» na svetu. Cas, ko je ta ali ona država «dominirala» nad drugimi, je za zmerom minil... Danes je bolj kot prej pomemben prispevek sleherne države, velike ali male, k skupnim prizadevanjem za ohranitev trdnega miru.
1 Hkrati pa drži, da Sovjetska
zveza in ZDA zaradi nekaterih razlogov nosijo posebno odgovornost za usodo splošnega miru. Ti dve državi imata najbolj razvito gospodarstvo in najmogočnejši potencial. Razumevanje med njima ter njuna pripravljenost za medsebojno sodelovanje pri reševanju spornih mednarodnih vprašanj na podlagi načel iz Temeljne listine OZN ter načel miroljubne koeksistence dandanes v glavnem določajo splošno stanje stvari v mednarodnih odnosih.
Zato smo naklonjeni razvoju dobrih — in če je mogoče — prijateljskih odnosov med ZSSR in ZDA...
Vprašanje: Kako se bodo razvijali sovjetsko-britanski odnosi na političnem in gospodarskem področju?
Odgovor: Naklonjeni smo razvoju podobnih dobrih in prijateljskih odnosov tudi z Britanijo.
Dobri sovjetsko-britanski odnosi bi lahko in tudi naj bi odigrali pozitivno vlogo na mednarodnem prizorišču. Z Veliko Britanijo, eno največjih svetovnih sil, bi radi sodelovali pri obrzdavanju najbolj napadalnih reakcionarnih sil, ki bi rade pritisnile na gumb jedrske vojne. Ce bi državniki in politiki Britanije želeli, bi zanesljivo lahko prispevali k izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom.
V nadaljevanju odgovora na gornje vprašanje je predsednik sovjetske vlade natančneje opredelil nekaj področij, kjer bi se sovjetsko-britanski odnosi lahko hitreje razvijali.
Vprašanje : Kakšno temeljno upanje gojite vi osebno v letu 1963?
Odgovor: Prepričan sem, da se vsi moji upi za prihodnje leto ujemajo z upi in željami milijonov ljudi po vsem svetu. Upam, da bo leto 1963 leto miroljubnega napredovanja človeštva ter pomembnih korakov naprej pri reševanju nujnih mednarodnih vprašanj in popuščanju mednarodne napetosti...
Nikita Hruščov je dalje dejal, da je prepričan, da se bo v tem letu krepila Sovjetska zveza in svetovni socialistični sistem, da se bodo utrjevale nove neodvisne države, da bodo doseženi uspehi pri dokončni odpravi kolonializma in da bodo mlade države premagovale gospodarsko zaostalost.
VV'A
linjif/f> « t/lprlnli&čv
glahbtM ^ bliltn’i-Wi'o
Prišle so že prve prijave za «Sterljino pozorje»
NOVI SAD, 4. — Direkcija «Sterijinega pozorja» je že dobila prve prijave gledališč za sodelovanje na osmih jugoslovanskih gledaliških igrah, ki bodo maja v Novem Sadu. Srpsko narodno pozorište v Novem Sadu bo naštudiralo «Intimne zgodbe» avtorice Mile Markovič. To delo je bilo nagrajeno na natečaju, ki so ga razpisali ob proslavi 100-letnice tega starega in uglednega gledališča. Novosadsko gledališče je hkrati obvestilo direkcijo «Sterijinega pozorja», da bo do 20. februarja pripravilo
, . ~^IIIiÉte, . .	' ZZJ.
Mladim ljudem je led po kanalih v Amsterdamu dobrodošel za drsanje
NENADEN VREMENSKI PREOBRAT
MNOGO SMRTNIH ŽRTEV
Dve hudi nesreči v Indiji in Braziliji
V Indiji sta trčila dva vlaka, v Braziliji pa sc jc podrl most čez naraslo reko
NEW DELHI, 4. — V Indiji je prišlo do hude železniške nesreče, ko se je neki vlak zaletel v drugega, ki je stal na progi med postajama Kathiwar in Barauni, približno 300 kilometrov severno od Kulkute. Zadnje poročilo o tragičnih posledicah trčenja navaja 42 mrtvih in nad 100 ranjenih. Obadva strojnika sta ostala nepoškodovana.
RIO DE JANEIRO, 4. — Najmanj 30 oseb je utonilo, ko se je zrušil leseni most na reki Tiete (država Sao Paolo), ki je sedaj močno narasla. V trenutku nesreče je bilo na mostu kakih 40 oseb. Deset so jih našli živih na nekem peščenem otoku. Preživeli so povedali, da so videli, kako je kalna voda narasle reke odnesla mnogo oseb.
bataljonoma neke leteče policijske brigade do nekakšnega «dvoboja», med katerim sta se preteklo nedeljo obe omenjeni enoti obstreljevali z vsem razpoložljivim o-rožjem. Do spopada je prišlo, kot pravi poročilo, «zaradi neke osebne zadeve, ki jo je povzročil nesporazum», a potekal je ob cesti, ki vodi iz Džakarte v Bogor. Med bitko je bila omenjena cesta blokirana od oklepnih enot, in sicer ves čas trajanja spopada. Poročilo ne govori o žrtvah, toda iz dobro obveščenih virov je bilo moč izvedeti, da je v spopadu bilo kakih deset do osemnajst mrtvih in ra njenih.
Bataljona v dvoboju
DŽAKARTA, 4. — Kot javlja neko poročilo indonezijskih obo-I roženih sil, je prišlo med dvema
Nekoliko nenavadno skupino smučarjev predstavljajo ti škotski akademiki iz Edimburga, ki so prišli na počitnice v Sportinio. Vsekakor pa so se pokazali tudi odlični smučarji
Roparski napad v banki
Smrt mlade smučarke pod snežnim plazom
Ker se je temperatura precej dvignila, je ponekod nastopila nevarnost poplav
VARESE, 4. — Dva oborožena neznanca sta danes zjutraj oropala bančno podružnico finančne ustanove «Credito varesino», nakar sta z avtom pobegnila. Vsota, ki sta jo odnesla, znaša okrog 2 milijona lir.
Kako je roparski napad potekal? Iznenada so se vrata glavne poslovne dvorane odprla in vanjo sta stopila dva moška, oborožena s pištolo. V tem času sta se v uradih nahajala ravnatelj podružnice in blagajnik, vtem ko so se v dvorani nahajali še trije klienti. Neki četrti klient pa je čakal v sosedni čakalnici. Eden obed napadalcev pa je odprl vrata tudi te čakalnice, tako da so vse osebe bile od obeh roparjev nadzorovane. Drugi pa je takoj začel odpirati predale ter se polastil vsega denarja, ki ga je tu našel. Zatem sta se oba roparja z orožjem v rokah umaknila na ulico ter pobegnila. Osebje banke je o dogodku takoj obvestilo karabinjerje in kvesturo, toda doslej roparjev še niso mogli izslediti.
Pri poznejšem pregledu se je u-gotovilo, da sta roparja odnesla 4.650.000 lir.
BOCBN, 4. — Snežni plaz je popoldne zajel v bližini prelaza Cam. polongo skupino šestih nemških srmv-arjev. Najhuje se je končalo za 22-letno Margit Stieglitz iz Doe. blinga, ki jo je plaz zasul. Sicer so jo kmalu odkopali in odnesli v hotel, vendar je proti večeru u-mrla.
Do nesreče je prišlo zaradi nenavadne odjuge. Val toplega vetra je povzročil, da se je temperatura dvignila, kot bi bila že pomlad. Plaz se je utrgal na pobočju Crep de Mont v višini približno 2000 m. V tem kraju, kjer so obširna smučišča, je bilo popoldne šest mladih Nemcev, ki so prišli v Do. lomite na novoletne počitnice. Nenadoma pa se je okrog 15. ure z gore utrgal plaz, ki je zajel smučarje. Petim je uspelo obdržati se na površini, ker jih ni zajela glav-na masa plazu. Oddelek alpinov in vojakov SETAF, ki so tam na zimskih vajah, jim je takoj pomagal. Teže pa je bilo rešiti iz snega Mar. git Stieglitz. Ko so jo vendar odkopali, je njeno življenje viselo le še na nitki, .enesli so jo v hotel, kjer pa je kliub enournemu prizadevanju z umetnim dihanjem umrla. Z njo je 'bila tudi sestra in zaročenec, ki sta pri nesreči ostala živa.
V južnotirolskih dolinah dežuje v višinah pa sneži. Na prelazu Sella je zapadlo 80 cm novega snega. Zaradi visoke temperature in infiltracije vode je mnogo plazov.
Tako z ligurske kot z jadranske obale poročajo o visoki plimi, ki je ponekod povzročila škodo. Na jugu države so nekatere vode že narasle, ker se je začel sneg nenadoma taliti
Iz raznih evropskih dežel poročajo o nenadni odjugi, zaradi katere se n, pr. v Franciji boje poplav. Davi ob 7. uri so imeli še znaten mraz v Berlinu (—6) in Varšavi (—8) ter v mestih bolj severu: v Stockholmu —10,
stolici Habibura Rahmana, ki mu bo ob tej priložnosti izročil svoje poverilnice.
Smrtna nesreča dveh speleologov
NAMUR, 4. — V neki jami pokrajine Nam-ur sta prejšnjo noč izgubila življenje dva mlada speleologa, Alex Michelson in Philippe Linard, študenta iz Bruslja. Do nesreče je prišlo potem, ko je jamo iznenada zalila voda. prihajajoča s površja.
Oba mladeniča, stara komaj 22 let. sta pripadala skupini petih speleologov, ki so se namenili raziskati omenjeno «jamo Bernard», ki se iz nje lahko pride na površje samo skozi navpičen ter izredno tesen rov. Tega pa je iznenada zalila voda in tako zaprla izhod. Oba fanta sta se skušala rešiti na površje s pomočjo vrvi, vendar nista prenesla napora in mraza. Njuni trupli, viseči na vrveh, je šele čez nekaj ur našel neki njun tovariš, ki se je prav tako udeležil ekspedicije. Ostale tri speleologe so kasneje rešili gasilci, ob pomoči nekaterih specializiranih oddelkov, ki so prišli iz Bruslja.
Po treh tednih
se je «Relay» oglasil

REŠENA ZADEVA Z BOLGARSKIM LETALCEM
Včeraj so pilota Miloša Solakova predali bolgarskim predstavnikom
RIM, 4. — Bolgarski pilot Sola-1 ve. ugotovilo resnico, ki sem jo kov, ki so ga včeraj v Bariju iz- jaz od prvega dne zatrjeval», pustili iz zapora, je prispel danes Mladi častnik, ki dokaj dobro zjutraj v Rim z brzovlakom. obvlada italijanščino, je na postav-Spremljali so ga štirje policijski Ijeno vprašanje odgovoril, da ne
agenti. Ko je stopil z vlaka, se je zdel dobro razpoložen. Na postaji so ga čakali načelnik urada za tujce pri rimski kvesturi, načelnik okrajnega komisariata, neki funkcionar kvesture in manjša skupina fotoreporterjev, kinematografskih operaterjev in agentov, kakor tudi dr. Hristo Tenev, predstavnik bolgarskega odpravništva poslov, ki ga je spremljal še neki drugi funkcionar. Po običajnih pozdravih je Solakov rad ustregel prošnji nekaterih reporterjev, da ga slikajo. Zatem se je z obema bolgarskima funkcionarjema v avtomobilu odpeljal na bolgarsko predstavništvo. Tu je tudi sprejel nekatere italijanske novinarje, fotografske in kinematografske operaterje. Izjavil je, da zdaj čaka na rešitev še nekaterih birokratskih formalnosti za -svoj odhod v domovino. Gre predvsem, kot ro izjavili funkcionarji bolgarskega predstavništva, za izstopno italijansko vizo, potrebno zaradi dejstva, ker je pilot padel na italijansko ozemlje brez vstopnega dovoljenja.
Ob tej priliki je Solakov novinarjem izjavil: «Ne morem si odpustiti tega, kar sem bil povzročil s svojo napako pri letenju. Obtožba vohunstva me je presenetila in me globoko razžalostila predvsem zaradi tega, ker sem s svojo napako pri upravljanju z letalom povzročil svoji domovini dokajšnje nevšečnosti. Zelo zadovoljen sem, da je italijansko sodst-
ve, ali bo še lahko opravljal službo pilota. «Vse je odvisno, je rekel, od zdravniškega pregleda, ki se mu bom moral podvreči ob svoji vrnitvi v Bolgarijo. Seveda si želim, da bi svoji domovini še služil kot letalec».
Solakov, ki bi si pred odhodom
«pa
. *
itila
'f
«èdlll
1
:
MM
Bolgarski pilot Miloš Solakov, ko odhaja s kvesture v Bariju, potem ko so ga izpustili na svobodo
še rad ogledal Rim, se je tudi zahvalil italijanskemu tisku za objektivnost, ki jo je bil ta pokazal do njegovega primera. Se prav posebej je izrazil svojo hvaležnost zdravniku dr. Cajati, ki je storil vse, da bi mu pozdravil roko, ranjeno ob padcu z letalom.
Na vprašanja, kako se je počutil v zaporu, je Solakov odgovoril: «Glede na to, pa sem se pač nahajal v zaporu, lahko rečem, da so z menoj ravnali zelo človeško in z razumevanjem».
Od strani funkcionarjev bolgarskega predstavništva pa je bila demantirana vest, po kateri bi Solakov, potem, ko se vrne v Bolgarijo, bil podvržen sodnemu postopku. Glede tega so izjavili: «Bile so italijanske oblasti, ki so ga obtožile, kakor je bilo tudi italijansko sodstvo, ki je ugotovilo njegovo nedolžnost. S tem je tudi za nas vse končano in Solakov je povsem svoboden državljan».
Sibirski evangeličani se vračajo v Cernogorsk
MOSKVA, 4. — Glasnik zunanjega ministrstva Sovjetske zveze je izjavil, da je 31 evangeličanskih Sibircev, ki so se bili zatekli v ameriško veleposlaništvo v Moskvi, baje zaradi verskega preganjanja, zdaj znova na poti proti svojim domovom. Odposlani so bili nazaj v Cernogorsk, sibirsko mestece, od koder so se pred časom odpravili v Moskvo. Razdalja med omenjenim mestecem in glavnim mestom Sovjetske zveze znaša nič manj kot 3000 kilometrov.
prav toliko v Moskvi, v Oslu pa 16.
VATIKAN, 2. — V soboto bo papež sprejel v svečani avdienci novega ministra Pakistana pri Sv,
WASHINGTON, 4.	— Satelit
«Relay», ki je bil izstreljen za potrebe telekomunikacijske zveze, a je nato ostal «nem», je zdaj iznenada «spregovoril». Izstrelili so ga 13. decembra lansko leto, vendar je bržkone neka napaka na bateriji onemogočila ustvarjanje potrebne energije in tako satelitu preprečila, da bi opravljal nalogo, ki mu je bila določena. Kasneje pa se je verjetno v bateriji nabralo dovolj sončne energije in tako je «Relay» povsem nepričakovano začel odgovarjati zemeljskim postajam. Dobro obveščeni viri zatrjujejo, da je mali satelit prvič z uspehom sprejemal in oddajal nek krajši televizijski program.
Pes je rešil zakopanega novorojenčka
LONDON, 4. — Neko angleško dekle, staro 16 let, neporočeno, je brez ustrezne pomoči rodilo otroka, nakar se ga je hotelo znebiti tako, da ga je zakopalo na nekem dvorišču. Domači pes pa je na istem mestu začel grebsti zemljo in tako novorojenčka odkril. Ko je zatem prišel rešilni avto, da bi mlado mater odpeljal v bolnišnico, je šofer opazil, da je novorojenček, kljub mrazu in praskam, ki mu jih je bil povzročil pes, še pri življenju. Otroka so takoj prepeljali v bolnico, da bi ga rešili.
dramo «Krištof Kolumb» Miro slava Krleže, s katero želi proslaviti 50-letnico književnega 11-stvarjanja in 70-letnico življenja tega pomembnega pisatelja in dramatika. Narodno pozorište iz Sarajeva namerava nastopiti na novosadskih gledaliških igrah z delom Miodraga Zalice in Safeta Pašaliča «Vzšel bo ugasli dan», pirotsko gledališče pa z «Astronavti» Tomislava Ketiga, Člani ocenjevalne komisije si bodo 0-gledali vse prijavljene predstave do 31. marca. Vsak dramski ansambel lahko prijavi po pre-pozicijah «Sterijinega pozorja» največ dve predstavi, praviloma je lahko potlej uvrščena v repertoar festivala le ena. Ce gre za izredno uspele sodobne drame ali predstave Krleževih del iz zgodnejšega obdobja, lahko upravni odbor «Sterijinega pozorja» omogoči enemu gledališču, da izvede na «Sterijinem pozorju» obe prijavljeni predstavi.
Borova pesnitev
prevedena v švedščino
Ena izmed vodilnih švedskih revij «Folket Bi Id» bo objavila v novem letniku pesnitev Mateja Bora «Sel je popotnik skozi atomski vek». ' Pesnitev je prevedel z uporabo angleškega prevoda švedski novinar in književnik Reinhold P. Ahléen, ki živi v Ameriki in kaže živo zanimanje za poezijo jugoslovarv-skih narodov.
Picassove slike so zaželene — pri tatovih VICHY, 4. — Sele včeraj so opazili, da je na Silvestrovo ndč iz stanovanja Madeleine Roger v Bellerive-sur-Allier blizu Vi chyja izginila neka slika Picas sa. Policisti so našli sledove vlo ma pri oknu kopalnice. Ukrade no delo je portret Irene Ri gnault, ki je hči lastnice slike Umetnik je portret napravil l 1953. Slika je cenjena na 500.000 frankov (okrog 65 milijonov lir), zavarovana pa je za 308.000 frankov.
Se eno Brechtovo delo uprizorjeno v Italiji
Prvič v Italiji so v sredo uprizorili «Vizije Simona Macharda», in sicer v Stalnem gledališču v Firencah. Režiral je Menegatti, v glavni vlogi pa je nastopila Ottavia Piccolo, 14-letna deklica, ki je že igrala skupaj s Prode-merjevo v delu «Ana čudežev». Nagrada Ca' Foscari za noVe enodejanke
Xfnìverzitetno gledališče Ca’ Foscari je razpisalo nagrado za nove italijanske enodejanke. Nagradnega tekmovanja se lahko udeleže samo univerzitetni študenti ali bivši univerzitetni štridenti, ki še niso stari 36 let. Podeljene bodo tri nagrade; prva znaša 150.000, druga 100.000 in tretja 50.000 lir.
Radijski in televizijski
sprejemniki v Sloveniji V Sloveniji je bilo 31. decembra lani 345.000 radijskih naročnikov oziroma nad 30.000 več kot leto dni prej, medtem ko se je število televizijskih sprejemnikov povečalo od 10.481 na 22.510. V Sloveniji pride na vsakih 4.9 prebivalcev po en radijski sprejemnik, na vsakih 70 prebivalcev pa po en televizor. Strokovnjak za kitajsko literaturo šef delegacije SZ pri OZN Nikolaj Trofimovič Fedoranko, ki je bil pred kratkim imenovan za šefa stalne sovjetske delegacije v OZN namesto Valeri-jana Zorina, je diplomirani doktor kitajske književnosti ter vodilni član Inštituta za kitajske študije pri sovjetski akademiji znanosti. Napisal je knjigo «O-snove sodobne kitajske literature. Petdesetletni dopisni član sovjetske akademije znanosti, profesor in doktor filoloških ved, je diplomat od leta 1939.
* * *
n
n
Kot zelo zajetno knjigo je tržaško pokrajinska uprava izdala celotni zapisnik o študijskem zasedanju, ki je bilo v Trstu v prvih dneh oktobra 1961 in ki se je ukvarjalo predvsem s problemi duševno zaostalih v razvojni dobi. Knji go je uredil prof. dr. F. M. Domni. Vsi govori in diskusije so objavljeni v originalnih jezikih, na koncu knjige pa so še
CAGLIARI, 1. — V eni izmed j prevedeni. Knjiga bo zelo dobro-centralnih ulic so danes tatovi | došla vsem, ki se poklicno ali odnesli iz pokrajinskega kemič-1 drugače ukvarjajo z obravna-nega laboratorija za dva milijona ! vanimi vprašanji.
bančnih nakazil.
PARIZ, ‘J. — Junija bodo proslavili 800-letnico pariške katedrale Notre-Dame.
* * *
Nagrado tujega tiska kot najboljši italijanski film v l. 1962 je prejel «Salvatore Giuliano» Francesca Rosijo.
Smrt neusmiljeno kosi tudi v vrstah filmskih igralcev, ki odhajajo razmeroma mladi. Za Charlesom Laughtonom in Thomasom Mitchel-lom sta te dni umrla Dick Poweli (zgoraj) in Jack Carson (spodaj)
KAIRO, 4. — Uradni glasnik ZAR je izjavil, da bo gospa Jac-queline Kennedy, so-proga ameriškega predsednika, prihodnji mesec povabljena na neki festival, organiziran v korist rešitve egiptovskih templjev v kraju Abu Sim-bel, ki jih bodo s’""- -"-ilavile Nilove vode zarad' 'e'" *H bo zgra. jen pri Asuanu. Na ta festival, za katerega datum še ni določen, bodo povabljeni tudi Pablo Picasso, Charles Chaplin, John Steinbeck in švedski kralj Gustav.
Kot je znano, je v Parizu decem-
uiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiriiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiill
Festival za rešitev egiptovskih templjev
bra lansko leto UNESCO zavrnil predlog za posojilo 30.5 milijona dolarjev, potrebnih za rešitev o-menjenih kulturnih spomenikov pred poplavo.
CALTANISSBTTA 4. — Felice Di Bilio, 3-letni otrok iz Sommati-na, je v trenutku, ko ni nihče pazil nanj, vzel v roke očetovo pištolo ter jo sprožil, pri čemer je bil težko ranjen v trebuh. Malček j* nekaj ur zatem umrl v bolnišnici v Caltanissetti.
* i»
Kultura in znanje v službi mladih narodov
Tisoči novih šol in učbenikov v Afriki
V Gvineji četrtina proračunskih sredstev za šolo - Nigerijski desetletni načrt - V Gani že 10.000 osnovnih šol
Leta 1981 je bilo v Gani upe-Ijano obvezno brezplačno šolanje, Od letošnjega leta naprej pa bodo učenci brezplačno dobivali tudi vse šolske knjige. Gre Za dve stvari, ki so nanje v Gani upravičeno ponosni.
Malo je še danes afriških de-iel. ki bi bile v stanju izpolniti določbo deklaracije OZN o človeških pravicah, da ima namreč vsakdo pravico na obvezno brezplačno osnovno izobrazbo. Nepismenost in pomanjkanje šol pred-»tavljafa še vedno eno najtežjih Posledic kolonialne preteklosti. Mnoge dežele, ki so si pridobile neodvisnost, imajo še danes zelo nizek odstotek pismenosti, komaj J do 5 odstotkov od celotnega števila prebivalstva. One, kjer je vsaka deseta oseba pismena (v (lavnem področje Sahare), so daleč nad afriškim povprečjem.
Vse afriške dežele brez izjeme, od dneva, ko so si pridobile »Vojo neodvisnost, pa do danes. Posvečajo največjo pozornost u-•tanavljanju novih šol ln šolanju novih učnih moči, Gvineja je, na primer, dve leti zaporedoma dajala za potrebe svojih osnovnih ln srednjih šol skoraj četrtino proračunskih sredstev. Nigerija je sprejela desetletni prodam za razvoj šolstva ter določila za ta namen okrog 200 milijonov dolarjev. Ta ukrep je bil sprejet še preden je bil v ni-Jerijskem parlamentu predložen Petletni načrt gospodarskega ražnja dežele.
Ob priliki letošnje proračunske razprave v ganskem parlamentu je minister za prosveto, Dovuna Hamond, zahteval za šolstvo nad *2,000.000 dolarjev, pomeni 12 od-«totkov vseh državnih izdatkov, poslanci so predlog soglasno sprejeli. Voditelj manjšinske parlamentarne skupine, Dombo, pa je °b tej priliki rekel: «Hamond ie edini minister, ki mora dolgo o*tati na svojem položaju, ker opravlja svoje posle uspešno.»
Vse od leta 1W1, ko je prebivalstvo bivše Slonokoščene obale doseglo samoupravo, a še posebno Potem, ko si je leta 1957 priborilo Neodvisnost, je razvoj šolstva v Gani beležil izredne uspehe. To n»jlepše potrjujejo statistični Podatki.
Zadnje leto kolonialnega režima je v Gani obiskovalo osnovne Šole kolonialnih oblasti okrog ^"0.000 otrok. V prvem letu ne-"dvisnega življenja, pa se je to bevilo že dvignilo na 570 tisoč 'okrog 9 odstotkov prebivalstva). Predlansko leto je bilo v osnovne *°le vpisanih 220 tisoč novih učen-c*v. Danes pa osnovne Sole v G»ni obiskuje 1.300.000 učencev,
ali 17 odstotkov prebivalstva.
Ko so Britanci prebivalstvu Gane dali samoupravo, je kolonija imela 1500 osnovnih šol, pretežno v mestih. Samo leta 1961 pa je bilo zgrajenih ter odprtih 2890 novih šol, a danes jih je v Gani skupno že 10.000.
Prosvetna politika Gane je zavrnila mnenje in prakso, da je cilj šolanja v tem, da se izobrazi maloštevilna elita administratorjev. Nova država se trudi, da bi razvila in vpeljala tip šole — od osnovne do univerze — ki bi usposobila tisoče in tisoče mladincev ter omogočila, da se oni kar najhitreje in učinkovito vključijo v dinamični proces industrializacije in modernizacije gospodarstva.
Vsekakor pa je bilo, posebno v bogati Gani, mnogo lažje zgraditi tisoče novih šolskih poslopij, kot reševati zapletena vprašanja pouka in učnih programov.
Minister narodne obrambe ter ognjeviti zagovornik ganske poti v socializem, Kofi Bako, se je prav pred kratkim pritoževal, kako v šolah mladino še vedno poučujejo «o veličini imperija, nad katerim sonce nikdar ne zaide», pri čemer se ta, je rekel, zastruplja s teorijami o superiornosti neafriškega sveta. V ganskih šolah, je nadaljeval minister, učeče se mladine ne seznanjajo z domačo republiško ustavo, v tem ko mora ganski državljan za pridobitev akademskega naslova še vedno opravljati izpite v evropskih kraljevinah. Zgodovina Afrike in Gane, je rekel, še vedno ni zamenjala pouka o številu žena, ki jih je na primer imel kralj Henrik VIII.
In tako bi mogli navesti še več drugih primerov. V višjih razredih osnovnih šol se učenci v botaniki uče samo o evropski, nič pa o afriški flori. Seznanjajo jih z lepotami evropskih dežel, v tem ko se afriške ne omenjajo, Omenjen je bil tudi primer, l^ako »e, je v petem razredu neke osnovne šole od učencev zahtevalo, da za domačo nalogo zapišejo, kaj vedo o «dveh državah, ki grade komunizem, in dveh demokratičnih deželah».
Zdaj se skuša na osnovi dejavnosti mladinskih organizacij v šolah «ganizirati» vsebina pouka. Ta stremljenja pa večkrat nalete na najrazličnejša stališča pri raznih verskih skupnostih ter posameznikih. Tako so, postavimo, nekatere verske skupnosti pogosto ovirale takšne namene mladinskih organizacij in s tem skušale preprečiti, da bi se v pouk vnašali novi elementi.
Tudi pomanjkanje učnih knjig domačih avtorjev predstavlja zelo pereče vprašanje ganskih in drugih afriških šol. S tem v zvezi je bila prav pred kratkim ganskim intelektualcem postavljena zahteva, naj se resneje lotijo naloge za sestavo domačih učnih knjig. Vlada je tudi ustanovila založniško podjetje, ki bo te knjige tiskalo. Prav tako je vlada te dni objavila tudi vest, da so rokopisi za prvi dve učni knjigi iz matematike že pripravljeni za tisk. Primer Gane, oziroma njenih naporov glede izvajanja obveznega in brezplačnega šolanja kaže, kako neodvisnost čedalje bolj usmerja Afričane na to, da se osvobajajo podedovanega neznanja in zaostalosti, ki jim ju je zapustil kolonialni sistem.
Pred dnevi je v Latini stopil v poizkusno obratovanje reaktor, katerega zmogljivost bo tolikšna, da bi z elektriko osvetljeval ves Rim. Na sliki tehniki pri zadnjih delih
Iz umetnostnih galerij
Božična razstava v Občinski
2e dva tedna traja božična razstava v Občinski galeriji. U-speh? Do danes je le en sam Tržačan kupil eno sliko izmed dvainsedemdesetih slik, ki vise tam s prvenstvenim namenom, da bi bile odkupljene in poklonjene kot darilo za praznike, ki so že za nami. Prodano sliko «Poslednji žarki» je naslikal nad osemdesetletni Piero Lucano in gotovo ni najboljše delo te razstave. To je nekaj, kar da misliti. Sicer, je tu še sedem slik, ki se bodo izžrebale med lastnike do sedaj štiri sto prodanih listkov. Te slike so odkupile domače u-stanove, izbrala pa jih je posebna žirija in se potemtakem že zaradi tega dejstva odlikujejo od ostalih:
To so Bastianuttijevo malo a odlično olje tiKolodvor», Caramo-rijeu kamnotisk abstraktne «Rdeče pokrajine», Colonijevo veliko olje «Aktualni lik», v njegovi znani izvedbi uravnovešenih kretenj abstraktnih zamahov, ki je tu posebno dobro uspela; lirično obdelano olje Renata Danea «Lo-šinjska ladjedelnica», vedno dovršeno dodelano tihožitje Tiziana Perizija, Sormanovo poglobljeno domišljeno olje «Železni-
ca», tn pa Zamattijeva «Viharna obala».
Izmed ostalih sedemdesetih likovnikov, med katerimi pa manj. kajo mnogi prvaki tržaškega slikarstva, navajamo tu le one, ki to razstavo v nečem diferencirajo od prejšnjih. Tako opazimo sedaj, da Dante Pisani in Grassi Pietro stalno rasteta v svoji ur metniški moči, a novo svežino prinašata malo znani Zerboni s pestrimi «Hišami na polju» in pa Carlo Benedetti s svojo očarljivo sličico «Scherzo».
Preseneča nas tudi dovršenost novega načina slikanja Krasa, ki nam ga tu predstavljata vsak po svoje v olju Luciano Trojanis in Marija Tamaro, katerima se pridružujeta še Bruno Ponte v temperi in Riva v tuširani risbi.
Napredek v novo sproščenost odkrivata sliki Morettija in Posarja, in še ona Cornachinijeva, dočim De Comelli zaostaja.
Izmed slovenskih slikarjev so tu prisotni Avgust Černigoj in mladi Robert Faganel ter Klavdij Palčič, ki vzbuja precej pozornosti z izvirno zamislijo raz-nosnovno sestavljenega dela «E-liptični element», ki pa prehaja že v tridimenzionalnost.
ŠE EN «SPOMINČEK» NA NACISTIČNO ZASEDBO ITALIJE
V Kaliforniji odkrili dva umotvora ki so ju nacisti odnesli
Gre za dve sliki, ki ju ocenjujejo na več sto milijonov lir - Američana - Nemca trdita, da sta sliki kupila na dražbi, kar ni mogoče - Zadeva se zapleta
Po dolgih letih potrpežljivega iskanja so pred kratkim v Los Angelesu spet našli dve dragoceni sliki Pollaiola. Bili sta, oziroma sta še vedno last nemškega zakonskega para, danes ameriških državljanov.
Zdaj je tudi približno jasno, kako je med drugo svetovno vojno prišlo do tatvine obeh dragocenih umetniških del, kako sta zatem biti preneseni v Nemčijo, kasneje v ZDA in, končno, kako sta se pojavih v Kaliforniji.
Obe sliki, ki predstavljata Herkulovo borbo s hidro in Antejem, sta bili od velikega slikarja izdelani okrog leta 1460. Naročil ju je Lorenzo il Magnìfico. Obe deli sta ostali v posesti vladarske družine Medici skozi več rodov, a kasneje sta bili odkupljeni za Galerijo degli Uffizi.
Potem sta bili med vojno odneseni iz muzejskega skladišča od nemškega urada za umetnost, t. j. ustanove, ki je bila neposredno odvisna od komandanta SS-ovskih skupin Himmlerja. Protizakonita prilastitev, ki si jo je bil dovolil omenjeni nemški
urad za umetnost na škodo flo-'rentinske galerije, je dokazana na osnovi dokumentov, ki so prišli v roke italijanski vladi, med katerimi je tudi tajni Himmler-jev dnevnik.
Obe omenjeni sliki in še sedem drugih mojstrovin so zatem končale v Nemčiji in sicer v luksuzni Goeringovi vili blizu Muenchena. Po nemškem porazu, namesto da bi se zadeva s slikama končala z njuno vrnitvijo italijanski državi, edini zakoniti lastnici, se je zàpletla, v kolikor ju je neka gospa Bergmann (ali Berkmann) «darovala» obema nemškima zakoncema, ki sta ju, po prvi verziji, sprejela kot «darilo» za neko deklico.
Ko sta Johann Meindl in njegova žena tako postala lastnika obeh slik, tega nista prijavila, čeprav so zavčzniške vojaške oblasti izdale okrožnico, v kateri so bile predvidene težke kazni za one, ki bi ne bili prijavili ter izročili umetniških del, ukradenih po nacistih.
Leta 1950 sta Johan Meindl in njegova žena odšla v Ameriko, kjer sta se naselila v Pasadeni,
‘"Hiiiiiiiiiiiniiiiiiii............milil....iiiiiiiiiiiiiiii...iiiiiiii...
V
Zivinozdravnik svetuje in pojasnjuje
Krmne norme za krave mlekarice
V	zadnjih dveh člankih smo v Njšem listu pisali o pomenu normiranega krmljenja pri kravah Mlekaricah na splošno. Poleg tete smo tudi sestavili krmni o-,.r®k za kravo, ki nam daje 13 Jhov mleka. V zvezi s tem že-Jjhto nase kmetovalce opozoriti,
ni proizvodnja mleka odvisna ??hio od dobrega ali slabega krmljenja pač pa tudi od starosti *fave in pa od predispozicije kra-, lega organizma, da nam daje Me ali manjše količine mleka.
Glede starosti velja naslednje: proizvodnja mleka pri kravi ra-**« od ene mlečne dobe do dru-?*■ Pri prvem teletu bo imela V»va še najmanj mleka. Pri "rugem več. Višek bo pa dosegla Jfi sedmem teletu, nakar pnč-?* mlečnost pri kravi upadati J* sicer tako, da bo po vsakokratni telitvi proizvajala manj mjeka Predispozicija krave za Mlečnost pa ni stvar sreče, am-®ak je v največji meri odvisna P11 dednosti. Zato bomo juničke a°brih mlekaric vedno odrejali p® Pleme. V zvezi s tem pa o-{henimo da imajo enako vlogo ,slto biki kakor krave.
. Sedaj, ko smo si ogledali, od J.6«» je odvisna mlečnost pri na-,'h kravah, bo pametno, da opi: Mo, kako naj naši živihorejci Mijo krave, ki dajejo določe-ne količine mleka. Namreč kra-
OBROK
5 kg dobrega sena , «g sena lucerne kg pšenične slame
V	kg silaže mlade koruzmee
kg krmne pese	SKUpNO
j,'' 13 kg sena in slame dobi j ’°5 kg sušine v 10 kg silaže mla-i,* koruznice 1,70 kg; v 4 kg krm-Pese 0,56 kg; skupno v obroku Pa 13,31 kg sušine.
OBROK
5 j|g pšeničnih otrobov , slabega sena o *g dobrega sena 2 Ng pšenične slame *g inkarnatke
SKUPNO
va mora prejeti dovolj krme, da ne opeša. Ce bomo krmili kravo, ki nam daje n. pr. 18 litrov mleka, enako kakor ono, ki nam daje 10 litrov, se bo krava, ki nam daje 18 litrov, polagoma izčrpala in bo zbolela za kosto-lomnico ali celo jetiko ali kako drugo zavratno boleznijo, ker njen organizem, zaradi izčrpanosti, ne bo mogel več kljubovati napadom klic omenjenih bo^ lezni. To pa zato, ker je ustroj krave tak, da nam daje toliko mleka, čeprav ne dobi za to ustrezne količine krme. Namreč, če taka krava ne bo prejemala dovolj krme, bo pričela črpati svoje notranje zaloge in pozneje samo sebe, a mleka bomo namolzli, vsaj v začetku, vedno 18 litrov. Sele pozneje, če bomo nadaljevali s pomanjkljivim krmljenjem, se bo količina mleka zmanjšala, a hkrati bo tudi krava sama zelo shujšala ali tudi zapadla eni ali drugi bolezni. Da nam bo jasno, kako važno je normirano krmljenje, pomislimo, da krava samo z enim kilogramom mleka izloči s svojega organizma 7 gramov rudninskih snovi, 38 gramov maščob 48 gramov sladkorja, 35 gramov beljakovin in pa 872 gramov vode ter določeno količino vitaminov.
500 kg težki kravi, ki nam daje 8 litrov mleka dnevno, bomo dajali naslednji dnevni obrok:
Škrobna
Prebavljive beljakovine dkg 36 24 2 8
1,6 71,6
vrednost dkg 272 69 36 90 32 499
Ker je letos veliko pomanjkanje sena in ker ponekod sploh nimajo silaže mlade koruznice ali krmne pese, lshko zgornji obrok zamenjamo z naslednjim:
Prebavljive	Škrobna
beljakovine dkg	vrednost dkg
40	180
9	75
10	72
2,4	95
11	54 .
72.4	476
V 14 kg sena, inkarnatke in slame dobi 11,90 kg; v 4 kg pšeničnih otrokov pa 3,48 kg; skupno v obroku 15,38 kg sušine.
Bo sicer v tem obroku nekoliko več sušine kot v prvem, vendar kravi to ne bo škodovalo. Nekaj razlike bo tudi pri škrobni vrednosti, ki bo v drugem obroku malenkost manjša in pa v količini prebavljivih beljakovin, ki jih bo v drugem
OBROK
10 kg prav dobrega sena 3 kg otave 3 kg lucerne
10 kg silaže mlade koruznice 8 kg krmne pese 9,5 kg otrobov 0,5 kg sončničnih tropin
SKUPNO
Ta obrok lahko zamenjamo z
OBROK
8 kg pšeničnih otrobov 3 kg otave 3 kg lucerne 7 kg slame pšenične 5 kg koruzne slame
SKUPNO
V prihodnjem članku se bomo pomudili pri krmljenju visoko brejih krav, pozneje pa bomo priobčili tudi tabele o hranil-
obroku nekoliko več. S tako sestavljenim drugim obrokom pa bo živinorejec popolnoma zadostil potrebam krave, ki daje 8 litrov mleka na dan.
Nekateri kmetovalci imajo v hlevu tudi krave, ki dajejo po 18 litrov mleka na dan. V tem primeru bomo sestavili za 500 kg težko kravo naslednji krmni obrok:
Prebavljive	Škrobna
beljakovine dkg	vrednost dkg
50	360
18	114
24	69
8	90
3	64
5,5	22,5
15	34
123,5	735,5
naslednjim:	
Prebavljive	Škrobna
beljakovine dkg	vrednost dkg
80	360
18	114
24	69
2,4	95
5,5	95
129,9	733
ni vrednosti posameznih hranil, ki jih naši živinorejci običajno	
uporabljajo za	prehrano domače
živine.	Dr. D. R.
v Kaliforniji, nakar sta si po petih letih pridobila ameriško državljanstvo.
Najzanimivejši del zgodbe o-beh Pollaiolovih slik se je začel pred nekaj tedni, ko sta se oba Meindla, čeprav sta dobro vedela, da obeh slik na trgu u-metniških proizvodov praktično ni moč prodati, pojavila pri italijanskem konzulu v Los Angelesu, dr. Titu da Pratu, ter mu obe dragoceni sliki ponudila v prodajo. Italijanski konzul je, skupno s svojim zaupnim umetnostnim strokovnjakom, na videz na to pristal, pri čemer sta oba imela možnost si sliki ogledati ter ju fotografirati.
Na osnovi omenjenih fotografij je bila zatem dokončno ugotovljena avtentičnost slik od strani ravnateljice Galerije degli Uffizi, dr, Luise Becherucci, ki se zdaj, skupno z ministrom, prof. Rodolfom Sivierom, nahaja v Los Angelesu.
Oba nemško-ameriška zakonca sta bila v začetku pripravljena odstopiti sliki za dokaj skromno vsoto, toda kaj kmalu sta se premislila in slik nista hotela več niti pokazati, marveč sta ju izročila v hranitev neki banki v Los Angelesu. Vsi doslej storjeni napori italijanskih predstavnikov, da bi dosegli oblastveno zaplembo obeh omenjenih umetniških del, so ostali brez uspeha. Toda misija zunanjega ministrstva, ki jo vodi Siviero, vendarle upa, da bo s pomočjo ameriških vladnih in sodnih oblasti dosegla svoj namen.
V tem pa sta oba zakonca Meindl, po nasvetu njunega odvetnika, začela zatrjevati, da sta sliki kupila leta 1945 na neki dražbi v Muenchenu na Bavarskem, kar je malo verjetno, v kolikor se v tem času v Zahodni Nemčiji nobena dražba ukradenih umetniških del ni vršila, oziroma ni mogla vršiti. Zakonca Meindl sta s svojim stališčem vendarle ustvarila dokaj težavno pravno zapreko, potem ko sta od edinega možnega kupca, italijanske države, skušala za sliki dobiti visoko vsoto denarja. Kdorkoli drug bi ju kupil, bi se dejansko izložil nevarnosti, da ju zaradi nepremišljenega nakupa izgubi.
Torej, takšna je s tem v zvezi trenutna situacija, ki jo italijanska delegacija v Los Angelesu s pomočjo pravnih strokovnjakov italijanskega velepo-ništva v Washingtonu skuša zdaj rešiti.
Odvetnik Calvin L. Helgoe pa je pred kratkim sporočil, da je prevzel pravno zastopstvo inte-
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Svoje poslovno vprašanje boste rešili na nekem potovanju. Postavite se v o-brambo nekega prijatelja. Zdravje odlično.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Upoštevajte nasvete bolj izkušenih sodelavcev. Srečne ure z drago osebo. Zdravje zelo dobro,
DVOJČKA tod 21.5. do 21.6.) Zaključili boste neko doslej nerešeno vprašanje, uveljavili se boste v skupini novih prijateljev.
RAK (od 22.6. do 22.7.) 12 nekega neprijetnega položaja vas bo rešila samo vaša odločnost. Imejte večje zaupanje v najmlajše. Zdravje zelo dobro.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ostanite
hladnokrvni v vseh okoliščinah. Zelo lepo razumevanje v družini Zdravje Izvrstno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V novih pogojih boste premagali vse poslovne težave. Prijeten večer s starimi prijatelji. Potrebni ste počitki*.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne prevzemajte novih nalog in odgovornosti. Prijetni načrti za bodočnost. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ce ne boste naglo nekaj ukrenili,
utegnejo težave kolegov vplivati tudi na vaše delo. Ohranite zase skrivnost.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na osnovi neke obljube za sodelovanje, boste sprejeli važen ukrep. Ogibajte se ljudi, ki natolcujejo
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Srečali se boste z osebo, ki vam bo nudila vso svojo pomoč. Brzdalte nekoliko svojo domišljijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Otresli se boste nekaterih nevšečnih nalog ter se posvetili nečemu, kar vas zanima. Vaši nasveti bodo upoštevani. Počivajte.
RIBI (Od 20.2. do 20.3.) V teku Jutra boste v svojem poslovanju naleteli na nekatere težave. Ne delajte venomer istih napak.
resov obeh zakoncev Meindl, od katerih italijanske oblasti zahtevajo izročitev pollaiolovih slik, odnesenih iz Firenc ob nemški okupaciji. Izjavil je obenem, da je obe sliki prevzel v varstvo sam in da se zdaj nahajata v varnostnem predalu neke banke. Tudi on je potrdil, da sta obe sliki bili kupljeni «na neki dražbi v Nemčiji, ro, ki je glede tega izjavil: «Deli pripadata Pollaiolu tako gotovo, kot je le človeško mogoče biti o tem gotovi. Gre za
I«I1W
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Turistični razgledi; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Lahka glasba; 14.40: Trio «Tlvidl»; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Praznični uhani», komedija; 16.25: Mo-nla Liter; 16,40: Gojenci Glasbene Matice; 17.00:	Znane melodije;
17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost in prireditvi; 18.30: Jazz panorama; 19.00; Družinski obzornik; nato Ital. popevke; 20.00:	Športna tribuna;
20.40:	«Vinko Vodopivec»; 21.00:
Schumann:	Koncert v d-molu;
21.30: Vabilo na ples; 22.30: Folklora; 23.00: Oktet Valdambrini.
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta; 13,35: V diskoteki ;, 14.30:	Furlanski orkester; 14.45:
Dantejev Pekel.
II. program
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Glasba po želja»; 13.40: Popevke in ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Dalmatinske; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki tn odmevi; 16.45: Dve Chopinovi skladbi; 17.00:	Srečanje
med notami; 17.40: Jazzovski kok-tail; 18,00: Prenos RL; 19,00: Poje Vice Vukov; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Ne gre za nove pričeske, pač pa za šest pričesk, kakršne so bile v modi nekoč. Izdelal jih je neki nemški frizer in jim dal ime «zgodovinske pričeske»
dve deli velikanske umetniške vrednosti, za kateri italijanska vlada postavlja zahtevo, da se ji nemudoma izročita. Oni, ki ju trenutno imajo v posesti, bodo odgovorni za vsako okvaro, ki sta jo deli morebiti morali utrpeti.»
Obe sliki: «Herkul, ki ubije hidro» in «Herkul, ki zadavi Anteja», sta od nekaterih ameriških strokovnjakov bili ocenjeni na 200 do 500 tisoč dolarjev, se pravi na 120 do 300 milijonov lir.
SOBOTA, S. JANUARJA 1963 Nacionalni program
8.30:	Vreme na Ital. morjih;
8.20: Omnibus; 10.30: Sola; 11.00: Omnibus; 12.00: Jih pojemo danes; 13.30: Sodobni motivi; 14,55: Vreme na Kal. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.30: Ital. pesmi In plesi; 15.45: Jutrišnje športne prireditve; 16.00: Oddaja za bolnike; 17.25:	Izžrebanje loterije;
17.30: Simi. koncert; 18.45: Godala; 20.25: H. Melville: «La storia di Billy Budd»; 21.20: Ital, pesmi; 22.30: Plesna glasba.
8.00: Jutranja glasba: 8.55: Claudio Vlila; 9.35: V deželi sonca; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Pevci; 14.45: Najnovejše plošče; 15.00: Filmska glasba; 15,35: Popoldanski spored; 16.50: Plesna glasba; 19.50: «Cappello a cilindro»; 20.35: Mesto ob luninem svitu; 21.35: lz opere «Puritanci».
III. program
18,30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19,00: Nielsenova Sonata za dva klavirja; 19,15: Ital. slovstvo; 19.30: Vsakovečemi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Mozart; 21.20: Mala pesniška antologija; 21.30: Koncert.
Slovenija
5.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček; 8.35: Trije mladi slov. glasbeni avtorji; 8.55: Radijska šola; 9,25: Glasbeni avtomat; 9.45: Partizanske pes-smi; 10.15: Dva baročna koncerta; 10.40: Seznanite se s Parkerjevi-
Kiparjev je tokrat pet a ne prikazujejo nič posebnega. Mariano Cerne ima neobičajno «Kraško golobico», Cari kipec Himere s perutnicami, Zol pa iz avtomobilskega hladilnika izklesano abstraktno obliko. Tu so še Polli jeva z lepo žensko glavo in Bessi z neznatno pločevinasto gubanico v obliki Madone, ter Russo, ki je duhovito uporabil dele neke hidravlične naprave za svojo «Evolucijo».
Lucilla Cordi v tržaškem Circolo artistico
Circolo Artistico Trieste, ki nam je do sedaj v novih prostorih predstavljal le slikarje goste, prireja tokrat razstavo domače slikarke. Lucilla Cordi nam tam prikazuje štirideset risb z ogljem in rdečo kredo. Je to prvič, da vidimo njena tovrstna dela. Sicer jo poznamo le kot nadarjeno slikarko zelo barvitih oljnatih slik, ki je že pri svojih prvih sodelovanjih na skupnih razstavah pokazala nenavadno spretno in drzno obvladanje gostega nanašanja barv.
Cordijeva je še zelo mlada in je zato to, kar tu -uidimo, njena druga osebna razstava. Z njo je hotela pokazati, kaj zmore v risbi. Priznati moramo, da ji ne manjka dobrih domislekov in da tehnično doseže v nekaterih risbah že raven zrelejših likovnic. Tako na pr. z risbama «Tramvajska postaja» in v oni, ki kaže Ulico Carducci. Obe sta narisani z velikim zamahom in opuščanjem vseh motečih podrobnosti, hkrati pa jasno podajajoč bistvenost videnega. Ce sta ti risbi slogovno popolni, se pa v ostalih opaža rahla neenakost ekspresionistične izraznosti, katere vzrok bo pač iskati v morebitnih daljših prekinitvah ustvarjalne dobe.
Cordijevo zanimajo iz slikarskega stališča skoro vsi pojavi njenega okolja, razen čiste pokrajine. Enako, kot v olju, a ne tako izrazito, prihaja tudi o teh risbah do veljave odločnost oblikooal-nih potez. Zaradi tega so risbe resne vsebine, v katerih podaja trde obraze Kraševk in delavskih mater, boljše od onih z obrazi njenih mladih sovrstnic. Sploh se pa v večini njenih del, ki so sicer zelo žensko zasnovana, bori močna moška osnova za nadmoi, ki jo tudi doseže v odlični risbi kmečke izbe s kožuhom na vratih, in še v oni, ki kaže trenutek odmora na gradbišču. Je pa na tej razstavi tudi vrsta risb, ki se tesno opirajo na njena oljnata dela, v katerih je prikazovala skupine redovnicam sličnih žena.
Za sedaj Cordijeva ustvarja še v razvojnem vretju dozorevajoče osebnosti, a prepričani smo, da se bo z vztrajnim delom kmalu u-vrstila med vidnejše tržaške slikarke mlajšega rodu.
MILKO BAMBIČ
Občinstvu
naproti
Vodstvo «Stalnega gledališča» v Bologni je imelo posrečeno idejo. Da bi zainteresiralo javnost za odrsko umetnost, je v začetku decembra začelo z akcijo «Občinstvu naproti.» Vsi mlajši člani ansambla so se udeležili akcije, ki je obstajala v tem, da so večer za večerom obiskovali kulturne krožke v posameznih predelih mesta in po tovarnah in zbranemu, po navadi številnemu občinstvu recitirali poezije ali odlomke literarnih del bolj znanih pesnikov in pisateljev. Na programu so bila v glavnem literarna dela Brechta, Sabe, Eluarda, Majakov-skega, Lorce, Quasimodo in drugih velikih imen.

g W////&
ml; 10.55: Vsak dan nova popev ka; 11.00: Pozor! nimaš prednosti; 12.05:	Kmetijski nasveti; 12.15:
Trio Janeza Svečnika; 12.30: Violinist David OJstrah; 13.15: Obvestila; 13.30:	Veselo sobotno po-
poldne; 14.05: Concertino in suita; 14,35:	Naši poslušalci čestitajo;
15.15: Zabavni kaleidoskop; 15 40: Zborovska glasba; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17 50: V ritmu cha-cha-cha; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Z orkestrom Les Baxter; 18.25: Črnske duhovne pesmi; 18.45: Okno v svet; 19.05: Glasbene razglednice; 20 00: Novo v studiu 14; 20,20: B. Nušlč: DR.; 21.00: Ples; 22.15: Oddaja izseljence
Ital. televizija
8.30, 8.55, 12.00, 15.00 Sola; 17,30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.55: TV igra «Stari radijski aparat»; 20.20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «Studio l»; 22.15: Churchillovi spomini; 22.50: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dlsneyland; 21.55: TV Igra «Nemi dialog»; 22.30:	Dnevnik;
22,50: Devet Beethovnovih simfonij.
Jug. televizija
18.00:	Kmečki upor I. mladin-
ska TV Igra; 19.00: Slike In skulpture; 19,15: TV posta; 19.30: TV obzornik; 19.45:	TV helikopter;
20.00: TV dnevnik; 20.30: Svet v letu 1962 — panorama najvažnejših dogodkov; 21.05: Glasbena revija; 22.15: Prigode Charllja Chana.
Vreme včeraj; majvlšja temperatura 11, majnižja 8.1, ob 19. uri 9.6; zrairvi tlak 1006.1 raste, veter 16 lem Jug, vlage 75 odst, padavin 8.1 nun, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, S. januarja
Simeon
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34. Dolžina dneva 8.48. Duna vzide ob 13.22 in zatone ob 2.30
Jutri, NEDELJA, 6. Januarja
Trije kralji
PRISTANIŠČE V VEDNO RESNEJŠI KRIZI
Promet
tržaškega se je lani občutno
• v v
pristanišča
znižal
Občutno se je tudi poslabšala struktura pristaniškega prometa - Promet ostalih italijanskih pristanišč in Reke je lani znatno napredoval
Dokončni uradni podatki o tržaškem prometu v preteklem letu bodo znani šele v polovici meseca, ko jih dokončno obdela in objavi trgovinska zbornica. Vendar pa so že znani začasni, nekoliko približni podatki o prometu meseca decembra, ki skupno z dokončnimi uradnimi podatki o prometu v prvih enajstih mesecih dajejo dokaj točno sliko o stanju pristanišča v preteklem letu.
Skupni pristaniški promet je v preteklem letu dosegel na osnovi tako izračunanih številk 5.180.000 ton in je bil praktično na isti ravni kot 1961. leta, ko je dosegel 5.173.524 ton. Pri tem je upoštevan celotni tržaški pomorski promet in torej: promet Javnih skladišč, pristanišča za petrolej, žaveljske-ga industrijskega pristanišča, promet ILVA, promet lesnega prista-
nišča ter dovozi peska za gradbeno industrijo.
Na prvi pogled podatek o celotnem prometu niti ni tako slab, saj bi lahko rekli, da je pristanišče približno ohranilo promet preteklega leta. V resnici pa podrobnejša preučitev stanja govori o zelo resni in stalno ostrejši krizi pristaniške dejavnosti.
Upoštevati moramo namreč dve dejstvi :
1.	Občutno se je poslabšala struktura pomorskega prometa, saj se je znatno znižal tranzitni promet (ki gre skoro izključno skozi Javna skladišča), narastel pa je promet za potrebe industrijskega pristanišča.
2.	Lansko leto je bilo za vsa pristanišča zelo ugodno in je velika večina pristanišč zabeležila rekorden promet. Ostati na isti ravni, pa pomeni dejansko nazadovati.
Iz objavljene statistične tabele jasno izhaja potrdilo naše prve zgornje trditve. Rekordno leto tržaškega pristanišča je bilo 1957. leto, ko je pristanišče zabeležilo prav tako kot lani nekoliko čez pet milijonov ton prometa. Vendar pa je istočasno bistvena razlika: 1957. leta je prevladoval promet skozi Javna skladišča, ki je takrat dosegel 3.116.000 ton in je torej predstavljal dobre tri petine celotnega pristaniškega prometa; lani pa je promet Javnih skladišč dosegel le 2.021.000 in torej predstavlja le samo še dve slabi petini celotnega prometa.
Ce pogledamo samo promet Jav-
nih skladišč, torej ugotovimo, da lišče v šestih letih izgu-
je pristan bilo tretjino svojega prekomorskega tranzitnega prometa, ki prinaša celotnemu pristanišču in z njim povezanim dejavnostim največ zaslužka. Padec je torej absoluten in zelo občuten.
Istočasno pa je treba tudi ugotoviti, da obstaja bistvena gospodarska razlika med koristmi, ki jih prinaša industrijski promet ali tranzitni promet. Pri industrij-
skem prometu gre v prvi vrsti za velike količine nafte (skoro dva milijona ton), s katerimi ima pristanišče in celotno tržaško gospodarstvo zelo malo opravka in torej tudi zelo malo zaslužka. Celotna prometna operacija sé pri nafti sestoji samo iz pristajanja ladje in nastavitve velikih gumijastih cevi, s katerimi prečrpajo nafto iz petrolejske ladje v cisterne na bregu.
Tranzitni promet, ki se odvija skozi Javna skladišča pa zanima številna spedicijska podjetja, pomorske agente, na tisoče v pristanišču zaposlenih oseb, ki razkladajo in nakladajo blago, zavarovalnice, prevozne družbe itd.
Dejansko imamo torej opravka z bistvenim znižanjem pristaniškega prometa, ki je še toliko bolj resno, ko opažamo naraščanje prometa v raznih drugih pristaniščih. Genova je 1962 leta dosegla pror met 28.050.000 ton, medtem ko jè njen promet znašal 1961. leta 22 milijonov 611.000 ton. Napredek je občuten in znaša v enem letu skoro pet milijonov in pol -ton ali 24 odst. Genova je torej napredovala v enem letu za toliko, kolikor znaša celotni tržaški pomorski pristaniški promet.
Napredek Genove je izreden, vendar ne izjemen, saj so v znatni meri napredovala skoro vsa italijanska pristanišča. Za vse leto niso še znani dokončni podatki, zrani gospodarski list «24 ore» pa prinaša v posebni prilogi »Gospodarsko leto 1962» podatke o prometu vseh italijanskih pristanišč za razdobje januar-avgust. Po teh podatkih je celotni pomorski promet dosegel 85.9 milijona ton, medtem ko je v istem razdobju
1961.	leta znašal 74.3 milijona ton. Napredek vseh italijanskih pristanišč torej znaša 15.6 odst. Po teh podatkih se je v omenjenem razdobju promet Genove povečal za 24.8 odst., Neaplja za 9.2 odst., Benetk za 8.9 odst., Auguste za 8 odstotkov, Ravenne za 5.8 odst., Sa-vone za 5.7 odst, itd.
Po drugi plati pa, če pogledamo tranzitni promet jugoslovanskih pristanišč, lahko ugotovimo na osnovi podatkov za razdobje do novembra, da je ta promet
1962.	leta dosegel 1 milijon in pol ton, medtem ko je 1961. leta znašal le 1.32 milijona ton. Pri tem je treba še zlasti upoštevati, da se je tranzitni promet jugoslovanskih pristanišč (in med njimi zlasti Reka) v začetku preteklega leta občutno znižal iz različnih razlogov, kasneje pa prav tako občutno narastel kot rezultat pravočasnih m učinkovitih gospodarskih ukrepov. Tako je dosegel promet CSSR skoro pol milijona ton in je bil za 100.000 višji kot 1961. leta, promet Avstrije 650.000 ton in je bil za 50 tisoč ton višji kot 1961. leta.
Skratka vse navedene ugotovit-
Leto	Celotni promet	Promet Jav-	od česar
	pristanišča	nih skladišč	razno blago
1957	5.138.439	3.116.000	729.000
195«	4.444.762	2.414.000	764.000
1959	4.161.395	1.645.000	709.000
1960	5.065.611	2.351.000	835,000
1961	5.173.524	2.279.000	988.000
1962	5.180.000	2.021.000	960.000
pa je prav lansko leto tudi glede ve so pesimistične in govore o resni ter stalno zaostrujoči se krizi tržaškega pristanišča in potr-jujejo razne kritike na račun pomorske politike, ki jo vodijo odgovorni vladni krogi do Trsta.
Edino svetlo točko predstavljajo podatki iz zadnje kolone objavljene statistične tabele, ki govore, da se je Trstu kljub vsemu posrečilo pritegniti nekoliko večje količine najbogatejšega raznega blaga. Promet s to kategorijo blaga je 1957. leta dosegel 729 tisoč ton in 1962. leta 960 tisoč ton.
Položitev drugega tira na progi Trst-Bcnetke
Do konca leta 1964 bodo dokončali polaganje drugega tira na vsej železniški progi Trst-Benetke. Položitev drugega tira na odseku proge Cervinjan - Quarto d’Altino spada v prvi del desetletnega načrta za modernizacijo železnic, ki ga je pripravila železniška uprava. Za položitev drugega tira bodo porabili okrog 3 milijarde lir.
Tedenska zapora javnih lokalov
Tedenska zapora javnih lokalov na Tržaškem je do božičnih praznikov prestala svojo preizkušnjo. Kot je bilo že ob vsem začetku dogovorjeno, se je tedenska zapora lokalov med božičnimi in novoletnimi prazniki, in sicer do 6. t.m. prekinila. S ponedeljkom se bodo spet začeli izvajati ukrepi, ki so jih lastniki javnih lokalov sporazumno z nadzornimi oblastmi spre. jeli. Tedenska zapora javnih lokalov po določenem vrstnem redu se bo nadaljevala do predpustnega tedna, med katerim bodo ponovno vsi lokali odprti.
Ta pobuda je naletela na zadovoljstvo velike večine lastnikov javnih lokalov, kar dokazuje tudi: dejstvo, da je v prvih dveh mesecih uživalo tedenski počitek nad 600 gostinskih obratov. Poleg gostinskih obratov se je tedenskega počitka udeležilo precej lastnikov kavarn in barov, kar daje razume, ti, da se bodo v najkrajšem času prostovoljno vključili v tedenski počitek vsi javni lokali v naši pokrajini.
Silos naprodaj
Upravni odbor tržaškega železniškega okrožja se je povoljno izrekel glede predloga za prodajo bivšega silosa na Trgu Libertà. O tem je odbor obvestil glavno ravnateljstvo, ki bo moralo poskrbeti, da se predlog uresniči. S prvim januarjem je silos, ki je bil prej last družbe Južne železnice, prešel v last italijanske države.
JUTRI BO «DAN MATERE IN OTROKA»
Ploden obračun dejavnosti te človekoljubne ustanove
Za pomoč materam in otrokom so lani porabili 161 milijonov lir - Obdaritev številnih otrok in nagrade materam
Jutri se praznuje po vsej Italiji «Dan matere in otroka». V Trstu bo glavna slovesnost ob 9.30 v glavni dvorani Kulturno-umetnost. nega krožka Slovesnost prirejajo Pokrajinska federacija vsedržavne ustanove za podporo materam in otrokom, pokrajinska uprava in nekatere druge ustanove.
Kot vsako leto bodo tudi letos prisostvovali slovesnosti najvišji predstavniki oblasti. Ob tej priložnosti bodo izročili zaslužnim otrokom, ki bivajo v mestnih zavodih, 61 darilnih paketov. Poleg tega bodo razdelili še 193 denarnih nagrad in darilnih paketov potrebnim materam. Ob isti priložnosti bodo razdelili tudi 50 paketov otrokom in materam, ki jih je podarila pokrajinska uprava. Prav tako bo vsedržavna ustanova za pomoč materam in otrokom darovala razne kose obleke rojenim otrokom 6. t,m., a prvemu rojenemu otroku v tem dnevu, pa bo »stanova darovala kompletno obleko za novorojenčka.
Ustanova za pomoč materam in otrokom _ (ONMI) deluje na najrazličnejših zdravstveno - sociatno podpornih področjih. Ta ustanova ima v tržaški pokrajini štiri posvetovalnice za matere, 22 zdrav-
.................."""........................1......."""'n'.................................................................n........•••••••••■•■•■■■■■■n......»...................................im........iiiiiiiii.......................................mi.......m
ZA ACEGAT PREDVIDEVAJO 1 MILIJARDO PRIMANJKLJAJA
Upravni svet predlaga zvišanje tarif vode in vseh mestnih prevoznih sredstev
Tramvajske, filobusne in avtobusne vozovnice bi se zvišale od 30 na 40 lir, tarife za vodo pa od 34,20 lire na 48,10 lire - Napovedani poviški trd oreh za novi občinski odbor
Občinsko podjetje Acegat je ponovno zabredlo v veliko denarno stisko. Sicer pa ni bilo finančno stanje v tem podjetju v vseh povojnih letih nikoli rožnato. Toda z raznimi povišanji tarif in z drugimi, čeravno ne prav ortodoksnimi knjigovodskimi operacijami (na primer z izračunanjem zelo nizkega amortizacijskega sklada), kakor tudi s kritjem primanjkljaja iz sredstev občinskega proračuna, je bila ta kriza v preteklih letih omiljena. Zgodilo se je celo, da so pred nekaj leti slavnostno objavili podatke, da je to podjetje uravnovesilo letni proračun. V resnici pa je bilo o gospodarjenju v tem podjetju izrečenih mnogo ostrih in upravičenih kritik, ki pa niso našle pri Krščanski demokraciji in njenih zaveznikih, ki sestavljajo občinski odbor, nikoli pričakovanega razumevanja.
Upravna komisija Acegata je izračunala, da bo imelo podjetje le. tos 1 milijardo lir primanjkljaja. Pod temi težkimi denarnimi pogo.
liliiiiiiiiMtimimiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiimiilllimilimmiimilimiliiliiiiilmiHmiiiiiiiilimmiimtiimMmmiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimmiiiiiliumm
V TREBČAH POGREB TRAGIČNO PREMINULEGA JULIJANA COLAUTTIJA
Lik požrtvovalnega učitelja bo ostal v trajnem spominu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Težko je bilo slovo od mladega fanta, ki so ga vsi imeli radi zaradi njegovega značaja in delovanja. S hudo prizadeto mamo in svojci sočustvujejo vsi, ki so Julijana poznali, vsa njegova rojstna vas žaluje za njim, na pogreb
pa so prišli šolski otroci, mladina in odTasli iz bližnjih in daljnih
vasi. Na čelu žalnega sprevoda so bili zadnji pokojnikovi učenci iz petega razreda osnovne šole na Proseku, ki so mu v znak hvaležnosti prinesli lep venec, vsak otrok pa je imel v rokah šopek cvetlic, ki so jih položili na prerani grob. Za njim so šli vsi učenci osnovne šole v Trebčah, nato je bila dolga vrsta lepih vencev pokojnikovih svojcev^ in sorodnikov, prosvetnega društva «Primorec», pokojnikovih prijateljev, pevskega zbora «Galus», katerega je bil pokojnik član, njegovih stanovskih tovarišev, Sindikata slovenske šole, Mavhinj, v katerih je pekaj let poučeval, pro. svetnega društva «Grmada» iz Mavhinj, družine Sirca iz Mavhinj itd., na beli krsti pa sta bila dva posebna venca Julijanove mame in njegove zaročepke Dragice
_i : l ..	- -, »nALn	nn
Sledila je godba, nato številni po. kojnikovi stanovski tovariši, šolski
KOjnilVUVl atcJiiu v aivi
nadzornik, šolski ravnatelji, predsednik Prosvetne zveze prof. Ubald Vrabec, predstavniki Glasbene Matice in ’šole Glasbene Matice, Slo-vensko-kulturne gospodarske zveze ter drugih kulturnih in prosvetnih organizacij s Tržaškega. Belo krsto je nosilo šest treben-skih fantov s častnim spremstvom učiteljev in učiteljic, za krsto pa so šli od žalosti potrti pokojnikovi sestri, zaročenka Dragica Sirca z družino, pokojnikovi sorodniki in ožji prijatelji, nato pa reka pogrebcev.
Pokojnikove mame in stare matere ni bilo na pogrebu. Uboga mati ni mogla spremiti svojega
edinega sina na zadnji poti, ker jo je njegova smrt hudo potrla, nje-
gov ginljiv pogreb pa bi jo strl. Vse te dni so se bali zanjo in je bila stalno pod zdravniško oskrbo Njo in staro mamo, ki je bila tudi zelo navezana na svojega vnuka, so odpeljali k sorodnikom iz vasi, da se jima prihrani še ta pelin.
Žalni sprevod je bil tako dolg, da so bili prvi pogrebci že na po-
V imenu učiteljev se je od pokojnega Julijana najprej poslovil ob odprtem grobu Bruno Kralj, ki je dejal: «Dragi Julijan, v imenu vseh tvojih kolegov in Sindikata slovenske šole se zadnjič poslavljam od tebe. Tvoje prizadevanje na šolskem in kulturnem področju naj nam bo zgled. S svojo prijazno besedo si znal zbuditi v srcih otrok ljubezen do naše besede, do dela, do resnice, lepote in dobrote. Kdor te je poznal, te je imel rad. Čeprav nas zapuščaš v najlepši dobi svojega živ ljenja, boš še dolgo živel v spominu vseh, ki so te poznali kot vestnega in dobrega učitelja ter iskrenega prijatelja. Lahka naj ti bo domača zemlja!»
Egidij Pipan se je poslovil v imenu mavhinjskih fantov in je med drugim dejal: «V otrocih si gojil in zaliva) slovensko besedo, vzgajal slovensko vest ih srce. Kdor te je srečal, te je vzljubil. Vsem si bil naš, naš učitelj, naš Julijan. Mlad si omahnil in vendar glej, kakšna truma te je spremila na zadnji poti. Tudi mi mav-hinjski fantje smo tu. Hvala ti za vse dobro, za vsak nasvet, zlasti za tvoj svetal vzgled».
Stanka Hrovatin pa je med drugim poudarila pokojnikovo marljivost in delovanje ter skromnost. Občutil je pomanjkanje v svojih otroških letih, pomagala pa mu je velika ljubezen njegove drage mame: «Dragi Julijan, postal si 6čitelj in se lotil svoje naloge z vso resnostjo. Bil si redek med redkimi, ki si razumel, kje je mesto slovenskega izobraženca. Vsestransko si se udejstvoval v kulturnem življenju, bil si pevec, sodeloval si v dramski skupini, bil si pobudnik prosvetnega delovanja v svojem domačem kraju. Hva ležni smo ti za vse, kar si storil s svojim dejanjem in zgledom».
šolski otroci, fantje in dekleta, odrasli, možakarji in ženice so v tihi vrsti šli mimo odprtega groba, da so vrgli pest zemlje na krsto v zadnji pozdrav in slovo. Vsi so bili žalostni, kakor bi vsakemu umrl brat, Jokali so in ihteli od žalosti potrti pokojnikovi
ci poslavljali od svojega priljubljenega učitelja in ga je zaman klicala njegova zaročenka. Temni oblaki so pokrivali kraško pokrajino,
ki je bila v tem zimskem dnevu še bolj grenka in žalostna. Rdeča
kraška zemlja je sprejela v naročje svojega sina, bori pa mu bodo s kraške gmajne peli večno uspavanko.
Počasi so se ljudje razhajali in vračali na svoje domove; Mav-hinjci so se odpeljali s posebnim avtobusom, s katerim so prišli na pogreb svojega nekdanjega učitelja in prijatelja, drugi pa peš, z avtobusi in s številnimi avtomobili. Mladi in odrasli so se še pogovarjali o pokojniku, o njegovem delovanju in tragičnem koncu. Med pogovorom pa je bilo slišati samo pohvale na račun mladega učitelja: «Kako ginljiv pogreb in koliko ljudi. V Trebče so prišli tudi ljudje, ki sploh niso bili še v vasi. Ko človek umre, se vidi, kako so ga imeli radi in spoštovali. Mi smo včasih zaprti in redkobesedni, da z besedami ne znamo izkazati svoje hvaležnosti. Tako požrtvovalnih in delavnih učiteljev nam je treba. Takim učiteljem so naši ljudje vedno hvaležni.»
Tak pogreb in take besede so bile izraz iskrenega priznanja in hvaležnosti naših ljudi svojemu učitelju. Ohranili ga bomo zares v trajnem spominu. Naj mu bo lahka domača zemlja!
V miljski občini 628 obveznikov družinskega davka
V miljski občini je 628 davčnih obveznikov, ki bodo morali plačati družinski davek. Njihova skupna obdavčljiva osnova znaša 164 milijonov. Na podlagi te osnove so jim določili davek. Občina bo inkasirala okrog 5 milijonov.
ji ni mogoče še naprej upravljati podjetja, če se ne najdejo sredstva za kritje grozečega primanjkljaja. Zato je upravna komisija sestavila predlog, ki ga je proti koncu lanskega leta poslala občinskemu odboru, za zvišanje cen tramvajskih, avtobusnih in trolejbusnih prevozov in vode, ter predlaga še razne druge ukrepe, s katerimi naj bi se finančno stanje podjetja znatno izboljšalo.
Upravna komisija zahteva; zvišanje cene navadnega tramvajskega listka od sedanjih 30 na 40 lir za-navadno vožnjo; 2. ukinitev tedenskih abonmajev; 3. ukinitev mesečne izkaznice za 11 potovanj; 4, ukinitev rumenega listka, ki stane 50 lir in ki velja za vse proge (razen za progo št. «20») za več potovanj v eni uri. Poleg tega u-pravna komisija predlaga ukinitev drugega dela proge št. «25», razdelitev proge št. «20» na dva dela (sedaj je ta proga razdeljena na tri dele) in vzpostavitev zelenega listka tudi na progi št. «20». To so edine ugodnosti, ki j;h upravna komisija predlaga za potnike na A-cegatovih progah.
Na osnovi tega predloga naj bi se cene navadnega listka na tramvajskih, avtobusnih in trolejbusnih progah povišale za 33.3 odst., listki nočnih prevozov pa za 33 odst., in sicer od sedanjih 60 na 80 lir. Tedenska izkaznica za delavce za eno progo naj bi se povišala od 200 na 300 lir (50 odst.), za dvodelne proge pa na 500 lir (25 odst. več). Enaka povišanja so predlagana za vse ostale abonmaje.
Za vodo pa naj bi se po predlogu upravne komisije Acegata uveljavila sledeča povišanja:
Za zasebne koristnike v mestu naj bi se cena zvišala od sedanjih 34.20 lire na 48.10 lire za kub, meter; za dobrodelne ustanove in za Miramarski park od 29 lir na 40.70 lire za kub. meter. Prav tako se predvideva tudi znatno povišanje cene za razne občinske ustanove in urade. Za občinske urade in šole od 24 na 29.60 lire za kub. meter, za ostale občinske usluge pa od 7.20 na 13 lir za kub. meter.
V zgornji okolici pa naj bi se cena vode za katero koli uporabo zvišala na 51.80 lir za kub. meter. Hkrati pa upravna komisija Ace. gata predlaga, naj bi tudi v Trstu uveljavili odredbo medministrskega odbora za cene o najemnini za vodni števec.
Upravna komisija je predlagala veg, ni bil vključen v letošnji pro-
YP iriclfP ITI 11 nHhnrll noi Vii ~~	»nnnn T<T/-»4	* ~	t,. J:	„
občinskemu odboru, naj bi se omenjene cene zvišale s 1. januarjem letos, ker pa je sedaj to nemogoče, ker mora o tem najprej razpravljati občinski svet in sprejeti glede teh predlogov tudi zadevni, sklep. Po računih upravne komisije bi podjetje, če bi se cene zvišale s 1. januarjem, imelo v letošnjem letu skupno 710 milijonov 200.000 lir več dohodkov, razdeljenih takole: 210 milijonov za povišano ceno vode, 19 milijonov za najemnine števcev in 434 milijonov 700.000 lir za povišane cene mestnih prevozov. Na ta način bi se primanjkljaj podjetja v letošnjem letu zmanjšal na 290 milijonov lir.
Poleg tega pa je treba pri tem omeniti, da bo moralo podjetje v prihodnjih mesecih obnoviti delov, no pogodbo z uslužbenci, kar bo gotovo povzročilo nove, do sedaj nepredvidene izdatke. Tudi dolg, ki ga ima Acegat pri družbi Sel-
račun. Kot torej vidimo, se tudi s povišanjem tarif ne bo to veliko občinsko podjetje rešilo tesnih klešč naraščajočih primanjkljajev.
To vprašanje bo gotovo prišlo na dnevni red na eni od prvih sej novega občinskega sveta, ki se bo sestal že v tem mesecu. Ce ne bo povišanje uslug Acegata vključeno v redni dnevni red, se bo gotovo našel kak svetovalec opozicije, ki bo to vprašanje načel in zahteval, da se o njem čimprej začne
razpravljati.
Kot torej vidimo, se bo moral novi, manjšinski občinski odbor že od vsega začetka svojega življenja spoprijeti z vprašanjem, ki ni samo gospodarskega značaja, ampak tudi političnega, saj nas izkušnje iz preteklosti učijo, da so bili zlasti predlogi o povišanju cen uslugam Acegata trd oreh, nekajkrat pa so celo ogrožali obstoj občinske
niških posvetovalnic, eno posvetovalnico za kožne in spolne bolezni in eno posvetovalnico zdrav-»tveno-psihično-pedagoškesa značaja.
Kot je iz tega razvidno, je njeno delovanje zelo obširno. Tako «o v lanskem letu v posvetovalnicah in ambulatorijih te ustanove napravili kar 16.345 zdravniških pregledov otrok in 961 pregledov mater z dojenčki. Posvetovalnica za kožne in spolne bolezni je napravila med letom 442 analiz, medtem ko so v zdravni-Sko-psihično-pedagoški posvetovalnici pregledali 119 otrok.
Poleg pomoči na zdravstvenem področju se ustanova ONMIukvar. ja tudi s socialno pomočjo, ki sloni predvsem na vzgoji otrok. Zlasti posveča ustanova veliko skrb otrokom brez staršev, ki so Izročeni v oskrbo raznim družinam. Poleg tega so na pobudo ustanove izvršili tudi nekaj ki rurških posegov na umsko neraz vitih otrocih in na otrocih invalidih ter so nudili vso potrebno zdravljenje 24 umsko nerazvitim otrokom, za katere so ugotovili, da lahko ozdravijo.
Razumljivo je, da vsaka dejavnost ■ zahteva tudi precejšnje izdatke, saj je ustanova v lanskem letu porabila 161 milijonov lir. Toda skrb za revne matere in otroke, kakor tudi za otroke brez staršev zahteva vedno večje stroške. Ustanovi je do sedaj uspelo z njenim delovanjem v glavnem zadostiti vsem tem potrebam, hkrati pa se nadeja zlasti z jutrišnjo slovesnostjo, opozoriti javnost na važnost 'in na pomen ONMI v okviru socialne in zdravstvene pomoči materam in otrokom.
Pokrajinska uprava bo razdelila zavoje tudi drugim otrokom, ki so v oskrbi pokrajine, in sicer od 9.30 do 12.30 v prostorih pokrajine na Trgu Vittorio Veneto. Nadalje bodo zjutraj razdelili zavoje v Miljah, Dolini in Nabrežini. Za otroke pokrajinskih uslužbencev se bo začela proslava ob 10. uri v kinu Kapitol.
Zbor javne varnosti bo razdelil otrokom policistov 1170 zavojev. Razdelili jih bodo v vojašnici Du. ca d’Aosta ob 9.30.
Podobne ceremonije bodo v vojašnicah v Devinu in Nabrežini.
Qb 11. uri bodo razdelili darila otrokom uslužbencev Italsider v «Supercinema», otrokom občinskih uslužbencev pa ob 10.30 v «Grattacielo», ob 10.30 otrokom uslužbencev Acegata v Ul. Roma 15, ob 10. uri otrokom financarjev v kinu «Cristallo».
Jutri bodo tržaški avtomobilisti obdarova.L prometne stražnike, kot je to že star običaj.
Dr. Veronese Domenico
INAM
sprejema zavarovance vsak dan: v Dolini št. 40 od 14. do 16. ure, pri Domju št. 102 od 16.30 do do 19. ure.
uprave.
.....................................................................................................
RAZGOVOR Z RAVNATELJEM TALASOGRAFSKEGA ZAVODA
Mraz v dneh okrog božiča ni bil prav nič izrednega
Za prihodnje dni se pričakuje jasno in suho vreme, nato pa običajni gosl.burja
Kakšno bo vreme v januarju? To vprašanje si postavljamo vsi, potem ko smo doživeli precej mrzle dneve v drugi polovici decembra in še posebej sedaj po že nekaj dni skoraj neprestaano dežuje in se je temperatura dvignila na 9 ali celo 10 stopinj nad ničjo.
Na to vprašanje ne morejo od-največji in najslo-vitejši izvedenci na področju vre-menoslovstva. Tako tudi nam ni mogel odgovoriti prof. Polli, ravnatelj Tržaškega talasografskega zavoda, katerega smo vprašali za njegovo mnenje glede vremena, ki se nam obeta.
Brez dvoma — je dejal prof. Polli —•_ bodo umetni sateliti, ki jih spuščajo v vsemirje za proučevanje vremenskih razmer na zemlji, znatno prispevali k boljšemu spoznavanju dinamike vremena na zemlji, toda praktični re-

DEJAVNOST POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Fotografska razstava v Sesljanu in Zgoniku
Jutri ob 18. uri oddaja BBC o naših krajih - Udeležba na mednarodni razstavi o prometu in turizmu
razstava «Ta naša uri BBC priredil polurno oddajo, posvečeno turističnim
3g
jina», ki Jo je priredila Po-trajinska turistična ustanova od
V davčnem seznamu so predvsem svojci, sorodniki in njegova žaro- voditelji podjetij, trgovci in last-čenka, solzne pa so bile oči otrok, nlkl javnih lokalov. Na prvem
fantov in deklet, možakarjev in ženic. Vsem je bilo tesno pri srcu, ko Je pred odprtim grobom pevski zbor zapel žalostinko, ob poslovilnih besedah Julijanovih stanovskih
kopališču izven vasi, zadnji del pa tovarišev in prijateljev, ko je godile v vasi.	I ba Igrala žalostinke. ko so se učen-
ba Igrala žalostinke, ko so se učen-
mestu je industrljec Pietro Rumi-gnani, ki je prijavil nekaj nad 4 milijone dohodka. Hkrati so objavljeni seznami drugih davkov. Od davka na pse bo imela občina pol milijona dohodka, od licenc za javne lokale pa 880.000 lir.
Fotografska pokraj krajins
21. decembra lani do 3. januarja letos v Miljah, je zelo dobro uspela. Zato je ustanova sklenila, da bodo slike, ki so jih podarili razni fotografski študiji, uporabili za dve razstavi. Prvo bodo odprli v nedeljo 6. januarja v Sesljanu in bo odprta do 14. januarja. Nova dvorana v «Domu tujcev» še ni do-grajéna, zato bodo razstavo uredili v hotelu «Ai sette nani». Preostale slike pa bodo uporabili za ureditev razstave v Zgoniku, katero bodo odprli v ponedeljek 7. januarja in ki bo ostala odprta do 15. januarja v gostilni Guštin.
Ob zaključku razstave v Sesljanu bo pokrajinska turistična ustanova poklonila spominsko medaljo fotografom, ki so vsa tri leta sodelovali pri razstavi. Devinsko-nabre-žinska in zgoniška občina pa bosta obdarili fotografe, ki so se izkazali s slikami z njihovega področja.
zanimivostim Trsta in Beneškega zaliva. Program bodo oddajali na valovni dolžini 247 metrov (1.214 kilociklov) in 1500 metrov (200 kilociklov). Oddajo je pripravil novinar Gordon Williams, ki je bil v Trstu v jeseni in si je ogledal najbolj značilne kraje. Marca pa bo nemški radio v Manneheimu in Karlsruheju prav tako oddal zanimivo turistično oddajo, ki jo je pripravila novinarka Neufville.
Na izrecno vabilo mednarodne razstave o prometu in turizmu, 1:1 bo v Londonu od 23. januarja do 2. februarja, so se odzvale turistične ustanove iz Benečije in Furla-nije-Julijske krajine. Ustanove obeh dežel so v teh dneh razpravljale, kako bodo uredile skupno razstavo, ki naj prikaže lepote tega obsežnega področja, ki gre od Dolomitov pa do jadranskih plaž. Ta razstava je pomembna, saj je na primer lani pritegnila 300.000 obiskovalcev in ima torej pomemben
V nedeljo 6. Januarja bo ob 18. propagandistično-turistični učinek.
zultati se bodo porodili šele čez več let. Danes pa ni še mogoče predvidevati, kakšno bo vreme na primer čez nekaj dni. Vsa predvidevanja niso nič drugega kot navadne domneve, ki jih stvarnost sicer lahko potrdi, lahko pa jih tudi do kraja postavi na laž.
Ker pa le nismo hoteli odnehati, se je prof. Polli le nekoliko pustil «speljati na led». Po njegovem mnenju <jn to mnenje potrjuje dejstvo, da je zračni pritisk v porastu) bo nastopilo v prihodnjih dneh določeno zboljšanje vremena. Ponehali bodo vetrovi, ki prihajajo z juga, a zapihala bo prej ali slej naša domača burja. Ta prehod pa se morda ne bo izvršil čez noč. Možno je, da bo nastopilo skoraj brezvetrno vreme, ki bo omogočilo Tržačanom, da se gredo sprehajat ob obali v takih pogojih, ki bodo spominjali na pomlad. To razdobje pa bo verjetno zelo kratko. Nujno je, da bodo prej ali slej zapihali vetrovi, iz severovzhoda,, se pravi burja.
Ali bo novi mrzli val dosegel raven prejšnjega, ki nas je zajel okoli božiča? Tudi na to vprašanje ni mogoče odgovoriti s tisto znanstveno natančnostjo, ki je svojstvena drugim naravnim vedam. Lahko pa predvidevamo, da bo morebitni novi napad zime hujši, ker je naravno, da je v januarju bolj mrzlo kot v decembru
Kar se tiče vremenskih pogojev v preteklem decembru, je prof. Polli poudaril, da je bilo sicer povprečno bolj mrzlo kot v drugih letih, a da ta mraz ni predstavljal nobenega posebnega rekorda. V tej zvezi je navedel nekoliko podatkov. Absolutno najnižjo temperaturo v mesecu decembru so zabeležili leta 1879: živo srebro je tedaj padlo na 9 stopinj pod ničlo. Bilo pa je tudi precej drugih let, ko je bila temperatura zelo nizka: 1940 7 stop. pod ničlo, 1939 8,3 pod ničlo, 1938 7,6 pod ničlo, 1933 7,2 pod ničlo, 1927 6,8 pod ničlo ter 1925 5,2 pod ničlo. Letošnji december, ko temperatura ni dosegla niti 5 stopinj pod ničlo (gre za merjenja na talasografskem zavodu) ne predstavlja torej nobene posebnosti in še manj kakega rekorda. Res, pa je, da je bilo zelo bolj mrzlo kot v minulih letih.
Vprašali smo še prof. Pollija, kakšne vrste je bila burja, ki nas j? obiskala posebno v dneh pred božičem. Ne gre samo za krajevno burjo, ki se poraja na Krasu — je odvrnil prof. Polli. To pot
je šlo za zračne gmote, ki so prihajale od zelo daleč, se pravi iz ogrskih nižin. K sreči se tiste gmote še niso bile toliko ohladile, da bi nam prizadejale posebno velike preglavice. Zato tudi dotok tistih zračnih gmot nad Trst ni trajal več kot tri ali štiri dni.
Iz vsega tega kar nam je prof. Polli povedal je razvidno, da smo to pot imeli precej sreče, in sicer zato, ker zračne gmote, ki so prišle s celine, se še niso preveč ohladile, a na drugi strani se ni pojavila na tržaških ulicah poledica.
Nenadni prehod iz zelo mrzlega in suhega vremena v razmeroma toplo in vlažno vreme pa je po-vzročilo vrsto nevšečnosti. Pre-cejšnje število ljudi se je zaradi tega nenadnega prehoda počutilo zelo slabo. Razlog pa je na dlani: zaradi nenadnega navala mraza so se ljudje začeli bolj oblačiti in ji^lvat> izdatnejšo hrano, alkohol itd. Nenadoma je mraz popustil, toda_ vsi so večinoma obdržali prejšnji način življenja. Vse to pa je zelo kvarno vplivalo na splošne zdravstvene pogoje.
Smrt ženske za posledicami cestne nesreče
Na 1. kirurškem oddelku je u-mrla predvčerajšnjim zvečer 62-letna Concetta' D’Aparo vd. Onga-ro, 'ki se je na sveti večer pone-
srečila v Ul. Udine. V bližini poslopja št. 30 je žensko povozil neki avtomobilist iz Milana. Šofer je prepeljal D’Aparovo v splošno bolnišnico, kjer so naredili vse, da bi ji rešili življenje. 2al so se vsi poskusi izjalovili.
Slovensko gledališče		v Trstu
V nedeljo, 6. t. i	m. ob	16.Ž0 v
Prosvetnem domu na Opčinah
André Roussin
«KADAR SK ŠTORKLJA ZARAVA»
komedija v štirih dejanjih
Prepovedano mladini
pod 18. letom?
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Drevi ob 21. url bo Stalno gledališče nastopilo z igro Fulvia Tom izze «Vera Verk». Prodaja vstopnic v Pasaži Protiti, tel. 36-372. Abonma E. Cene: v parterju 1000 lir, v prvi galeriji 650, v drugi galeriji 450, lože 3000, vstop za lože 300 in vstop za galerije 250 lir.
Od 17. januarja do 2. februarja bodo v gledališču «Verdi» štirje koncerti orkestra Tržaške filharmonije po globok« znižanih cenah. Prvi koncert bo 17. januarja.
Nazionale 14.30 18.13 22.00 «Il giorno più lungo». Nastopa 44 svetovno znanih umetnikov.
Arcobaleno 16.00 «Due settimane in un’altra città». — Technicolor. Kirk Douglas.
Fenice 16.00 «La marcia su Roma», Vittorio Gassman, Ugo Tognazzl.
Excelsior 15.00 «Biancaneve e i sette nani». Barvna slikanica.
Grattacielo 16.00 «I due colonnelli». Tatù, Walter Pidgeon.
Supercinema 16.00 «Superspe Macoli nel mondo». Eastmancolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 15.30 «Fedra». Melina Mer-couri; Anthony Perkins, Rial Vallone.
Filodrammatico 16.00 «Una regina per Cesare». Technicolor. Pascale Petit, Aktan Tamiroff, Gordon Scott.
Aurora 16.30 «li falso traditore».
Cristallo 16.30 «L’affittacamere». Klm Novak, Jark Lemonn.
Capltol 15.30 «Ti-Koyo.e il suo pescecane». Technicolor.
Garibaldi 16.30 «Il grande pescatore» Technicolor. Howard Keel, John Sa-xon.
Impero 16,30 «Gli amanti devono imparare».
Massimo 16.00 «I figli dei moschettieri» Technicolor. Cornei Wilde.
Moderno 16.30 «Fuga da Zahraln». — Technicolor. Yud Brynner, Sai Mil-neo.
Astoria 16.30 «Maciste contro il vampiro». Technicolor.
Astra 16.00 «LI figlio di Spartacus».
Vittorio Veneto 15.30 «La dolce ala della giovinezza». Paul Newmann, Geraldine Page.
Abbazia 16.00 «1 pirati del Fluirne Rosso» Technicolor. Kerwim Mathews.
Marconi 16.00 «La vendetta del moschettieri» (II. epizoda). — Barvni titani Gerard Barry, Milene Demoni-geot.
Ideale 16.00 «Blue Hawaii». Technicolor. Elvis Presley.
Razna obvestila
Filatelistični kliub «L. Košir» obvešča člane, da bo v nedeljo 6. t.m, od 10. do 112. ure v Ul. Monteodhil 6 običajni sestanek.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. Januarja 1963 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 88-letna Maria Carniel-li por. De Pauli, 85-letni Francesco j Glavich, 74-letna Lucia Zhuiz por. O- i svaldelia 81-letni Pompeo Raimondi, 83-letna Elvira Seheriani, 58-letna Gu- [ glielmina Mayer por. Siega, 79-letna , Paolina Presei, 53-ietna Giorgina Fu- ; stinoni por. Rehar, 58-letni Giordano i Dolici, 84-letha Maria Ribarich por. Hervatin, 7 3-1 etn a Pleiss por. Trava- i gnin, 61-letna Concetta D’Aparo por. Lo Niigro, 58-iletni Oscar Franco, 78-letna Maria Flego vd. Mandalesii, »6-letna Antonia Messina vd Venza, 59-letni I.-odovico Lschi, 74-letni Antonio Pi stan, 64-Jet ni Emi Ho Pah letni Mario Lucente.
tris, 27-
NOCNA SLUŽBA LEKARN
Alla Redenzione. Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Havasini,
Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. Oi-lino (Sv. Ivan).
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče 		71	200	88
limone			118	153	141
mandarini 		59	235	176
jabolka 		36	129	83
hruške 		41	188	106
PGSft -••••	•••••	88	125	113
artičoke 		40	60	55
zelje			53	88	71
cvetača			71	165	106
ohrovt 		47	100	71
čebula 		50	65	55
koromač		47	141	112
solate 		150	325	175
krompir 		51	86	61
paradižnik		160	220	160
rdeči radič		200	688	213
zeleni uvoženi radič .	313	438	375
zelena 		100	230	140
špinača 		125	150	150
t
t
\
■v
r
I
v
I
D
n
b
5
;
Smrt ženske za kapjo
Včeraj ob 14.15 so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice v Ul. Pietà truplo 56-letne Giovan. ne Feriani iz Ul. Carli 10 2enska je umrla naravne smrti, in sicer verjetno zaradi srčne kapi.
Po injekciji v arzenalu se je delavec onesvestil
Včeraj popoldne ob 17. uri so prepeljali na 4. zdravniški oddelek
54-letnega Oliviera Derschitza iz Ul. Madonnina 39. Zdravnik RK djr. Buttiglioni je povedal, da se je Derschitz onesvestil v ambulan. ti Tržaškega arzenala, potem ko mu je vbrizgnil injekcijo «duosan-forte». Ce bo šlo vse po sreči, bo Dersohi+z okreval v 10 dneh.
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec)
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Julijana Colauttlja daruje družina Kolarič 1000 lir za Dijaško Matico.
t
č
Ji
»
tl
k
:
d
z
\
s
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi
Milan Sardoč
Pogreb bo jutri iz hiše žalosti v Slivnem št. 5.
Užaloščeni starši in brat
Slivno, 5. januarja 1963.
Seznam tržaških davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1963
(Nadaljevanje)
Antonio Radin, trgovec, 2 milijona 899.600; Ermanno Vezzon, u-tadnik, 2.897.00Q; Giovanni Boatti, sodni funkcionar, 2.895.700; Stellio «osolini, časnikar, 2.892.500; Eugenio Mazzaroli, uradnik, 2.879.300; Giovanni Beltrame trgovec, 2 milijona 850.000; Guido Candussi, inženir, 2.850.000; Gino Cardinali, ravnatelj tržaške hranilnice, 2 mi. lijona 850.000; Otto Filetti, uradnik, 2.850.000; Giovanni Furlan li-radnik, 2.850.000; Stefano La Rosa Uradnik, 2.850.000; Giuseppe Lo-’ renzetti, uradnik, 2.850.000; dr. Ar. turo Paschi, uradnik, 2.850.000; En-rico Pecas-Marossi, mizar, 2 milijona 850.000; Giovanni Pross, inženir, 2.850.00Q; Giuseppe Valente, rdravnik, 2.850.000; Edoardo Venturini, uradnik, 2.850.000; Angelo Papale, zdravnik, 2.846.000; Giuseppe Affatati, upokojenec, 2.824.C00; dr. Francesco Ghisoli, funkcionar, 2.814.000; Francesco De Blasi, u-radnik, 2.802.200; Hilda Brunner yd. Brunner, posestnica, 2.800.000; Dante Cernitz, trgovec, 2.800.000; Arduino Crisciani, trgovec, 2 milijona 800.000; Riccardo Gairinger, Inženir, 2.800.000; Giuseppe Jamšek, posestnik, 2.800.000; Enrico Maraspin, uradnik, 2.800.000; Giuseppe Morpurgo, uradnik, 2.800.000; Federico Marsich, gradbenik, 2 thilijona 800.000; Luciano Predo-lin, uradnik, 2.800.000; Lucija Schiulaz, vd. De Rosa, zasebnica, 2.800.000; Angelo Zippo, industrij Jec, 2.800.000; Nereo Zucconi, zdrav-
nik, 2.800.000; Ezio Galante, notar, 2.676.000; dr. Egone Golimari, zdravnik, 2.773.500; Bruno Mitri, uradnik, 2.762.000; Erminia Furlan, vd. Bartoli, trgovka, 2.762.500; Luigi Maglia, industrijec, 2.762.500; dr. Augusto Nordio, zdravnik, 2 milijona 762.500; Agostino Origo-ne, profesor, 2.759.000; dr. Oscar Ferluga, profesor, 2.754.500; Enzo Pizzigalli, uradnik, 2.753.700; Carlo Barozzi, industrijec, 2.750.000; dr. Livio Boccassini, trgovec, 2 milijona 750.000; Marcello Crisma-ni, gradbenik, 2.750.000; Marino Deveglia, funkcionar, 2.750.Q0O; Marcello Furlan, trgovec, 2 milijona 750.000; Enea Godina, lekarnar, 2.750.000; Luigia Luzzatto vd. Politzer, zasebnica, 2.750.000; Milan Millevoi, trgovec, 2.750.000; Franco Novacco, odvetnik, 2 milijona 750.000; Aristide pauluzzi, trgovec, 2.750.000; Corrado Pier-guidi, zdravnik, 2.750.000; Gino Ro. sini, trgovec, 2.750.Q00; Giovanni Rosini, trgovec, 2.750.000; Pietra Sponza, trgovec, 2.750.000; Ljubo-miro Susich. trgovec, 2.750.000; Ferruccio Ulessi, industrijec, 2 milijona 750.000; Augusto Vanich, pomorski dobavitelj, 2.750.000; Ma. rino Tarabocchia, uradnik, 2 milijona 747.500; Rinaldo Crasnich, odvetnik, 2.741.200; Paolo Fonda, uradnik, 2.739.000; Pinotti Corrado, funkcionar, 2.726.000; Mario Bomboni De Monte, uradnik, 2.700.000; Gilda Nadia Goldschmit, uradnica, 2.700.000; Egone Jensen, uradnik, 2.700.000; Renata Orvisi, trgovka, 2.700.000; Giacomo Marin, trgovec,
V novinarskem krožku se je v četrtek sestal s krajevnimi novinarji novi načelnik tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata dr. Antonio Troiano, ki se je zadržal z njimi v krajšem prisrčnem razgovoru
numililimiiiillillilllllluiililmiimilMiniHiiiiuliiiHiiHiiimn....
TOKRAT V UNIFORMI POLKOVNIKA NATO
Znani slepar Nidoli ponovno aretiran
t Alf
Leta 1950 to ga obsodili na pet let zapora, ker je prodal za 400 milijonov oklopnico «G. Cesare»
Karabinjerji postaje Lecco so Pred dnevi aretirali znanega golju. fa Maria Angela Nidolija, ki ga je tržaško občinstvo spoznalo pred v®4 kot desetimi leti v zvezi z znano afero oklopnice «Giulio Cesate»,
. Vsi se še dobro spominjajo, da je ”>doli 1948. leta akušal prodati o-‘nenjeno oklopnico nekim švicar-s"im industrijcem. Slo je seveda ®a navadno goljufijo, ki je stala ?°tem Nidolija 5 let zapora. Na to £*zen ga je namreč obsodilo sodile. y resnici pa je Nidoli prestal polovico kazni, ker je imel sre-da je prišlo prav tedaj do raznih amnestij in pomiloščenj.
Kolikšen je bil Nidolijev dobiček J aferi oklopnice «Giulio Cesare»? Zdi se, da je premeteni slepar pre. J®1 čistih 400 milijonov lir. Ko so ga leta 1950 aretirali, je zabrusil agentom; «Prišli ste prepozno. Pri s®bi nimam več niti lire, ker sem Potrošil vse.»
Kako je mogoče, da je Nidoli Prodajal oklopnice, ki niso bile njegova last? Do takega neverjetnega trgovanja je lahko prišlo sa-*n° zato, ker so določeni krogi sle-Po verjeli goljufu, ki se je v dojenih prilikah izdajal za častni-*a karabinjerjev in v drugih za a. *®nta raznih varnostnih služb. Kot •*k je nastopal tudi pri švicarskih Poslovnih ljudeh, ki so se pustili JJPeljati na limanice in so mu izro-400 milijonov lir.
Nedvomno je, da je Nidoli preleten goljuf. Rojen je leta 1922 •*r je sodeloval v vojni proti So-vJetski zvezi. Y naše kraje se je Vrhil leta 1946 ter se je takoj lotil jS*Oih sumljivih poslov. Kaj kma. *** so ga aretirali zaradi neke tat-''■ne ter ga obsodili na 2 leti za-P°ra. v zaporu pa ni ostal dolgo ***«. Ko je prišel na svobodo, ie nndaljeval s svojo sleparsko dejavnostjo. Nazadnje se je domislil, da P* največ zaslužil s tem, da bi pro-daial nekaj, kar sploh ni bilo nje-8ova last. Tako se je v njegovi **avi počasi izoblikovala goljufija .0 sveži s prodajo oklopnice «Giu-*J° Cesare». Zelo verjetno so Ni-r.°liju koristili pri tem stiki, ki Jlh je imel z raznimi krogi v za. v®sniški vojaški upravi.
Vse to bo menda veljalo, zlasti j;® pomislimo, da so sedaj karabi. P™*ji aretirali tega premetenega Zlikovca, ki je bil oblečen v uni-'®rmo polkovnika zrakoplovstva NATO. Kazno je, da je Nidoli ved-sklepal, da se pod podobnimi Rinkami lahko kujejo bogati doliti. Zadnji poskus mu je sicer ^odletel, toda to še ne pomeni, 8a je tak revež, kot se hoče poka-**ti. Zelo verjetno je, da je spra-v’l na varno dobršen del plena, ki ga je nagrabil v zadnjih 15 le-
metrov ter se poškodoval po hrbtenici in po drugih delih telesa. Njegovi delovni tovariši so mu sicer takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Zal pa so bile Colagrandove poškodbe ze. lo hude. Zdravniki so ga sprejeli v bolnišnico s strogo pridržano prognozo.
Padec starčka po stopnicah na pošti
Včeraj ob 12.45 so prepeljali na 2. kirurški oddelek 86-letnega Pie-tra Crepaza iz Ul. Valdirivo 3, ki je po nesreči padel po stopnicah v poštni palači na Trgu Vittorio Veneto. Crepaz je bil že skoraj dosegel spodnjo vežo, ko se mu je nenadoma spodrsnilo na spolzkem stopnišču ter je padel čez tri stopnice. Pri padcu se je pobil po gla-i ter je delno Izgubil spomin. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel najkasneje v 10 dneh.
2.700.000; Ferdinando Ragusin, pomorski kapitan, 2.700.000; Giorda. no Stafuzza, trgovec 2.700.000; Ma ria Starc vd. Aguccioni, zasebni ca, 2.700.000; Giuseppe De Zuccoli uradnik, 2.700.000; Ester Bastiani profesorica, 2.770.500; Raffaele Ma rocchi, trgovec. 2.692.900.
Luciano Lercara, zdravnik ki rurg, 2.668.900; Ernesto Corneli zastopnik, 2.662.500; Agostino La Nasa, uradnik, 2.662.500; Gastone Mortemi, zastopnik, 2.662.500; Valentino Ralza, uradnik, 2.662.500;
Giuseppe Baldini, trgov. 2.650.000; |	2.650.000;
uradnik,
rgi
Arturo Bergera, uradnik, 2.650.000;
Giorgio Bradaschia,
2.650.000; Egone Breitner, uradnik, 2.650.000; Benvenuto Caruana, inž. 2.650.000; Arno Donaggio, trgovec, 2.650.000; Aurio Donaggio, trgovec, 2.650.000; Plinio Eccardi, trgovec, 2.650.000; Bruno Furlan, trgovec, 2.650.000; Bogomiro Luin, trgovec, 2.650.000; Glauco Modugno, notar, 2.650.000; Carlo Ongaro, odvetnik, 2.650.000; Vittoria Perissutti vd. Furlan, 2.660.000; Amorina Silvestra vd. Bruna, trgovka, 2.650.000; Giuseppe Tonello, urad. 2.650.000; Manlio Udina, profesor, 2.650.000; Antonio Uršo, zastopnik, 2.650.000; Marcantonio Zadro, pomorski kapetan, 2.650.000; dr. Alfredo Gat-torno, odvetnik, 2.634.700; Enrico Beraldo, inženir, 2.639.000; Guido Scholz, inženir, 2.613.000; Felice Mustacchi, trgovec, 2.514.000; Ermanno Accerboni, trg., 2.600.000; Giovanni Alberti, trgov., 2.600.000; Pietro Antonini, zdrav., 2.600.000; Edoardo Cibin, zasebnik, 2.600.000; Carmelo Fumis junior, uradnik, 2.600.000.
Raimondo Gregorat, trgovec, 2.600.000; Ezio Iviani, urar, 2.600.000; Spartaco Lautieri, zastopnik, 2.600.000; Eforo Longhino, uradnik, 2.600.000; Costantino Luci, inženir, 2.600.000; Livio Malos-si, inženir, 2.600.000; dr. Marcello Modiano, funkcionar, 2.600.000; Giovanni Nusciak, inž. 2.600.000; Italo Pacini, funkcionar, 2.600.000; Fernando Percol, urad,. 2.600.000; Aldo Renzi, sodnik, 2.600.000; Rodolfo Rudi, posestnik, 2.600.000; Luigi Salvador, posestnik, 2.600.000; Alessandro Santi, upokojenec, 2.600.000; Vladimir Suban, gostilničar, 2.600.000; dr. Dino Perco, uradnik, 2.594.800; Gastone Colombo, uradnik, 2.539.000; Giorgio Gori, časnikar, 2.589.800; Rodolfo Bonivento, trgovec, 2.589.300; Gio-Alessio, zdravnik kirurg, 2.575.000; Josip Podobnik trgovec, 2.570.000; Renato De Manzano, trgovec, 2.562.500; Pasquale Grazia-dei, zdravnik, 2.562.500; dr. Gino' Lotti, trgovec, 2.562.500; Lucio Tenze, zdravnik, 2.562.500; Letterio Orlando, trgovec, 2.559.000.
■> «I- *eriJ° Devescovi, zdravnik, 2.557.000; Paolo Caporasio, bančni uradnik, 2.550.000; Giuseppe Coz-zolino, trgovec, 2.550.000:	Luigi
Dalla Rossa, inženir, 2.550.000-Silvio Franco, uradnik, 2.550.000; F»u»to Gramenuda, uradnik, 2.550.000; Edgardo Maruši, uradnik, 2.550.000; Aldo Modugno, posestnik, 2.550.000; Licinio Mancini, uradnik, 2.550.000, Antonio Petito n	2.550.000; Dino Pippa,
2.550.000; Arturo Poli, zdravnik 2.550.000; Silvio Riosa, trgovec' 2.550.000; Marcello Sessi, trgovec,' 2.550.000; Renato Sessi ,trgovec, 2.550.000; Adelia Stokel por. Ta-char, zasebnica, 2.550.000; Augusto Petracco, uradnik, 2.535.000; Olivi? Degrassi, prodajalec rib, 2.521.600; Augusto Risolo, zdravnik, 2.504.000; Benvenuto Righi trgovec, 2.504.800; Giuseppe Righi, trgovec, 2.504.800; Umberto Bos, pomorski agent, 2.500.000; dr. Romano Caidassi, uradnik, 2.500.000; Giorgio Cibin, zasebnik, 2.500.000; Gemma Dei Rossi, trg., 2.500.000; Oscar Ebner, trgovec, 2.500.000; Anacleto Facchini, trg., 2.500.000; Giulio Frandoli, zdrav., 2.500.000; dr. Alberto Hesse, trg., 2.500.000; Pietro Janesich, draguljar, 2 milijona 500.000; Pietro Lorenzo Iso-ardi, trgovec, 2.500.000; Maria Co-sher, vd. Kautz, zasebnica, 2. mi-lijona 500.000; Ettore Maccarini. industrijec, 2.500.000; Antonio Parmeggiani, gradbenik, 2.500.000; Carlo de Pott, posestnik, 2.500.000; Vincenzo Pazzano, inž. 2.500.000; Antonio Rumor, gradbenik 2 milijona 500.000; Tullio Rumor, gradbenik, 2.500.000; Piero Slocovich, odvetnik, 2.500.000; Antonio Štrukelj, inženir, 2.500.000; Livio Vide-ri, računovodja, 2.500.000; Giovanni Zuliani, trgovec, 2.500.000.
Hudo ponesrečen delavec v pristanišču
Po zelo hude nesreče na delu je Prišlo včeraj zjutraj okoli 11. u-f® v novi prosti luki, in sicer v ,angarju št. 69. Delavec France. *®o Colagrande, star 43 let, iz I-urske ulice 27, je skupaj z nekate-rirni drugimi delovnimi tovariši ;*Ial pri gradnji nekega poda na ■^žun podjetja Ligabue. Iz nežna. aih razlogov je padel z višine 3
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 5. t. m. ob 19.30 kinematografiji in v barvah:
uri enega največjih filmov v
IL PIÙ GRANDE SPETTACOLO DEL MONDO
(Največja predstava na svetu)
Igrajo:	Režira Cedi B. De Mille
CHARLTON HESTON, JAMES STEWART in BETY HUTTON
Jùmha
mmm-i
predvaja danes 5. t. m, četkom ob 18. uri Metro barvni
z za-
ffimi
IL POSTINO SUONA SEMPRE... DIECI VOLTE
(Pismonoša zvoni vedno...
desetkrat)
Igrajo:
ŠPIKE MILLIGAN BARBARA SHELLEY
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni Univer-sal film:
AMORE RITORNA
(Vrni se, ljubezen)
Igrajo:	ROCK HUDSON, DORIS DAY in TONY RANDALL
LANI NA GORIŠKEM MEJNEM SEKTORJU 1,3 MILIJONA PREHODOV
V	decembru 1962 zabeleženih 123.744 prehodov v obeh smereh
V	Beneški Sloveniji so našteli Jani 138.000 prehodov
Obmejna policija je objavila podatke o prehodih na goriškem mejnem sektorju v mesecu decembru 1962. Na mednarodnem prehodu prve kategorije v Rožni dolini je izstopilo 2334, vstopilo pa 2173 italijanskih državljanov. Vstopilo je nadalje 1967 tujcev, izstopilo pa 1785.
Obmejni promet z najrazličnejšimi propustnicami, vstevši tudi dvolastniška dovoljenja, je pokazal naslednji obmejni promet: z dvolastniškimi dovoljenji je prešlo mejo 1769 italijanskih in 5101 jugoslovanskih državljanov, z navadnimi propustnicami 31.010 italijanskih in 82.005 jugoslovanskih državljanov, s posebnimi propustnicami 868 italijanskih in 133 jugoslovanskih državljanov, z izrednimi propustnicami 10 italijanskih in 14 jugoslovanskih državljanov. S tranzitnimi dovoljenji je prišlo iz Brd 2834 jugoslovanskih državljanov.
Skupno je prešlo mejo 33.657 italijanskih in 90.087 jugoslovanskih državljanov; maloobmejni promet izkazuje torej v decembru 1962. leta 123.744 prehodov italijanskih in i jugoslovanskih državljanov
Ce seštejemo vse prehode, ki so bili izvršeni lani na goriškem mejnem sektorju, tedaj dobimo kar precej visoko število 1,3 milijona. Obmejno prebivalstvo se namreč vedno pogosteje poslužuje dovoljenja za prehod meje, kar dokazuje tudi dejstvo, da je število prehodov v zadnjem decembru za 19.000 višje od števila, zabeleženega v decembru 1961.
Tudi v Beneški Sloveniji je prepustnica vedno bolj pogost dokument za kretanje prebivalstva v dveh obmejnih področjih. Lansko leto se ga je poslužilo 138.000 oseb,
Svetovalci RPI zahtevajo razpravo o prodaji jestvin
Občinski svetovalci KPI dr. Battello, Bergomas in Cerne zahteva-
jo od goriškega župana razpravo v občinskem svetu o cenah blaga v nadrobni prodaji, zlasti pa o nekaterih neobhodno potrebnih prehrambenih artiklih. Svetovalci navajajo primer mleka, ki stane pri proizvajalcih 45 lir liter, potrošnik pa ga plačuje po 90 lir. Posredniki, ki pripadajo monopolistični skupini velikih trgovcev, zaslužijo
—	upoštevajoč, da stane en liter mleka v prodaji mlekarjem 78 lir
—	kar 33 lir pri litru. Takšen zaslužek je neupravičen, tudi če se upoštevajo stroški za prevoz itd., ki znašajo največ 5 lir Da bi se izključili monopolistični posredniki, predlagajo svetovalci ustanovitev osrednje občinske mlekarne, ki bi skrbela za koristi malih trgovcev
in potrošnikov, obenem pa bi zajamčila boljše higienske pogoje.
Podobne razmere ugotavljajo svetovalci tudi na dragih področjih. Za prodajo mesa živinorejcev zahtevajo, da jim občina omogoči neposredno prodajo tega blaga. Ker ima občinska uprava po zakonu možnost posegati v zadevo, ne bi smela odlašati z rešitvijo vprašanja. S primernimi pobudami bi se po mnenju svetovalcev zajamčil trgovcem na drobno pravičen zaslužek. Doseči pa bi ga bilo mogo. če tudi z raznimi zadružnimi oblikami ter okrepitvijo potrošniških zadrug. Na takšen način bi potrošniki nakupovali zares pristno blago.
GORIŠKI NOGOMET
Jutri derbi teKma Sovodn je -Standrež
Obe ekipi sta se pripravili za to srečanje - Podgorci igrajo doma proti Farri, ki je prvak na lestvici
Med športniki v Standrežu in Sovodnjah vlada veliko zanimanje za derbi tekmo med Juventino in ekipo iz Sovodenj, ki bo jutri popoldne ob 14.30 na igrišču v Sovodnjah. Sovodenjci so se ta teden pridno vadili in pravijo, da so trdno odločeni doseči vsaj eno točko ter tako rešiti čast svoje ekipe pred domačimi navijači in seveda tudi pred številnimi Stan-drežci, ki bodo gotovo spremljali svojo ekipo in navijali zanjo. Vsekakor že sedaj pozivamo navijače obeh strani, naj tudi oni pokažejo športno zadržanje ter naj navijajo v mejah dostojnosti.
Seveda pa so se tudi juventinci pripravili in računajo, da bodo tudi jutri takq uspešni, kot so bili preteklo nedeljo proti Slo-vrencu, ko so zmagali s 3:0; sicer
llllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllltllllllllllHIIIIIlllllllllllllMIIIIMMIIIIIIimiimilllllllllMIIMMIinillllllltlllllllllllllllllilllllllimillllllllllllinilllMIIIIIMlillMIilillMI
ZAHTEVA SINDIKALNE ORGANIZACIJE FI0T-CGIL
Zagotovijo naj se redni odhodi avtobusov izpred tovarne v Podgori
Občinska uprava in ravnateljstvo tekstilne tovarne naj zgradita dovolj veliko streho, kjer bi delavke našle zavetišče v primeru slabega vremena
Tajništvo FIOT-CGIL je poslalo ravnateljstvu ATA ln občinskemu odboru v Gorici, v vednost pa ravnateljstvu podgorske tekstilne tovarne ter občinama Moša In Sovod-nje pismo v zvezi z netočnim odhajanjem avtobusov izpred podgorske tekstilne tovarne. Sindikalna organizacija poudarja, da se te nepravilnosti večkrat ponavljajo. Tudi v četrtek 5. januarja, ko so delavke In delavci končali delo ob 17. uri, so morali pol ure čakai.i na prihod avtobusa. Ker ni v bližini nobene strehe, so se dodobra zmočili na dežju, ki je padal kot iz škafa. Avtobusov se za prevoz na delo ln z dela poslužuje na stotine delavk ln delavcev iz mesta, Ločnika, Standreža, Moše ln Sovodenj. Zato sindikalna organizacija protestira zaradi nerednostl ln zahteva od občinske uprave, da za-
gotovi redne odhode avtobusov, kot je predvideno v voznem redu.
FIOT-CGIL pa je v drugem pi smu, naslovljenem na goriško občinsko upravo in na ravnateljstvo podgorske tekstilne tovarne, prikazalo nevšečnosti, katerim so podvržene delavke in delavci, ki se poslužujejo mestnih in medmestnih avtobusnih zvez. Kadar pridejo z dela in čakajo na avtobus, seveda ne morejo najti nobenega zaklonišča, kamor bi se zatekli med dežjem. Čakati morajo na cesti in se močiti. Da bi se temu odpomoglo, predlaga organizacija sklenitev sporazuma med občinsko upravo in vodstvom tekstilne tovarne za zgraditev dovolj velike strehe v neposredni bližini obrata, kjer bi delavke mogle čakati na avtobus, ne oa bi so jim bilo treba Izpostavljati vremenskim neprilikam. Ker je v
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiriiiiiiiiiiimMiiiimiiirviiiiiiiiiiniMiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiimiiiiiiiiiM
ZA MASLOM JE NA VRSTI SE VINO
boo g L
Pokrajinski zdravnik odredil zaporo vinskega podjetja Curci v Gorici
Lastnik podjetja je bil prijavljen sodišču, ker so našli v podjetju snovi, ki po zakonu niso dovoljene . Zapora velja štirideset dni
Pokrajinski zdravnik dr. Montagna je včeraj dopoldne izdal odlok za zaporo podjetja Giacomo Curci iz Gorice, ki ima vinsko klet in vinsko trgovino v Ul. Paolo Diacono št. 72. Zapora velja za 40 dni začenši od včeraj 4. t.m. ter je bila izdana na osnovi člena 15 zakona št. 283 od 30. aprila 1962. Ta zakon daje namreč pokrajinskemu zdravniku možnost zapore do šest mesecev, za taka podjetja, ki so zagrešila ali so bila prijavljena sodnim oblastem za večje prekrške v zadevi potvorbe živil.
Podjetje Curci je bilo prav te dni prijavljeno sodnim oblastem, ker so v njegovih prostorih našli blago, ki ga ni dovoljeno uporabljati pri predelavi vina ali v kletarstvu na splošno.
Tako je sedaj po številnih aferah z maslom prišlo na vrsto tudi vino. 2e pred nekaj meseci je po mestu krožil glas o nekih nered-nostih, ki da so jih pri preiskavi ugotovili v tem goriškem vinskem podjetju. Vendar je šlo takrat le za govorice, ki so kmalu potihnile. Sedaj pa je zadeva že toliko dozorela s prijavo lastnika sodnim oblastem, da je pokrajinski zdravnik lahko odredil zaporo podjetja za dobo 40 dni.
Pristojne oblasti so za enkrat še zelo rezervirane in nočejo dati nobenih podrobnejših pojasnil. Vendar že dejstvo, da je bila vsa zadeva izročena sodniji v nadaljnji postopek, priča, da so tudi tukaj v apreki s predpisi za zaščito živil, ali v tem primeru pijač. Javno mnenje pričakuje, da bodo pristojni organi razčistili tudi to zadevo in če gre za ponovne špekulacije na škodo ljudskega zdravja, da bodo krivce tudi primerno kaznovali.
Sklepi pokrajinskega odbora
Preteklo sredo je imel pokrajinski odbor pod predsedstvom dr. Chientarolija svojo redno tedensko sejo, na kateri je proučil obsežen dnevni red,
Najprej so pripravili in proučili argumente, o katerih bo razpravljal pokrajinski svet na današnji popoldanski seji. Odobrili so tudi vrsto ukrepov glede javnih del, pokrajinske finance, v korist šolstva, pokrajinskega osebja in za socialno pomoč.
Na koncu so odobrili tudi izplačilo nagrade 50.000 lir za dr. Piera Venturinija, za doktorsko tezo o «krminsko-gradiščanskem polju», ki jo je zagovarjal 13. novembra lani na tržaški univerzi. Venturini je lepo in strokovnjaško ob-
ravnaval to vprašanje s socialnega, gospodarskega in zemljepisnega stališča.
Prispevki za zimsko pomoč
Prefektura je oujavila drugi seznam prispevkov za zimsko pomoč, zbranih v Gorici, Ronkah, Tržiču, Doberdobu, Gradiški ;n Krminu. V celoti so nabrali na tem drugem seznamu 331.619 lir.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor na goriški prefekturi je na svoji seji od 4. t.m. odobril med drugim tudi naslednje sklepe:
Tržič; trošarinska lestvica za le. to 1963; izvedba druge faze del pri gradnji občinskega vodovoda.
Gorica: izredna doklada za učno osebje pri pokrajinski gluhonemnici; potrditev knjigovodje Emilia Fumata za knjigovodjo pri ONMI za leto 1963; podpora civilni bolnišnici v Gorici za zdravniško službo za bolnike iz pokrajinske umobolnice.
Steverjan: izplačilo letne nagrade organistom.
Zaprta ulica v Standrežu
Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da so od včeraj 4. t.m. zaprla za 15 dni za promet Ul. Trevigiano v Standrežu, in sicer na odseku med železnico in novim podjetjem AGIP. Cesto so zaprli zaradi pokladanja vodovodnih cevi.
Obnova obrtnic za potujoče trgovce
Pokrajinski sindikat potujočih trgovcev sporoča, da morajo od 1. januarja do 28. februarja tega leta vsi potujoči trgovci obnoviti svoje obrtnice. V ta namen se lahko obrnejo na sedež svojega sindikata pri CISL v Gorici, Ul. Roma 20, vsak delovnik med urad. nimi urami.
Prijateljsko srečanje med Goriziano in Beogradom
V četrtek 10. januarja ob 21.15 e bosta v veliki dvorani šport-
nega društva Ginnastica Goriziana srečali košarkarski ekipi Goriziana ln Beograd. Beograd bo odigral prijateljsko tekmo z go-riškim moštvom s povratka na turnirju v Vareseju in Bologni. V beograjski reprezentanci bodo nastopili trije močni igralci, in sicer Gordič, Korač in Nikolič, ki so že večkrat zastopali Jugoslavijo na mednarodnih srečanjih. Za ljubitelje košarkarskega športa naj povemo, da bo italijanska radiotelevizija prenašala v nedeljo popoldne tekme s turnirja v Vareseju, kjer bo nastopal tudi Beograd.
bližini tovarne dovolj prostora za gradnjo takšnega objekta, bo sindikalna organizacija navedla stvarne predloge za rešitev tega vprašanja.
Prispevek za nakup semenskega krompirja
V zvezi s poročilom v časopisih, da je kmetijsko ministrstvo na podlagi zakona št. 1094 od 10. 12. 1958 dalo na razpolago za našo pokrajino 2.2 milijona lir za tekoče leto, sporoča kmetijsko nadzor-ništvo v Gorici, da bo ta znesek služil kot prispevek pri nakupu semenskega krompirja. Prispevek bodo lahko dobili direktni obdelovalci za nakup domačega semenskega krompirja pri pooblaščenih proizvajalcih (CE.MO.PA.)
Državni prispevek v znesku po 2QQ0 lir , za, stot ; iahko dobijo direktni obdelovalci in pa spolovinarji. Prvi lahko kupijo s prispevkom do 200 kg krompirja in spolovinarji pa do največ 100 kg.
Kdor želi dobiti tak državni prispevek, mora vložiti prošnjo ra posebnem obrazcu, ki ga dobi pri kmetijskem nadzorništvu v Gorici ali pa pri podružnicah v Ronkah, Gradiški in Krminu, najkasneje do 15. februarja.
Najdeni predmeti
Na sedežu mostnih stražnikov v Ul. Mazzini 7, v Gorici, hranijo naslednje najdene predmete:
Tri ženska in dve moški kolesi, električni brivni aparat, tri zvezke not, registrator na trak, moško uro, usnjeno torbico, denarnico z nekaj denarja, zavoj z modro galico, dva zneska denarja, vrečo z raznimi oblačili, nekaj svežnjev ključev.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga dobi v omenjenem uradu med uradnimi urami.
so bili v nedeljo dobri tudi Sovodenjci, pa so imeli smolo, ker je bila tekma prekinjena, ko so tako rekoč že zmagali. Trener Ju-ventine poziva naslednje igralce, naj se ob 13.30 jutri zberejo pri Milanu za nastop v Sovodnjah:
Devetak, Paškulin, Silič, Nanut L„ Nanut D., Nanut E., Ermacora, Marega, Petejan, Comelli, Batistič, Ferfolja, Lavrenčič in Zavadlav. Sovodenjci bodo nastopili v isti postavi kot prejšnjo nedeljo.
Podgorci bodo jutri nastopili na domačem igrišču proti Farri, ki je trenutno na vrhu lestvice tik pred Krminom, čeprav ima dve tekmi manj, Farra je torej močan nasprotnik in domačini se bodo morali potruditi, če bodo hoteli prevladati. Po drugi strani pa se jim prav sedaj nudi izredna prilik» za to, saj so bili preteklo nedeljo izključeni kar trije igralci Farre, med njimi tudi vratar, in Brasiliano, ki sta zelo dobra. Zato ni izključeno, da bodo Podgorci, če bodo v formi, obdržali doma kar obe točki. To bi bilo zelo dobro zanje in pa seveda tudi za Krmin.
Isontina pa igra v nedeljo v Standrežu proti ekipi iz Roman-sa ter se bo morala pošteno potruditi, če bo hotela doseči vsaj delni uspeh.
Snežne razmere na goričkih smučiščih
Po poročilu, ki smo ga prejeli od goriške turistične zveze v Novi Gorici, je bilo včeraj zjutraj sta nje snega na goriških smučiščih naslednje :
Log pod Mangartom 45 cm južnega in 2 stopinji nad ničlo; Bovec 17 cm južnega in nič stopinj, Kuk nad Kobaridom 30 cm in ena stopinja nad ničlo, Matajur 40 cm in nič stopinj ter sneži. Tudi v drugih krajih je snežilo in morda bo za jutri še več snega,
V Kanalski dolini so imeli včeraj v Trbižu, Žabnicah in Ovčji vasi po 50 cm snega in temperaturo okrog ničle, v Beli peči 60 cm snega in na Višarjah pa 150 cm. Na italijanski strani Matajurja so imeli 100 cm in je še snežilo. P redil in drugi prelazi so za avtomobile prehodni le z verigami.
Nesrečen padec v stanovanju
Ob 16. uri so nudili prvo pomoč 23-letn: 'levu Valente iz Ul. Ascoli 27 v Gorici. Obvezali so ji rano na levi nadlaktnici. Ranila se je pri padcu v stanovanju. Doma se bo zdravila 6 dni.
Na visoki Soli za telesno vzgojo v Neaplju je pred časom diplomiral beneški Slovenec Ivan Tomazetii iz vasi Zverinac v občini Grmek. Dokončal je slovensko učiteljišče v Gorici in bil vzgleden gojenec Dijaškega doma. Medtem ko mu čestitamo ob njegovem uspehu v življenju, izražamo tudi željo, da bi kar najbolj uspešno dokončal še orientalistiko, ki jo je začel študirati na neapeljski univerzi.
"""....1.........................................rumimi--p
CIVILNO STANJE V PRETEKLEM LETU
Lansko leto v občini JŠteverjan 1» rojstev, 18 smrti in 13 porok
Gabrijel Trpin je prejel dar vzajemne bolniške blagajne
V števerjanski občini se je leta 1962 rodilo 19 otrok, umrlo je 18 oseb, porok pa je bilo 13. Imena objavljamo po abecednem redu.
ROJSTVA:	Sanda Calandra,
Marco Di Lodovico, Alessandro Dolmella, Wanda Feroletto, Florijan Gabrovec, Pavla Hlede, Marino Lango, David Klanjšček, Filip Knez, Filomena Knez, Gabrijela Komjanc, Peter Komic Orella Korečič, Jurij Marega, Sandra Prinčič, Mirjam Simšič, Martin Srebrnič, Marko Terčič, Josipina Žnidaršič, Gabrijel Trpin, Po skle. pu vzajemne bolniške blagajne sta njen predsednik Ciril Klanjšček in podpredsednik Zdenko Terčič podarila družini Gabrijela Trpina s Sovence št. 17 darilni paket, v katerem je bila oblekca in pogrinjalo za novorojenčka. Doslej je to že tretji primer, da kmečka blagajna obdari tistega novorojenčka, ki se je rodil v mesecu decembru.
SMRTI:	Alojz Kumar, Josip
Gravnar, Uršula Gravnar, por. Pit-tol, Anton Hlede, Marija Bernarda Klanjšček, Filomena Knez, Ka. tarina Komjanc, vd. Komic, Bernarda Komjanc, vd. Gravnar, Ivan Koršič (umrl je v Avstraliji) 30. junija 1960 v prometni nesreči, vendar je vpis njegove smrti prišel na županstvo šele to leto), Karel Maraž, Ivan Mikluš, Andrej Perse, Felicita Pintar, por. Ste-kar, Franc Pušnar, Ludvk Simšič, Jožef Trpin, Ana Vogrič, vd. Maraž, in Ivan Vogrič.
POROKE: Romano Antončič iz Gorice in Jolanda Maraž s Križišča; Celeste Delotto iz Grojne in
Olga Bregant iz Podgore; Elvi Cuzzit iz St. Lovrenca in Ana Simšič iz Sčednega; Orlando Gre-goriš iz Standreža in Mafalda Ma-čus s Sovence; Ciril Hlede iz Sčednega in Florjana Juretič iz Sčednega; Alojz Komjanc z Vale-rišča in Marta Zuzi z Oslavja; Rudolf Mrak iz Jazbin in Marija Mrak (poročila sta se že leta 1948, vendar je bil prepis izveden šele lansko leto); Giovanni Oddo iz Ločnika in Slavica Pertot iz Bukovja; Konrad Pavlin iz Gorice in Fides Maligoj s Sovence; Alfredo Samotti iz Gorice in Silva Rožič z Valerišča; Florjan Terpin s Sovence in Emilidia Ladu s Sardinije; Guido Vida iz Gorice in Bernarda Trpin s Sovence; Lucijan Vogrič iz Ulancev in Veneranda Stanič iz Bukovja.
Značke za pse
Goriško županstvo opozarja vse lastnike psov, da jim v smislu obstoječih predpisov priskrbijo kovinsko značko. Isto dobijo na občinskem davčnem uradu v Ulici Mazzini 7/1. ter jo morajo dvigniti najkasneje do 28. januarja. Lastniki psov, ki bodo po tem datumu krožili brez omenjene značke, bodo kaznovani po zakonu.
Urezala se je
med pripravljanjem kosila
Ob 11, uri se je zatekla v bol-
Obvezali so ji desni palec in j« poslali domov, kjer se bo zdravila 12 dni. Furlanijeva je zdravniku izjavila, da se je ranila a strojem za mletje mesa med pripravljanjem kosila.
PHISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
................
VERDI. 16.00: «Sorpasso», V. Gass-man in C. Spaak. Cmobelt film. Zadnja predstava ob 22. url. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CORSO. 16.30: «Due contro tutti», W Chiari ln Vianello. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri.
VITTORIA. 16.30: Silvestro Gonzales «Vincitori e vinti». Slikanica Walta Disneya.
CENTRALE. 17.15: «L’arciere delle mille e una notte», T. Hunter in R. Podestà. Italijanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je od-
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,2 stopinje ob 12.30, najnižjo 7 stopinj nad ničlo
nišnico 55-1 etn a Germana Furiant, | &,6 » SER ‘d^^
stanujoča v Gorici, Travnik 58.114,2 mm.

''if“'
mm
;*W
m
.......... ..................' .......^^.^7r-T~'^::".,~7! ......^.T"^	..	>:.^.	......................,S?r	■■
16. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA A LIGE
In ter zimski prvak?
Toda Modena bo trd oreh
Naslov zimskega prvaka mu lahko resno ogrozi samo Juventus - Med Palermom in Sampdorio boj na repu...
Prva polovica italijanskega nogometnega prvenstva se bliža h kraju. Jutri bo na vrsti predzanje kolo, že naslednjo nedeljo pa bomo dobili zimskega prvaka prvenstva. Vse kaže, da bo ta naslov pripadel Interju, nekaj upanja pa lahko gojita samo še Juventus in Bologna, ki pa morata v jutrišnjih srečanjih vsekakor zmagati.
S stališča osvojitve naslova zim-
skega prvaka 1963 bodo vsekakor najvažnejša srečanja med Modeno in Interjem, Juventusom in Vb-nezio ter med Mantovo in Bologno. Modena za Interja ne bi smela predstavljati resnejše ovire, čo jo je celo zadnji na lestvici Palermo prisilil na delitev točk. Her-rera nima za sestavo svoje enaj-storice nobenih posebnih težav, saj razpolaga z najmanj 16 enakovrednimi ligaši, zato tudi eventualne zamenjave ne pomenijo o-šibitve. Se lažje delo kot Inter bi moral imeti Juventus, ki bo igral na domačih tleh z Venezio, ki ji zadnje čase ne gre prav nič «od nog». Domači poraz s Fiorentino jo je precej demoraliziral, pa tudi sicer je izven forme, kar pa je prav nasprotno pri Juventusu, ki je v zadnjih nastopih pokazal, da je prebrodil krizo in postavil resno hipoteko na eno najvišjih mest na lestvici. Sivori je Spet začel briljirati, Miranda pa se vedno bolj uveljavlja kot zelo nevaren strelec.
Precej bolj negotov pa je tzid srečanja med Mantovo in Bologno, v katerem bi poraz Bologne niti ne predstavljal kakšnega posebnega presenečenja. Bologni gre zadnje čase vse navzkriž, kljub njeni nedeljski zmagi nad Napolijem. Najboljši strelec prvenstva Pa-scutti ne bo mogel nastopiti še najmanj 15 dni in tudi obrambne dvojice Capra-Pavinato še ne bo na igrišču. Tudi Mantova ne bo nastopila popolnoma kompletna. Manjkal ji bo Pini, katerega bo trener Hidegkuti najbrž zamenjal s Castellazziiem.
Benetkah je bila vsestransko vzor modernega in učinkovitega nogometa, Hamrin pa je spet postal nezadržen kot je bil nekoč. Ce bo violičasta enajstorica ponovila igro prejšnje nedelje, se ji tudi sicer solidna enajstorica Laneros-sija ne bo mogla kaj prida upirati.
Spal, ki je v nedeljo na svojih tleh odščipnil točko nič kaj bojevitemu Milanu, bo tokrat gosto-vai v Genovi, kjer vsekakor ne
bo imel lahkega dela. Genoa krvavo potrebuje točk in bo zato napela vse sile, da pobere ves izkupiček.
Položaj na sredini lestvice bodo medsebojno reševale Atalanta in Roma ter Milan in Catania. V prvem srečanju je izid odprt vsem možnostim, v drugem pa je Milan favorit. Za nadaljni razvoj na repu pa bosta pomembni tekmi med Napolijem in Torinom in posebno med Palermom in Sampdorio, ki je kljub vsem nespornim Ocwirkovim trenerskim sposobnostim, pristala po nekaj zaporednih zdrsljajih na predzanjem mestu s samo eno točko prednosti pred svojim jutrišnjim gostiteljem Palermom.
Kandidati za A in B reprezentanco
RIM, 4. — Tehnični komisar italijanskih nogometnih reprezentanc Edmondo Fabbri je pozval naslednje nogometaše na skupni trening, ki bo v zveznem tehničnem centru v Covercianu 15. jan. za B in 16. jan. za A moštvo:
B REPREZENTANCA: Atalanta: Domenghini ; Catania:	Petroni ;
Bari: Čarrano, Catalano ; Fiorentina:	Albertosi, Malatrasi; Genoa:
Raveni; Inter:	Bolchi, Burgnich,
Mazzola, Picchi; Juventus: Castano, Leoncini, Trebbi ; Roma:	l>e
Slsti ; Sampdoria: Tamborini ; Spai: Bruschini, Bui, Gori, Muccini; Torino: Buzzacchera, Crippa, Ferrini, Vieri.
A REPREZENTANCA: Bologna: Bulgarelli, Fogli, Janich, Pascutti, Renna, Tumburus; Fiorentina: Ro-botti; Juventus:	Anzolìn, Salvado-
re; Lanerossi: Puja; Mantova: Negri; Milan: Rivera, Trapattoni; Roma: Menichelli, Orlando,
OBVESTILO SZ BOR Športno združenje Bor obvešča, da bo v nedeljo dopoldne ob 8.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» trening za moške v odbojki.
DOMAČA ATLETIKA V PRETEKLI SEZONI
N a kraj ših progah nazadovanj e na dolgih pa lep napredek
Loru iz Tržiča najboljši sprinter - Tržačan Da-nelutti absolutni gospodar od 800 do 10.000 m

Deželna atletika je v sezoni 1962 preživela hudo krizo, ker je v vseh treh pokrajinah zmanjkalo res veliko število odličnih atletov, ki so bodisi poškodovani, bodisi so odšli služit vojaško službo ali pa so prestopili k klubom iz drugih pokrajin Italije, ki nudijo poleg večje tehnične pomoči tudi možnost rentabilne zaposlitve. V Trstu, Tržiču, Gorici in Vidmu so v sezoni 1962 zmanjkali kot čez noč Blason, Mersini, Boccuzzi, Poserina, Medesani, Rosso, Zat, Bellen, Savino in Anseimi, ki so predstavljali sam vrh domače atletike. Vodilna mesta so prevzeli mlajši tekmovalci, posledica pa je bila, da se je povprečje skoraj v vseh panogah znižalo, čeprav so nekateri novi atleti celo prekosili svoje prednike. V tekih so napredek zabeležili le na progi 400 m z ovirami in na dolgih progah, kjer je Danellutti nenadoma postal ime državnega pomena.
Na 100 m je nasproti lanskoletnemu 10”7 Rossa in trem 10”9, letos najboljši Tassini z UT, isto znamko pa imata tudi Barbieri in Nigli. Za prva dva je rezultat napredek, negativna pa je bila sezo-
griseg (17 let) in Degano (18 let), ki je letos kar 5-krat postal deželni prvak. Na daljši progi sprinta se je močno opazila odsotnost Rossa, Savina in Boccuzzija, ki bi verjetno letos dosegli čase pod
22”, nepričakovano pa je na prvem mestu Loru iz Tržiča z 22”4,
na za Nigli j a, ki je 11”1 zabeležil komaj proti koncu septembra na mednarodnem mitingu v Celovcu. Med atleti, ki so dosegli 11”2 ali 11 ”3 vzbujata največ zanimanja za prihodnjo sezono Videmčan O-

ALPSKO TEKMOVANJE V OBERSTAUFENU
Francozinja Goitschel prva v veleslalomu
Na naslednjih treh mestih tri Avstrijke Med Italijankami najboljša Giustina Demetz
OBERSTAUFEN, 4. — Francozi-1 Fanton 1’37”92, 38. Lidia Barbieri n ja Marielle Goitschel je zmagala 1’38”62, 45. Ottavia Ramella 1’41”62 v veleslalomu na ženskem tekmo- ' (vse Italijanke).
Od ostalih srečanj bo najbolj zanimivo spremljati nastop Fiorentine v Vicenzi. V zadnjem času je Fiorentina začela naglo napredovati in spričo njenih odličnih iger so jo nekateri že začeli uvrščati med najresnejše kandidate za končno zmago. Njena igra v

mm
Atalanta-Roma	1	2	A
Genoa-Spal	1	X
Juventus-Venezia	1
LR Vicenza-Fiorentlna 2	X
Mantova-Bologna
Milan-Catania
Modena-Inter
Napoli-Torino
Palermo-Sampdoria
Catanzaro-Messina
Lazio-Padova
Mestrina-Novara
Trani-Taranto
2 X 1 2
X 2 1 1 2 X
1 X X
vanju v alpskih disciplinah v Ober-staufenu na Bavarskem, ki je veljajo za lestvice Mednarodne smučarske zveze. Proga je bila dolga 1200 m, imela je 350 višinske razlike in 40 vratc. Tekmovanje je potekalo v oblačnem in zelo hladnem vremenu, proga pa je bila v zgornjem delu zaledenela in zaradi tega zelo hitra.
Goitschel je prevozila 1200 m v času 1’25”8/100, za njo pa so se uvrstile, tri Avstrijke. Najboljša Ita lijanka je bila Giuština Demetz, ki se je uvrstila na 9. mesto.
Vrstni red:
1. Goitschel (Fr.) r25”8, 2. Marianna Jahn (Avst.) 1’27”96,	3.
Traudì Hecher (Avst.) 1’28”09, 4. Erika Netzer (Avst.) 1’28”54, 5. An-nie Famose (Fr.) 1’28”81, 6. Christine Famoso (Fr.) 1’28”87, 9. Giustina Demetz 1’34”50,	34. Enrica
Nemka Barbi Henneberger in Avstrijka Christl Was sta padli, pri čemer se je Avstrijka tudi ranila. Jutri bo na programu slalom.
Juniorsko prvenstvo v odbojki
" Vntelovadnirci šole «Morpurgo» na Čampi Elisi se bo 20. t. m. začelo juniorsko-) prvenstvo v odbojki. Na prvenstvu bodo sodelovala štiri moštva, ki se bodo v prvem kolu pomerila po naslednjem vrstnem redu.
Bor-VVF (Trst)
Olimpia (Gorica)-VIS (Trst) VIS -VVF BOR - Olimpia
BOKSARSKE LESTVICE BOXING ASS0C1ATI0N ZA DECEMBER 1962
Brazdi junec Eder Jo tre proglašen za boksarja leta
Za najboljšega boksarja v decembru izbran Tržačan Duilio loi
EDER JOFRE
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	prvi drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
1
X
2 2 X 1 1 2 2 1 1 X X 1 1X2 2X1
•	ATALANTA: Cornetti; Pesenti, Roncoli; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domenighini, Da Costa, Calva-nese, Merghetti, Nova.
ROMA: Cudicini; Fontana, Corsini; Guarnacci, Losi, Lojacono; Orlando, De Sisti, Manfredini, Angelil-lo, Menichelli.
•	GENOA:	Gallesi; Fongaro,
Ratti; Baveni, Colombo, Rivara; Meroni, Giacominl, Firmani, Panta-leoni, Bean
SPAL; Bruschini ; Gori, Riva ; Cappa, Cervato, Mucci; DelTOmo-darme, Massei, Bui, Michelli, Novelli
•	JUVENTUS:	Mattrel; Casta-
no, Salvadore; Emoli, Leoncini, Noletti ; Crippa ,Del Sol, Siciliano, Sivori, Stacchini
VENEZIA; Bubacco; De Bellts, Ardizzon; Grossi, Carantini, Fra-scoli; Azzall, Neri, Mencacci, Raf-fin, Bartu.
•	LANEROSSI: Luison; Zoppoletto, Savioni; De Marchi, Panzana-to, Stenti; Campana, Menti, Vinicio, Puia, Vastola.
FIORENTINA:	Sarti ; Robotti,
Castelletti ; Malatrasi, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, Dell’Angelo, Milani, Seminario, Petris.
•	MANTOVA: Negri; Morganti, Corgadi ; Tarrabbia, Castelazzi, Cancian; Allemann, Sormani, Gai-ger, Giagnoni, Simoni.
BOLOGNA:	Cimpiel ; Furlanis,
Lorenzini; Tumburus, Janich, Fogli; Renna, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Perani.
•	MILAN: Ghezzi; David, Trebbi; Radice, Maldini, Trapattoni; Mora, Sani, Altarini, Riviera, Fortunato.
CATANIA; Vavassori ; Michelotti, Ralbaldelli; Corti, Bichierai, Bene-glia; Battaglia, Biagini, Petroni, Prenna; Vigni.
•	MODENA: Balzarini; Barusso, Garzena; Ottani, Balleri, Giorgis (Chirico) ; Conti, Bruells, Bettini, Cinesinho, Pagliari.
INTER: Buffon ; Burgnich, Fac-chetti; Bolchi (Zaglio), Guarnieri, Picchi; Jair, Maschio, Di Giacomo, Suarez, Corso
•	NAPOLI: Pontel ; Molino, Mi-stone; Corelh, Gatti, Girardo; Fra-schini (Mariani), Rosa (Tomeazzi), Fanello, Ronzon, Tacchi.
TORINO:	Vieri; Scesa, Buzzac-
chera; Bearzot (Ferretti), Lancioni, Poletti; Cardillo, Ferrini, Hitchens, Peiro, Crippa.
•	PALERMO: Rosin; Ramusani, Calvani; Sereni (Malavasi), Benedetti, Spagno; De Roberti, Fernando, Borjesson, Volpi, Deasti.
SAMPDORIA; Sattolo; Vincenzi, Marocchi ; Bergamaschi, Bernasconi, Vičini; Toschi, Toro, Da Silva, Tamborini, Maestri.
PROVIDENCE, 4. — World Bo-xing Association je izbrala za boksarja leta Brazilijanca Ederja Io-freja, svetovnega prvaka petelinje kategorije, Ki je obranil svoj naslov s tremi zmagami s k. o. Drugi najresnejši, kandidat za ta častni naslov je bil Nigerijec Dick Tiger.
Za najboljšega boksarja meseca decembra pa je izbrala Italijana Duilia Loia, ki je z zmago nad Per-kinsom ponovno osvojil prvenstvo welter junior kategorije. Decembrske lestvice pa so naslednje:
TEŽKA KAT.:	Prvak — Sonny
Liston.
1. Floyd Patterson, 2. Ingemar Johansson (Sv.), 3. Cassius Clay, 4. Cleveland Williams, 5. Doug Kones,
6.	Henry Cooper (VB), 7. Billy Daniels, 8. Roger Rischer, 9. Zora Folley, 10. Franco De Piccoli (It.).
SREDN.TETEZKA KAT.:	Prvak
—	Harold Johnson.
1. Mauro Mina (Peru), 2. Eddie Cotton, 3. Willie Pastrano, 4. Gustav Scholz (Nem ), 5. Giulio Rinaldi (It.), 6 Erič Schoeppner (Nem.),
7.	Bobo Olson, 8. Allen Thomas, 9. Henry Hank, 10. Dean Bogany.
SREDNJA KAT.:	Prvak — Dick
Tiger (Nig.).
1. Gene Fullmer, 2. Terry Dow-nes (VB), 3. George Benton, 4. Paul Pender, 5. Rubim Carter, 6. Joy Giardello, 7. Joey Archer, 8. George Aldridge (VB), 9. Wilbert McClure, 10. John McComarck (Škot.)
SREDNJA JUNIOR KAT.: Prvak
—	Dcnney Moyer.
1. Bruno Visintin (It.), 2. Ralph Dupas, 3. Joey Giambra, 4. Luis Folledo (Sp.),	5. Nino Benvenuti
(It.),	6. Laszlo Papp (Madž.), 7.
Teddy Wright, 8. Gomeo Brennen (Birmania), 9. Gaspar Ortega (Meh.).
SREDNJELAHKA KAT.:	Prvak
Emile Griffith.
1. Luis Rodriguez (Kuba), 2. Cur-tis Cokes, 3. Brian Curvis (Wales), 4. Jorge Hernandez (Arg.), 5. Dick Turner, 6. Garland Randl, 7. Char-ley Scott, 8. Bob Fosmire, 9. Yoshi-nori Takahashi (Jap.) ,10. Johnny Newmann.
WELTER JUNIOR KAT:	Prvak
— Duilio Loi (It.).
1. Bunny Grant (Jam.), 2. Eddie Perkins, 3. Louis Molina, 4. Jose Stable (Kuba), 5. Battling Torres (Meh.), 6. Bel. Medina, 7. Roberto Cruz (Fil.),	8. Giordano Campari
(It.),	9. Shigemasa Kawakami
(Jap.), 10. Fernad Nollet.
LAHKA KAT.:	Prvak — Carlos
Ortiz.
1. Kenny Lane, 2. Paulie Arm-stead, 3. Doug Vaillant (Kuba), 4. Carlos Hernandez (Ven.), 5. Joe Brown, 6. Alfredo Urbina (Meh.), sley, 9. Teruo Košaka (Jap.), 10. 7. Dave Charnley (VB), 8. Art Per-Jose Angel Napoles (Kuba).
LAHKA JUNIOR KAT.: Prvak — Flash Elorde (Fil.).
1. Johnny BizzSro ,2. Kazuo Ta-kayama (Jap.), 3. Solomon Boy-saw, 4. Jose Luiz Cruz (Meh.), 5. Love Allotey (Gana), 6. Oscar Re-yes (Fil.), 7. Yukio Katsumato (Jap.), 8. A'iburn Copeland, 9. Rodolfo Marsholl (Pan.), 10. Raimondo Nobile (It.).
PERESNA KAT.: Prvak — Davey Moore.
1. Sugar Ramos (Kuba), 2. Raflu King (Nig.), 3. Floyd Robertson (Gana), 4. Jet Bally (Fil.), 5. Juan Ramirez (Meh.), 6. Leory Jeffrey, 7. Harold Gomes, 8. Alberto Serti, (It.), 9. Howard Winstone (Wales), 10. Lalo Guerrero (Meh.).
PETELINJA KAT.: Prvak — Eder Jofre (Braz).
1. Ismael Laguna (Pan.), 2. Jose Medel (Meh.),	3. Mundo Esparza
(Meh.), 4. Jorge Salazar (Meh.), 5. Katsutoshi Aoki (Jap.), 6. Jesus Pimentel, ". Piero Rollo (t.), 8. Al-phonse Halimi (Fr.),	9. Ernesto
Miranda (Arg), 10. Johnny Hamito (Fil.).
MUŠJA KAT.: Prvak — Fighting Harada (Jap.).
1. Salvatore Burrinl (It.), 2. Pone Kingpetch (Taj.),	3. Bernardo
Carabello (Kolumb.), 4. Hiroyuki Ebihara ''Jap.),	5. Pascul Perez
(Arg.), 6. Horaclo Acavallo (Arg.), 7. Henry Acido (Fil.),	8.	Ramos
Arias (Ven.),	9. Seisaku Saitoi
(Jap.), 10. Chartchal Laemfapha (Taj.).
Op. ur.: Boksarji brez oznake narodnosti so Amerikanci.
čas katerega je dosegel kar dvakrat in v zelo težkih tekmovalnih pogojih. Mladega atleta iz ladje-delniškega atletskega kluba je izenačil tudi oviraš Zanon iz Vidma, zaostal pa je Nigli, ki je z 22”7 tekel kar 3 desetinke slabše od osebnega rekorda iz leta I960.
Veliko razočaranje letošnje sezone je štiristometraš Dentesano. Od atleta, ki je lansko leto dosegel 48”7 in večkrat branil tudi dres mladinske državne reprezentance, so vsi pričakovali v 1. 1962 čas pod 48”. Žal nam tega zadoščenja Dentesano zaradi poškodbe in študija ni dal, tako da je častno brani! dober ugled domače atletike ie Loru, ki je po neštetih neuspelih poizkusih, prav v zadnjem dnevu sezonskih tekmovanj, prebil v Benetkah zid 50 sekund in postavil osebni rekord 49”8. Med atleti, ki so dosegli rezultate pod 51” je tudi Videmčan De Cecco. Ta tekač je med sezono dosegel res lepe uspehe: na mladinskem državnem prvenstvu je osvojil na 400 m z ovirami 3. mesto in kot edini na progi 400 m premagal Loruja. Slabši rezultat kot v 1961 je dosegel Zanon, kateri brez dvoma občuti odsotnost klubskih tovarišev Rossa in Prata, isto pa velja tudi za Tomaeila, kateremu ni uspeio bolje od 50”5, čeprav je leta 1961 v svojo korist zabeležil že 49”2. Od prvih mest je v lej panogi zaostal Tassini, ki je na tekmovanju v Bologni dosegel 51”5, v naši deželi pa mu nikdar ni uspelo preteči razdaljo pod 52 ’.
V	primerjavi z letom 1961 je letošnje povprečje prvih desetih na lestvici 51”08, medtem ko je bilo lani, ko je v Vidmu kar 5 atletov teklo pod 50”, za celih 7 desetink sekunde boljše.
Tudi na 800 m se je povnrečje prvih desetih (v 1961 2’00”38) letos z 2’01”9 znatno poslabšalo. Padec kvalitete pa ie povzročil le Dentesano, ki na tej progi ni nastopal, medtem ko so precej napredovali mladi tekači iz Trs'la.
V	tej disciplini ima najboljši cas Danelutfi z 1’58”3, drugi pa je Lo-ru z 2’00”2. Za bodočnost nudi največ upov Loru ; svoj čas je dosegel že v začetku sezone, kasneje pa se je posvetil le hitrosti. Ce bi atlet iz Tržiča tekel na tej progi tudi na koncu sezone, bi prav gotovo z lahkoto prekosil Danelut-tija, kot je dovoli razvidno iz njegovih rezuitatov na krajših progah. Razen reprezentanta Danplut-tija in Lcruja ie 1. 1962 pod 2'05” teklo še drugih 13 atletov.
Nasprotno pa so se rezultati na dolgih tekih izboljšali in segajo skoraj do vrha državne lestvice. Atlet, ki je tako temeljito popravil skoiaj vse dosedanje rekorde Tržačana Bellena je član videmske Polisportive Attilio Danelutti, nekajkrat tudi državni reprezentant.


-

Na progi 1500 m je njegov najboljši čas 4’02"1, omeniti pa je treba, da je v tej disciplini nastopil le malokrat in še to na domačin tleh, k.ier konkurenca res ni prehuda. Ce bi imel Danelutti za rivala na primer Bellena, bi bil sedaj njegov čas blizu 3’55”, kale» rega je kljub ne preveliki naravni hitrosti gotovo zmožen. Lepe sposobnosti iz sezone 1961 je potrdil mladi Caenazzo, ki je v svojo' korist zabeležil 4’10”. Atlet
da v tek na 5000 m. V tej panogi p je mnogokrat nastopil z najboljši- j-, mi v Italiji in skoraj na vsakem gostovanju popravil deželni re- £ kord. Od časa pod 15 minutami, k ki je že bi! za domače razmere s, izredne vrednosti, je prišel videmski atlet do odlične znamke 14’42” in zabeležil celo zmage proti italijanskemu rekorderju Contiju. Zs Daneluttijem, vendar z več kot enominutno zamudo, je uvrščen Intemperante, atlet ki se je izkazal predvsem v tekih po mestn’h ulicah, katere je organiziral njegov klub San Giacomo. Na tretjem mestu je z časom 16’02”4 Bla-sig iz Gradiške, Tržačan Ricatti pa je z 16’14”5 napredoval manj kot smo od njega pričakovali. Tudi na 10 km je Danelutti daleč pred vsemi: nov deželni reko-d 31’12”2 je odlični tekač postavil 16. avgusta kot član državne re-j l prezentance med srečanjem s t Švedsko v Stockholmu. Na dru-‘ , gem mestu v najdaljšem teku je * Ricatti, ki je med sezono pokazali' ' da	je	že	sedaj	bolj	nadarjen /8	a
dolge proge, kjer je najvažnejša f lastnost vzdržljivost, ne pa za 1506: ‘ in 5000 m kjer je atletu potrebna1 1 tudi hitrost. Na 3000 m steeple T, chase je deželni rekord 9T0”5 tudi tretji italijanski čas za 1962; dosegel ga je seveda Danelutti, ki	je	bil	torej	kar	v 5 discipli-
nah gospodar položaja na domačih tleh. Tudi tu je za «asom» iz Vidma velika luknja.
V tekih na ovire, ki so v vsej ) Italiji	zelo priljubljeni, imamo v	j
naši deželi dva res odlična atleta. ( Na 110 m je bil Svara evropska velesila, na 400 m pa spada Za- ; non med najboljše v državi. Dva- I kratni italijanski prvak se letos : za atletiko res ni preveč zanimal . in	se	je	razen	tega	med sezono
tudi ooškodoval, zabeležil pa je 1 vseeno čas 14”1, boljše od nje- ( ga je v Italiji tekel le Cornacchia,) ki je drugi v Evropi. Za Svaroj je z razmeroma dobrim časom, ! 15"9 Buttignon iz Gradiške, vsi ostali pa sledijo z znamkami čez 16”. V tej panogi se je posebno občutila poškodba Mersinija, ki je v 1. 1961 večkrat tekel pod 15". Zanon je na 400 zabeležil 54"7, večjega napredka pa ni dosegel zaradi študija.
Tržaška ekipa Libertas ima s 43”8 najhitrejšo štafetno ekipo za 1.1962, rezultat pa je prišel bolj slučajno in ne izraža homogeno ekipo, zato ima dosti večjo vred
CUS-a bo ostal v kategoriji mia- P°- zal° ?madr?Q0S^ dincev tudi v bližnji sezoni, tako nost znamka 43 9, katero Je dose-
da bo lahko tudi v državnem me-
rilu doseeel morda vidnejša mesta. Pod 4’20 ;e teklo že drugih 5
già Udinese z mladinsko ekipo in celo ne v najboljši postavi. V štafeti 4x400 je CRDA iz Tržiča
at,et_ov’	P* vrtuj-! ^d^^lorV zX’ daleč^od ^o-
mnogo pozornost, Franzil.	I i^oriive’, kT^ržT rekTrT. ^“3T5”7.|
Kot .ie tudi iz rezultata razvid-'
no je Danelutti položil največ tru-
BRUNO KRIŽMAN

»♦♦♦•♦♦♦♦♦ ♦•♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦«♦•♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦H** ♦♦♦••

Kako sem ugonobil Tahačevskega
da je treba počastiti nesrečnike, žrtve politike, ki jo je zavrgel XXII. kongres KP SZ. Kmalu bodo postavili spomenik žrtvam degeneracije, ki je delovala kakor strup v telesu delavskega gibanja.
KAKO SEM UGONOBIL TUHAČEVSKEGA
Guenther Peiss, pisec znane knjige «Človek, ki je sprožil drugo svetovno vojno», Je opisal dogodke, ki so privedli k ustrelitvi slavnega sovjetskega maršala Tuhačevskega, enega izmed najbolj sposobnih sovjetskih komandantov. Peiss je pravzaprav po reportersko obdelal izpoved Alfreda Neu-oxa, ki je skoval in izvedel zaroto in spletko, s katero je ugonobil slavnega maršala. Iz njegovih izpovedi se vidi; kako je vsa ta stvar tragična, kajti Tuhačevski je bil hkrati žrtev nacistične vohunske in protivohunske službe ter Stalinovega trinoštva. Tuhačevskega so v Sovjetski zvezi rehabilitirali, Tu objavljamo
Peissov spis oziroma Neuoxove izpovedi v skrajšani obliki.
REHABILITACIJA
Hruščov se je za trenutek ustavil.' «Tu so z občutkom žalosti....» Nato je nastal še en odmor, ki pa ni bil niti govorniški niti vnaprej premišljen: «... z občutkom žalosti so mnogi tovariši govorili o slavnih voditeljih naše partije, o žrtvah tiste dobe. Tu so bila imenovana imena Tuhačevski, Bluecher in drugi.»
27. oktobra je Hruščov govoril o «aferi Tuhačevski». Prvikrat po štirindvajsetih letih so se smela izgovarjati imena Tuhačevskega, Jakira, Eide-manna, Bluecherja, imena tragične «afere iz leta 1937». In sedaj je prišel z vrha ukaz,
Hruščov je govoril, in resnica, ki je začela prihajati na dan v zadnjih letih, postaja vedno bolj jasna. To ni enostranska resnica, saj jo potrjujejo razni dokumenti in pričevanja. Potrjujejo ameriški in nemški izvori, n. pr. nemški film o admiralu Canarisu, kakor tudi ameriške študije. Po teh izvirih je skovala te dokumente, na katerih je slonel proces o tako imenovani izdaji sovjetskih generalov leta 1937, nemška vohunska in protivohunska služba. Kot kaže, je to storil osebno Himmler ob pomoči Heidricha. Te dokumente so podtaknili češkoslovaškim agentom, ki so jih s svoje strani podtaknili predsedniku ČSR Benešu. Ta jih je poslal Stalinu, ki je na podlagi teh lažnih dokazov likvidiral cvet sovjetske vojske.
Z rekonstrukcijo «afere» je nastalo tudi vprašanje, ki so ga postavljali delegati 27. oktobra in ki ga je kasneje pojasnil sam Hruščov. «Kako pa
je sploh moglo priti do tega? Kako je bilo mogoče misliti, da so vojaki bili nemški vohuni?» Na primer Jakir. Vse do konca je hrabri general veroval, da je žrtev policijskih napak. Umrl je z vzkliki: «živela partija, živel Stalin!»
Kako je moglo priti do tega? Skušajmo odgovoriti na to. Vsekakor tajni dokumenti, mednarodne spletke. Sam Churchill, ki je govoril o tem v svojih spominih, opravičuje proces, obsodbe in podle represalije. A on očitno ni bil iskren simpatizer Sovjetske zveze. Vzroki tragičnega dogodka so očitno bolj zapleteni.
CVET REVOLUCIONARNE VOJSKE
General Tuhačevski je bil izredno zanimiva osebnost, človek velikih vojaških in političnih sposobnosti kakor v glavnem vsi ostali obtoženci, bili so «cvet revolucionarne vojske», kakor je rekel Hruščov. Mlad kadet, oficir ruske vojske v Franciji za časa prve svetovne vojne, je Tuhačevski kasneje pobegnil iz ujetništva v Nemčiji, da bi stopil v Rdečo armado. V kratkem Čapu je postal med meščansko
vojno strateg prve vrste in vojni teoretik. V letih pred hitlerjevsko pustolovščino se je v partiji in vojski boril za obnovo sovjetskega vojaškega ustroja in za spopolnitev vojne tehnike. V mednarodnih
vojaških krogih je bil Tuhačevski znan med drugim tudi kot teoretik modernega vojskovanja in nove strategije, ki je slonela na uporabi oklepnih voz in tankov.
Leta 1937 je vodil teoretsko polemiko s samim Stalinom. Ta je ostal v svojih izkušnjah iz državljanske vojne pri teoriji pozicijske vojne. Menil je, da mora modema vojska predvsem sloneti na razvoju topni-čarstva. Tuhačevski pa Je zagovarjal popolnoma nasprotne kriterije, ker je živel v toku tehničnega in teoretskega napredka, ki so ga uresničili nemški vojaški krogi v svojih pripravah na bodočo vojno. General se je hotel še posebno posvetiti razvoju moderne vojne teorije, ki se je navdihovala po ideologijah zmagovitega proletariata. Stalin in sovjetski voditelji, ki so Stalina slepo ubogali, so pozabili na leninistično načelo in vodili o stro borbo proti Tuhačevske-mu, so ustvarili ozračje sumničenja, v katerem je dozore-
la tragična drama leta 1937. Da je tako ozračje Stalinovih obtožb bilo vsaj delno navdihnjeno po tej polemiki, se vidi iz poslednjega književnega dela Konstantina Simonova. Seveda ne morejo naspro-stva glede vojne tehnike pojasniti celotne «afere», vendarle kažejo na neke jasne komponente. Med drugim se ne sme pozabiti, da so v vojski kadri kmečkega porekla, vojaki, ki so prišli iz vasi, neposredno vplivali na kritično stališče najvišjih osebnosti proti določenim meram kolektivizacije. Toda generali so bili izraziti revolucionarji in politične osebnosti zato se taka kritika ni mogla nanašati nanje.
Liki teh revolucionarnih vojakov, njihove osebnosti, njihove visoke ljudske kvalitete, so bile znane vsem sovjetskim državljanom, ki pogosto-ma niso mogli verjeti, da so vse te mračne stvari resnične. Tako se je n. pr. leta 1941, ko so se sovjetske čete z Vzhoda pojavile v Moskvi, često slišalo v ustih prebivalstva slavno Bluecherjevo ime. Prebivalstvo je bilo namreč prepričano, da je slavni general posebne armade z Daljnega vzhoda morda na čelu čet, ki so jih pri-
peljali, da bodo branili srce Sovjetske zveze. Medtem je Bluecherja v tistih tragičnih dneh, ko ni bilo več revolucionarne socialistične pravice, uničil nizkotni zbirokratizirani aparat.
V resnici še ni primer Tuhačevskega z vohunske strani dokončno razsvetljen, ker obstajata dve razlagi. Po prvi razlagi so si nacisti prvi izmislili, da bi bilo koristno spletkariti proti Tuhačevskemu, s čimer so šil samo na roko Stalinu, ki je že tako hotel ukloniti tega maršala. Po drugi razlagi pa Je spretno pripravila naciste do tega Stalinova NKVD, ki je hotela kompromitirati tiste osebnosti, katere je hotel Stalin s svojimi čistkami uničiti. V vsakem primeru je «afera Tuhačevski» služila človeku, ki se je zatekel h tiranskim metodam vladanja, tako da je našel povod, da na najbolj perfiden In krut način likvidira stare komuniste.
Idejo za to je dal zloglasni Heidrich, •"ef «Sicherhehtdien-sta», ki je iz nekih ruskih emigrantskih krogov v Berlinu zvedel, da baje generali Rdeče armade pripravljajo zaroto proti Stalinu. Heidrich je takoj skoval načrt, da s pomočjo ponarejenih dokumentov kom-
promitira maršala Tuhačevskega in še nekatere druge višje sovjetske oficirje. Ker se je Hitler strinjal z njegovim načrtom, je dal svojima namestnikoma Betensu in Neu-oxu nalogo, da ga presničita.
Največji falzifikat v zgodovini se je pričel z neko šalo, končal pa s pokolom, šala se je pričela s tem, da je nemška varnostna služba konec 1936. leta kupila od nekega ruskega emigranta v Berlinu vest, da generali Rdeče armar de pripravljajo zaroto proti Stalinu ter da se najkasneje v letu dni lahko pričakuje protirevolucija. Pri tem so omenjali Tuhačevskega kot voditelja upornikov in so govorili, da bi on rad dobil pomoč nemškega generalštaba. Po podrobnem proučevanju, ocenjevanju in povpraševanju je nemška vojaška obveščevalna služba prišla do zaključka, da je ta informacija absurdna ter poudarila, da se čudi, da je varnostna služba mogla verovati v take nesmiselne vesti. Poleg tega se je pojavilo vprašanje, ali ne bi lahko ta organizacija bolj pametno trosila sredstva in da ne bi jih uporabljala za take neumnosti.
(Nadaljevanje sledi)
■ risiimi vrv TRST - UL MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 ~ Poštni predal 559 - PODHll/NICA GOHICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33 82 - UPRAV A: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20- Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: éetru URLO 1	*	'	..... ................. •	••»»»	*• -* -	-- —	-*•- • - * - in*»#» -j . — — «ti-« — nui»	a un Ai« —	•»c.nAi	• 7«i/«in)i»..A ‘ržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FL.R.IJ ADIT, DZS, Ljubljana.
Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj upravi. —
letna” 1800 Ur polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tennu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno »HO din. četrtletno 4H0 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Llubllana
ulica 3-1 tele! 21-928 tekoči račun Drl Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene og'asuv: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, ftnančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. J	’	'	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst