Štev. 15.
»jitmeemi
Trst, v sredo 15. januarja 1913
HI mu ■ * I————■■
IZHAJA VSAK DAN
efc nedeljah in praznikih ob 5., so ponsdelJUh ob 9. zjutraj.
feftsmlčiie SteT. se prodajajo po 3 nvć. (6 stot.) v mnogih iobsiarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petru, JP&stojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Jćlti, Dornbergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 9SLA8I 8E RAČUNAJO na milimetre v širokosti 1 Mooe. CENE: Trgovinski in obrtai oglasi po 8 si mm. cisuirtnice, rahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, Tsaka i.-ialjna vrsta K ± Mali oglasi po * Btot. beseda, naj-pa 40 stoL Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprava ^Sdinosti". — Piačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toSljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Kdinoat*
.F
iko.
Tečaj XXXVIII.
.'!..	■	' —L.	" 1 111 '■!
NAROČNINA ZNAŠA
** -eio leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; aa m**
rotb« bres dopoal&ne naročnine, ?e apr»T» ne osirs. iiucauu b» n*i*lj(ko IiAjlbJ« „JCDUOSTI" itu*l S-••lo Uto Kron MO, tk pol lata Kros HO
VM dopisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nt frank* vana pisma m a« aprejesaja ta rakeplal aa as vračaj a. Naročnino, oglas« in reklamacije j« poiiljati na upravo listat
UBEDNIŠTVO: iiHoa atsrgie Salam 2« (*ar«dr.t da«). IahjaUfi ia odgovorni urednik ŠTfiFAN GODINA. Luuft koaaorcg tinta .Edinost". - Natianila Tiskarna .Kdiaosi* vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trutu. ulis»
Giorgio Galatti itev. jo. PoRito-feraallnllnl ra?on Itev. 841-652. TELFFOfl li TI-J7
Preko albanskih mej ne morejo
SrbsKo - črnogorska unija.
Brezplodnost konference poslanikov.
LONDON 14. (Iz.) Radi Nemčije, ki si želi manj ostrega besedila, se |e nota vele-! sil zakasnela. Sedaj pa hočejo tudi balkanske zavezne države vzporedno z velesilami s posebno noto Turčiji obrazložiti resnobo položaja in jej izraziti voljo, da se nehajo pogafati.
Besedilo note balkanskih držav, ki Ima biti predana z noto velesil vred, govori, da morajo pogajanja prenehati, a le takrat, če bi ostala Turčija vkljub nasvetom velesil trdovratna. Poročila iz Carigrada potrjujejo slutnjo, da se bo Turčija do konca protivila.
Kabinet Kiamila paše je v kritičnem položaju, ker mladoturška in ofidrska stranka propovedujete nadaljevanje vojne. Narodni zbor je že izbran, ali on bo čakal, dokler pride nota velesil v Carigrad. An-giežfei listi pa celo pravijo, da se je zborovanje Že izreklo za vojno.
Ce bi Turčija proti pričakovanju ostala trda in neizprosna, potem pač vojna ni izključena. Velesile sicer trde, da ne bodo trpele, da bi vojna zopet Izbruhnila ali edinost velesil je zadnje dni tako trpela, da Evropa ni več zmožna uspešno zborovati. V Londonu vlada hud pesimizem, dočim ca Dunaju še vedno upajo na boljše čase in pravijo, da se bo Še vse dobro izteklo.
Tudi glede rcmunsko-bolgarskega vprašanja so na Dunaju vkljub alarmlrajcčim vestem iz Bukarešta in Stfije dobre volje in rožnih nad.
Konferenca poslanikov v Londonu ne napreduje na nobeno stran. V vprašanju o albanskih mejah Še vedno ni med Rusijo in Avstrijo sporazuma. Zato pa tudi ni možno obravnavati o drugih rečeh. Ćuje se, da bo neka država tripeleentente — pač Francija — predlagala, da se to vprašanje opusti, dokler se ne razorožite Rusija In Avsirlja.
Ruska vlada veruje v mir.
DUNAJ 14. (Kor.) .Pol. Korr." ima od ruske strani iz Petrograda, da merodajni ruski krogi smatrajo vkljub dosedanjemu ravnanju Turčije nadaljevanje vojne nevero-jetnim. Nadalje poroča korespondenca o ruskem dvomu, da bi romunskobolgarsko vprašanje moglo začeti tvoriti novo stran balkanske krize. VelesJie delajo taico odkrito In odločno za mir, da si smemo obetati, da bo moči premagati še te poslednje ovire. Ko tako upa na ugoden razvoj splošnega položaja v vsakem oziru, nima ruska vlada vzroka za nadaljnje vojaške ukrepe. O odlokih vlade, ki bi šli čez okvir sedajnega stanja, se ni niti ukrepalo niti misliio na to.
Nemčija je pripravljena, a hoče mir.
BEROLIN 14. (Izv.) Pri današnji seji proračunske komisije se je stavilo zaupno vprašanje, da-li Je Nemčija za slučaj vojne
pri denarju in da-li ji ne manjka živil. Konstatirali so, da ima Nemčija denar in da se ni treba razburjati, sicer pa da itak hoče samo mir.
Konec mirovne konference in premirja?
LONDON 14. (Kor.) Reuteriev urad javlja: Načelniki delegacij balkanskih drža? so sklenili pri svoji konferenci, ki se Je vršila danes predpoldne, da bodo istočasno s predan jem note velesil balkanske države izročile porti posebno noto, s katero zaključujejo mirovno konferenco. Sklenili so tudi, poveljnikom armad priobčiti instrukcije, da se naj pripravijo na konec premirja.
Bolgarska armada.
SOFIJA 14. (Kor.) O priliki novega leta je biio mnogo vojaštva pomaknjenega v višje čine.
SOFIJA 14 (Kor.) Bolgarska telegrafska agentura zanika vesti o nasilstvih bolgarskih čet v osvojenih pokrajinah.
Miljukov pojde v Sofijo.
BELGRAD 14. (Izv.) Vodja kadetov, ruski politik Miljukov odpotuje te dni v Sofijo. Smatrajo ga splošno za zaupnika Sazo-nova, ruskega ministra za zunajne zadeve.
,Leto čudežev."
SOFIJA 14. (Kor.) Ministrski predsednik Gešov objavlja v »Miru* pod nadplsom „Leto čudežev" članek, s katedra spominja na težko atmosfero početkom leta 1912. Ministerski predsednik slavi z zgovornimi besedami res čudežno delo, ki je bilo končano vsled balkanske zveze in bzezprimerne hrabrosti zveznih balkanskih armad. To delo bo tekom tega leta venča! še drug čudež z udeJst7ovanjem dolgo sanjanih sanj o Veliki Bolgariji, tako veliki kakor bi morala biti glasom sveštefanskega mira. Skupno postopanje Francije in Rusije.
DUNAJ 14. (Izv.) „Zelt" poroča Iz Pariza, da bode vojni minister Lebruu zapo-vedal višjemu poveljniku Joif.eu, da naj gre z generalom Castelaauom v Petrogiad, da se dogovorita z vodstvom ruske armade o skupnem postopanju.
Združena Srbija-Črnagora ?
DUNAJ 14. (Izv.) Neka tukajšnja korespondenca prlobčuje važno belgrajsko poročilo, ki se pa še ne da presoditi v koitko je točno in resnično. Glasom te vesti se baje dogovarjajo v Londonu srbski in črnogorski , delegati o zvezi med Črnogoro in Srbijo, oziroma stopltvi v eno samo državo, 7a zveza bi bila taka, da bi bile pravice obeh dinastij enake in nedotakhtve, a pri tem bi pa imela Srbija Črnagora skupno armado, skupno ministrstvo za zunijne zadeve, skupne gospodarske interese itd.
(Taka zveza bi bila priporočljiva, da se temeljito zajezi „Drang nach Oiten" in bi se gotovo dala udejstvltl. — Ured.)
PODLISTEK.
AKTA.
.Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dumas. — Prevel F. P,
I.
trstje, je bilo podobno Fidijevemu^) kipu, ki mu Je Prometej voahnil življenje. Samo noge se niso nič ka] prilegale krepki postavi, kajti bile so navidezno premajhne, da bi mogle nositi težo telesa. To bi bila edina pomanjkljivost njene lepote, Če bi bilo sptch umestno očitati mladi deklici tako ne-popo'ncst. Mfcdostea prikazen je bila tako lepa kakor nimfa Pirena, v čije solzah, ki so se itpremenile v studenec, se je ogledovala ravnokar. Trenutek se je deklica tiho Bilo je 7. maja (ki se imenuje pri j opazovala; nato si je uredila lase, spletla Grkih Targelion) leta 57. po Kristovem i dve kiti ter si ju pritrdila z vencem iz po-rojstvu in S10. po ustanovitvi Rima, ko je j marančnih oleandrovih cvetov, ki ga je bila stopila skoz vzhodna vrata korintskega j spletla ravnokar. Nato se le sklonila nad mesta neka mlada, petnajst- do šestnajst- j vodo, da bi si utešita žejo, ki jo je bila letna deklica. Vitka, lepa in čvrsta kakor j privabila na ta travnik. Dasi ravno Jo je Diana je hitela na morsko obrežje. Na ne- j precej občutila, si Je morala prej utešiti kem malem travniku, ki Je me-il na majhen nekaj, kar se ji je zdelo nujnejše. Najprej oljkin gaj in na potoček, ki Je šumel v j se je hotela prepričati, Če je še najlepša senci pomarančnih in oleandrovih dreves, se j deklica v Korintu. — Lepa resničnost in je ustavila in je jela iskati cvetlice. Trenutek j DJena podoba sta se bližali boijinbolj. Ime-je pomišljala, da-!i naj bi izbrala vijo'ice ali novali bi ju lahko dve sestri, nimfo in na-vetrnice, ki so tukaj cvele v senci Minervi- jado, ki se združujete v sladkem poljubu, nih dreves, ali pa narcise in lokvanj, ki je Ustni sta ss dotaknile, voda je vztrepetala, rastel ob robu vode in ki je splaval po po- božajoči veter je razkošno zavel nad reko vršju. Odločila se je zanj in hitela veselo ia stresel nanjo dišečega, rožnatega cvetja,
Nota velesil še ni zrela.
BEROLIN 14. (Kor.) Wclff D v telegrafski urad Javlja iz Carigrada: Predanje note velesil se je zapoznelo za dan ali dva, ker je nemška vlcda nekaj pripomnila, vsled česar morajo noto še enkrat predložiti konferenci poslanikov v Londonu. Vsi poslaniki so razven nemškega prejeli instrukcije, ki pa se bodo morale izpremenlti radi zopetne pre-sodbe note v Londonu. — Pričakuje se pa, da predado noto skupno v četrtek.
(Zanimivo je, kako Nemčija korak ve-fesH Turčiji v pr!d zavlačuje. Tem bolj zanimivo pa Je to, ker ]e že naprej vedela nemška vlada, da note ce odobri in vsled tega svojemu poslaniku ni poslala zadevnih iostrukcij. — Ured.)
Nasprotstva v srbskem kabinetu.
DUNAJ 14. (Izv.) Večerni list „Zeit" priobčuje depešo iz Betegagrada, glasom katere res obstojijo nasprotstva med ministrskim predsednikom Pašičem in finančnim ministrom Protičem. Poslednji Je namreč protivnik Bolgarom pri|azne politike Paši-čeve in ne bi rad gledal, da bi se sest&l PaŠič z Berchtoldom.
Utrdbe v Nišu in Kragujevcu ?
PRAGA 14. (Izv.) „Prager Tagblatt" ima od neke iz Srbije došte osebe vest, da noč in dan dela mnogo tisoč delavcev v Kragujevcu in Nišu pod vodstvom francoz-kih inženirje v-cf idr je v močne utrdbe.
Posvetovanje finančnega odseka.
DUNAJ 14. (Izv.) Pri današnji seji so se zastopnici strank večine posvetovali o finančnem načrtu. Minister Zaleski je ude-ležnikom predložil zakonski osnutek o u vedenju davka na vžigalice. Glasom tega bi se zakon že letos 1. Julija uveljavil za vse vrste šibic. Pri onih iz lesa in za domačo rabo bi znašal davek za zavoj, ki obsega 60-80 Škatljic, 2 vinarja, za luksunjozne pa po 10 vinarjev. V inozemstvu bi se davek pobiral že v t?ornicf, ko sprejema trgovec blago, pri inozemskih in ogrskih proizvodih pa na meji. Minister Zales&i izjavlja, da predloži svoj osnutek zbornici še le, ko ga pozove finančni odsek.
Zanimivo pojasnilo Je podal minister glede vpog-eda v knjige. Vpogled v knjige je odrejen samo v preventivne svrhe In proti sleparskemu postopanju davkoplačevalcev. Poskrbljeno pa bo baje z ostrimi predpisi, da ne bo noben davkoplačevalec izpostavljen veksacijam in Šikanam, ali pa celo zlorabi njegovih podatkov.
Popoldne se je sestal komite referentov pri konferecd, ki se je posvetoval o preo-snovi osebnega dohodninskega davka. Jutri se pa zberejo tri velike konference, da se posvetujejo o odmerjevalnem postopanju v davčnih zadevah, razdelitvi osebnodohod-ninskega davka, vpogledovanju v knjige in davku na špirit.
Jutri popoldne se bo vršila konferenca vodilnih oseb obeh zbornic.
Za izpopolnitev trgovinske mornarice.
DUNAJ 14. (Izv.) Koncem januarja se bede vršilo tukaj posvetovanje vlade z L!oy dovim ravnateljstvom o ustanovitvi pomor-
skakljajoč k reki.
Na obrežju se je ustavila; medtem so se ji bili razpleli njeni dolgi lasje. Pokleknila je ob robu vode, se skloni'a nad njeno gladino In se smehljala lepi podobi, ki ji je žarela iz nje nasproti. Imela je krasne temne oči, jonski nos in sveže ustnfce, rdeče kakor korale, ter je bila vsekakor ena najlepših deklet na Orškem. Krepko telo, kakor izklesano iz mramorja, a vendar gibko kakor
ki Je hitelo dalje proti morju.
Ko se je mlada deklica zopet vzravnala, se je ozrla proti zalivu in ga za hip občudovala. Obrežju se je bližala ladja z d ema vrstama veslarjev, s pozlačenim po isekom in s Škrlatnimi jadri, ki jih je gnal veter, pihajoč iz vzhoda. Dasiravno je kila oddaljena od obrejžja še četrt milje, je Čula mornarje, ki so v zboru peli pesem na
čast Neptunu*); natančno je spoznala fri-giški nape v, po katerem so se pele svete pesmi. Glasovi, ki ]ih je bil veter raznosil okoli, so segali do nje in so doneli mehko in ubrano kakor spevi Apolovih **) svečenic. Niso bili surovi kakor glasovi kaiidonskih in kefalonskih mornarjev. Očarana od te
I pesmi, je mlada Korinčanka vstala, ulomila nekoliko pomarančnih in oleandrovih vej, da bi spletla drug venec, ki ga je hotela pri j povratku položiti na oltar boginje Fiore; .nato se je radovedno in % počasnimi koraki bližala obrežju in si medtem urejevala IdehteČe vejice, ki jih je bila nabrala na 'obrežju reke. Medtem se je ladja približala, tako, da mlada deklica ni le čula posameznih glasov, temveč Je že lahko razločevala obraze pevcev. Pest m, ki so jo peli, je bila neka molitev k Neptunu in je obstajala iz kitice, ki jo je nekdo peval naprej, nakar je šele sledil zbor. Napev je v prijetno ziba-jočem se ritmu posnemal enakomerne gibe mornarjev, ki so čvrsto prijemali za vesla in Jih zopet izpuščali v morje. Pevovodja Je bil bržkone obenem lastnik ladje; stal je na prednjem defu in spremljal pevce s kitaro, kakor jo je bii ustvaril kipar Evterpi, boginji biagoglasja. Ob njegovih nogah Je čepel suženj, oblečen v dolgo azijsko obleko, kakor sta jo nosila cba spola, tako, da mlada deklica ni mogla razločiti, je-li moški ali ženska. Poteg svojih klopi so stali petja-željni veslači in slavili Neptuna, ki jim je poslal ugoden veter, da so lahko počivali
*) Fidija — najslavnejši grški kipar.
ssega tečaja za ablturifente na — Dunn Ju Ta bi naj bil za to, do vsposoblja nemšk element za cfidrsko službo na trgovins-ih ladjah. Izrazila se bode tudi potreba Šolske ladje za pomorske šole. Prvi predlog Izvira gotovo od Lloydovega predsednika Der-schatte.
Obravnava malega finančnega načrta.
DUNAJ 14. (Kor ) Danes se Je vršilo v poslanski zbornJci posvetovanje o malem finančnem načrtu In se bode Jutri nada'je-valo. V Javnost so prodrla tozadevno razna neresnična poročila. Tem nasproti konst^-tirajo od poklicane strani — da se bode vršila konferenca, ki se bode pečala s pro-vedenjem malega finančnega načrta v svrho kritja troškov službene pragmatike in p* z vprašanjem deleža dežel pri zvišanju davkov, po želji zastopnikov velikih strank, ki si želijo obravnave navedenih vprašanj v privatni in za stranke v nobenem oziru obvezni obliki. Pa tudi offcljelen pogover s člani gosposke zbornice se ne bo vršil.
Dobernigova kapuclnada Italijanom
DUNAJ 14. (Izv.) Poslanec Dobernig prlobčuje v „Oesterr. Volksieitung" pod naslovom „Adriatisches* članek, s katerim krvavoresno pozha Italijane h pameti in da bi »se priklopiti Nemcem*. Dobernig n do-vezuje svoj Članek na dejstvo, da so pred nekimi dnevi prišli voditelji dalmatinskih Italijanov na Dunaj, da se pritožijo radi zanemarjanja in zapostavljanja italijanskega e-zika v deželi, kjer »je nekoč cvetela italijanska vlada. Danes pa Je seveda beseda o italijanski vladi ie pravljica o minoiih dnth."
Dobernig spominja, da Je že pogosto pridigoval o potreb!, da bi se Italijani i.ri-kloplil Nemcem, ali Italijani nimajo smis a za to. To bede škodilo Italijanom, kajti v^a evolucija naroda v Trstu, Istri in na Gj-riŠkera se vrši le na italijanske troške.
Trezne resnice ti ljudje ne preneslo. Domišljija o njihovi navidezni moči jim re da, da bi spoznali, kako so ogre ženi. M; t jim poznavanja dogodkov v državi, k. ttri so nehvaležni za to, kar jim dava. In n ti svojih lastnih mestnih zridev ce znajo urejati, kakor dokazujejo slučaji v Pulju in drugod.
Pri tem pa Slovani vedno napredu ejo, da, celo v Trstu samem. Leta 1900 je !o po ljudskem Štetju v Trstu nad 77% Italijanov ln nad 16% Slovencev, po izkazu Štetja leta 1910 pa Je bilo Italijanov s: ino šč 63%, Slovencev pa že 30%. Nem^ko-romanssi blok, ki bi ga morali ob Airiji praktično udejstvitl, bi se gotovo obnestl in bi takim razmeram odpomcgel. Tako bi proti 430 tisočem Slovencev in Hrvatov na Goriškem, v Trstu in v Istri stalo 390 tisoč Italijanov in Nemcev In ti bi se z uspehom protivili slovanskim nakanam.
Če pa se Italijani ne bodo odrali na nauke svoje dalmatinske zgodovine, se bodo pa čez 3 ali 4 desetletja prebudili f ot m ■ šina, otok, ki ga izpedjeda Jugoslovar morje, morje, ki bode zaprlo Italijanom ->ot na obrežju v Italijo. 1 istokrat pa fchxo iščejo Italijani svojo Julijo Venecijo v mesecu. Nemcem pa bode ostala zavest, da so g >-vorili svojo besedo.
•) Hpptun — bog morja. **) Apolo — bog glasbe in pe^ja.
(Dalje.)
Ti nesrečni Italijani, da ne ubogajo dobrosrčnega Djberniga, ki jim obsta tc <ih dobrot, če se prikiopijo Nemcem 1 Pač p^če Doberniga in njegove oprode, da do„ daj Italijani še nimajo smisla, da bi si na * o-jih priih vzgojili nemškega gada, ki zas u i vsakega in ga skuŠ3 uničili, ko se ir» i je ovil krog telesa. DobernJg Italijanoi.; ne nudi pomeči, niti Je lim ne obeta, ls nev -jen in skoro že jezen jih roti, da se naj N ;n-cera prikiopijo (podajo, podvržejo). K i »e zgodi to, pa bomo že videli kako b- a-dalje, si misli.
Ce kćže Dobernig na nazadovanje l a-lijanov, je to le navidezno padanje njiho ga Števila, ker se danes že mnogi prizn; vsjo za Slovence ia Hrvate, ki so prej mcićali. Italijan je pa ostal Italijan. Mi za se nra-vimo Italijanom le to — saj se bode dru jod lahko obširneje o tem govorilo — da se naj .prikiopijo" Nemcem za poskušnjo kje na Tirolskem, kjer so v ožji dotiki z Nt r.cl, pa bodo videli, kako zarosi na nje vseh blagrov. Preveč se jim pa naj ne podajo. ali pa naj ce/o zahtevajo, da se naj Nemci njim „prikiopijo* in podpirajo njihove Krajevne težnje v vseh oz.rih. Prepričani smo, da bode tako nemške gorečnosti na mah ko ec.
Zgovorni in za zvellčanje Italijanov *oli vneti Dobernig si bo pa moral uredili v Trstu posebno misijonsko postajo; m rda užene na licu mesta s slovenskim hudičem Italijane v svoj vsenemŠki rog. — Ured.
Zbližanje med Španijo in Vatikanom.
MADRID 14. (Kor.) Bivši trgovinski minister Calbeton bo baje imenovan za poslanika pri Vatikanu.
Poldrugi milijon v goreč! tvornici.
DUNAJ 14. (Izv.) V belograjski tvornici za sukno, ki |e bila dobaviteljica srbske armade, pa je sedaj zgorela, je lastnik irć (ne Illlg, kakor se je pomotoma poročalo) ssti s smrtno nevarnostjo reši! blagajno s poldrugim milijonom dinarjev. Srbi so prepričani, da je zanetil kak sovražnik Srbije.
Poplava v Ameriki.
CINCINNATI 14. (Izv.) Veletok Ohio nevarno narašča. Vsled poplave }e moralo Z2 3000 prebivalcev zapustiti otoke v reki. Poplavljen je tudi že velik del doline.
Oficirji proti vojaški službi.
DUNAJ 14. (Izv.) Iz Budimpešte poročajo, da je bilo 13 oficirjev 32. polka pešcev toženih goljuf je, ker so pomagali refcru-tom, da so se lažje iznebiU vojaške siužbe. Zar;rll so tudi nekega majorja in ga spravili v BidimpeŠto.
Vojne igre avstrijskih garnizij.
DUNAJ 14. (Iiv.) „Zeit* poroča, da se bodo vršile tekom tega meseca po vseh večjih garnizijah vojne igre, ki se jih udeležijo vsi višji oficirji in na vabiio tudi oficirji v rezervi.
Krobatinovl pOsetl v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 14. (Kor.) Vojni minister vitez Krobatin je danes obiskal še druge člane vlade, dvorne dostojanstvenike ter na če!.:ike cerkvenih in civilnih oblasti. Vojni minister se je danes predpoldne vrnii na Dunaj.
Zadušnica za Luitpoldom bavarskim v Vatikanu.
RIM 14. (Kor.) V sikstinski kapeli se je vršila danes slovesna zadušnica za rajnim pri icem regentom Luitpoldom bavarskim, kauri je prisostvoval tudi papež, 21 kardi-n^ ov, papeževe sestre in njegova nečakinja, dL-omatski zbor pri papežjceni dvoru, razni dr;<gi cerkveni dostojanstveniki, veliki mojster malteškega reda in mnogo drugih osebnosti.
Dvorni tajnik radi dolgov pobegnil.
DUNAJ 14. (Izv.) „Extrabiatttt javlja, da je dvorni tainik pi. Steer, ki je pobegnil, napravil pri raznih oderuhih nad 300.000 K meničnega dolga.
Zverinski oče.
BUDIMPEŠTA 14. (Izv.) Blizu glavnega mesta je hišnik Mengel hotel ponoči posiliti svojo 18letno hči Marijo, ki je bila proda-jalfta v neki trgovini. Ker se je pa dekle branilo, jo Je zverina umoril.
Blagovni promet proti Srbiji.
BUDIMPEŠTA 14. (Izv.) Ravnateljstvo cgnkih državnih železnic je uradno priobčilo, da je od 12. t. m. ustavljen blagovni promet v smeri proti Zemunu in v Srbijo in Bolgarijo.
Boj Španskih republikancev proti konservativcem.
MADRID 14. (Kor.) Odbor republikansko sodjalistovske zveze je napovedal konservativcem ljut boj.
Kolera v Odesi.
ODESA 14. (Kor.) Tu je bakteriološka preiskava dognala nov slučaj kolere.
Balkanska zveza.
Ne glede na to, kakov bo vspeh (on-dor. kim pogajanjem, zapiše zgodovina leto 1912 na efemeridne tablice — med velike dnevne beležke. Tako pravi Charles Loiseau v parižkem listu Information" in nadaljuj: „Za hip se je mogio misliti, da napiše zgodovina na dve simetrični strani: 1453 in 1912. To je, datum, ko si je Mohamed I{. osvojil Carigrad, in datum, ko je biia darovana v prvič zopet maša v baziliki sv. Sufije v Carigradu. No, med ta veličastni sen in resničnosr so se postavile utrabe pri Čataldži, kolera in — intrige, ki jim zaslužne avktorje spoznamo morda pozneje."
Vendar pa je Turčija — po uverjenju Loiseau-a — prenehala biti evropska vlast. Njeno politično telo je razsekano tako, da Bospor deli glavo od trupla. Usoda odbija In zavrača Turčijo za vedno k — azijat-skemu ognjišču, od koder se je bila razlila po našem kontinentu.
lo je do sedaj povsem gotova bilanca še ne dovršene vojne, a zadostna dovolj, da napravlja to leto znamenito, da bo to prehod ja točka k novemu zgodovinskemu ciklusu.
Vprašanje je sedaj: kdo zavzame na balkanskem polotoku izpraznjeno mesto turškega cesarstva? Logika pravi, da bi morala biti to zveza narodov, ki so se združili za vojno!
Ti narodi se imajo zahvaliti ujedinjenju ne samo za svoje vojne vspehe, ampak tudi za spoštovanje in simpatije Evrope. Z ujedinjenjem so si pridobili mišljenje drugih, in odgojili so, uredili in disciplinirali tudi mnenje — pri sebs!
Zato so zavezniki morali uvideti, kako ima dogovorna zveza neko svojo lastno moč ter da jim ta zveza daje najbolje garancije toliko nasproti vnanjim neprijateljem, kolikor proti lastnim navskrižnostim.
In zakaj naj bi Evropa uezaupno sprejemala to eventuvalnost balkanske federacije ? Naj le vrže pogled na samo sebe, pak bo videla vzrokov in precedensov (prejšnjih slučajev) za take politične oblike. Od fran-cozkih mej Jura pa do mej današnje Srbije
je ravno z federativnim principom rešen problem raznovrstnih in mnogoštevilnih plemen osrednje Evrope. Šficarska, kjer govore tri jezike in kjer ima vsak kanton svoje zakone, je federalna država. Avstroogrske morarhije se ne more vsporejati ne z Bour-ooosko Francifo, ne s Savojsko Italijo. Ta monarhija je le na zunaj duvalistična, v stvari pa
nam kaže kakor nekaka monarhična Š/ica, v kateri podedovana lojalnost narodov napram skupnemu vladarju nadomešča dogovorno privoljenje k skupnosti.
Zakaj naj bi torej Srbi, Bolgari, Grki in Črnogorci ne mogli ustvariti nekakega tretjega tipa ustave, zasnovane na federativnem interesu? Moderno pravo je toliko pregibljlvo, da more spraviti v sklad ta interes z avtonomijo obstoječih držav in vladajočih dinastij. Zvezne države Švicarske, zvezna država Avstro-Ogrska, zvezne države Balkanske — in se že oglaša kdo, kt napoveduje celo zvezne države Evrope: ta splošni tok zgodovine pokazuje, kako politični organizmi vedno živeje teže za tem, da najdejo varstva v sindikat ni formuli. In mari zveze, prilateljstva sporazumi, ki igrajo danes tako veliko ulogo v odnoŠajih med velikimi državami, niso nikaki sindikati, posvečeni po običajih in tako vel{avni, da bi se velevlast, ljubosumna radi svoje osamljenosti, morala primerjati poslancu »divjaku".
Balkanski narodi bi se torej ravno v tem Času, ko se odpira in širi njihova politična karijera, pokazali ne samo neprevidne, ampak tudi nemoderne, ako bi dopuščali, da popokajo vezi, ki Jih je ustvarila in utrdila med njimi — zmaga.
Ob meglenem začetku leta 1913 želimo — tako zaključuje Loiseau — torej najprej balkanskim narodom, da si dobro zapomnijo to resnico, ki je neizmerno važna to liko za splošni mir, kolikor za njih same!
Maša prva skrb.
Za Slovence Je bila lansko leto pre-*kušnja, koliko premorejo blaga srca v požrtvovalnosti. Razun neštevilnih domačih potreb je bilo treba dokazati v dejanju, kako globoko je zasajena v naših srcih slovanska vzajemnost. Preskušajo smo prestali slavno, da se nam morajo tudi veliki narodi diviti. Mnogo nad 100.000 K smo zbrali za svoje ljubljene slovanske brate na Balkanu.
Četudi Je ta svota v primeri z ogromnimi žrtvami vojne le samo drobtina, vendar našo dobro voljo mora vsakdo ceniti in spoštovati.
Bio bi hudodelstvo, ako bi bil hotel kdo ovirati dejanske simpatije, zato smo zapostavili svoje lastne potrebe. Naše dobrotvorne organizacije so molčale, čeravno jih le trla velika skrb. Med temi imamo v mislih našo glavno rešiteljico Družbo sv. CM. Skoraj tri mesece so bili njeni dohodki v izkazih po Časopisih obupno skrčeni, a izdatke ima trajne. Ker Je skoraj ves razpoložljivi kapital z dedŠČinami vred zazidala v Trstu in drugod, skrbelo je resne rodol|ube, kaj bo z našo miljenko.
Sedaj je konec žrtvam na zunaj. Čas je torej, da se znova oklenemo lastne reševalne akcije ter letos nadomestimo naši šolski družbi lanske nedostatke. Družbo čakajo baš letos dve novi veievažni, a tudi dragi akciji na narodni meji. V drugi notici povemo, kakšni so bili viri družbi Tz naše dežele. Naj bi letos podružnice razvile naj-živahneje tesmovanje. Vsaka podružnica naj bi si štela za najvišjo narodno čast, da napreduje glede dohodkov in Števila članov. Kjer je Število letnikov izčrpano, na) Ss pridobiva čimveč podpornikov 1 Glavni vir dohodkov pa so podružnične prireditve, ki bi se naj vršile pozimi v manjšem, poleti pa v večjem obsegu.
Take prireditve so najlepša prilika za našo plemenito in prevažno narodno obrambo. Veselice se naj prirejajo s čim najmanjšimi stroški, brez drage godbe. Pi|ača in jestvine naj bodo v lastni režiji, česar ne bo zamerjal noben resnično naroden gostilničar.
Podružnice naj ne pozabijo pravočasno na letni občni zbor, ki se naj izvrši po možnosti že pozimi. V odbor se naj volijo le agilne in za svar dovzetne osebe, ki ne gledajo samo na čast. Odborniki naj si razdele delo med seboj. Eden naj ima na skrbi nabiralnike, ki naj bodo v vsaki gostilni na vidnem kraju. Izpraznuie jih naj vsaj vsaki drugi mesec ter pošilja denar z razkazilom, kje in koliko se je nabralo, glavni družbi. Drugi odbornik naj vpliva na trgovce in gostilničarje, da bodo naročali in razpečavali družbino biago. Tretji odbornik na) pridobiva naročnike za družbino glasilo „Slovenski Branik" (naročnina le 3 K). Člane pa naj pomagajo pridobivati vsi odborniki, odmerjeno po ulicah, okrajih, vaseh itd.
Nabrani denar naj se sproti pošilja glavni družbi, a vselej na| se razločno zapiše, iz kakega vira ie. Napačno je, denar kje nalagati ali ga celo doma hraniti, češ, da bo večja vsota. Družba že sama plodonosno nalaga denar, ki ga sproti ne potrebuje.
CM podružnice naj bi bile v vsakem kraju zbirališče vseh zavednih narodnih slojev. Ako tudt nobeno drugo draštvo ne bi moglo uspevati, obrambno društvo mora 2 i v e 11 i Tako je pri Nemcih, po-
sebno po Kočevskem, kjer nimajo nikakih drugih društev, a podružnice „Schulvereina* in ^Sudmarke" prospevajo v vsakem gnezdu. CM podružnice pa naj ne bedo Ie zbiralke denarja, temuč tudi učiteljice narodne zavesti, kar se doseza ravno s prireditvami in agitacijami agilnih odborov.
Delajmo, poučujmo, žrtvujmo, saj gre za nas in našo boljšo bodočnost 1
Seja mestnega sveta.
Nadaljevanje glavne razprave o proračunu za leto 1913. Sinočnja seja je kazala nekoliko več Življenja in parkrat je celo nastal hrup, <a se ni moglo razumeti govornikov. Vendar ni bilo preresnih spopadov. Kot prvi je povzel besedo socijalist
svet. P i 11 o n i, ki je odgovarjal na trditve svet. Brocchija io Wilfana v zadnji seji. Bavil se je predvsem z narodnostnim vprašanjem ter očital večini, da ga ni še rešila. Omenja knjige, ki jo je spisal Angelo Vivante, v kateri da je zapisano mnogo, mnogo resnic, ki pa jih večina ne vpošteva in ne pusti o njih ne govoriti, ne pisati. Vem — pravi govornik — da bo ostal brezuspešen up svet. Puecherja, da bi bil boj većine ob prihodnjih volitvah dvilnejši, boj za ideale, in to je znak politične degeneracije italijanske liberalne stranke.
Proti Wiifanu Je izvajal govornik: dasi Puecher ni krivil slovenske manjšine odgovornosti za očitane napade, Je vendar Wilfan obrnil skoro ves svoj govor na naslov socijalistov. Govornik ne odreka slovenskim poslancem dobrega srca, morda da imajo še boljše nego socijalist1, ampak za delavce da je rešitev vkljub temu le v socijalno-demokratični stranki, libleknil [e celo budalo3t g. Plitonf, češ, da nobeden ne more skrbeti za delavske ker sti, ko samo socijalno - demokratična siranka 11 Govoreč o nacljonalni politiki slovenski, pravi, da socijalisti pač spoštujejo slovenski narod, da pa pobijajo in zaničujejo nacijo-mino politiko, ki je po njegovem menenju bolezen! Govornik smatra za razžaljiv očitek Wiifanov, da niso socijalni demokratje odkritosrčni. Socijalisti da so vedno odkritosrčni in odkrito želijo kompromisa med Slovenci in Italijani.
Nato je govoril italijanski liberalec svet. Mrak, ki je dejal, da mora isto neodkritosrčnost, ki jo je Wilf*n očital socijalistom, očitati Slovencem. Predvsem da ni le slučaj, če vedno, kadar govori slovenski govornik, ni vladnega zastopnika v dvorani. Saj da vlada itak le to dela, kar Slovenci hočejo ; nato si Mrak vzame drzno čelo, da izusti sledečo profanacijo resnice: „Ne mi italijanski liberalci tlačimo vas Slovence, ampak vi 3te naši tlačitelji in mi smo tlačeni lu Svet. S I a v i k : Revčki I Svet. Mrak nato opozarja na Dalmacijo, češ, kako tam Italijani ječijo pod hrvatskim larmom.
Svet. M a r t i n I s (dalmatinski Hrvat) : Dalmatinski Italijani imajo poleg potrebnih ljudskih šol dve srednji Šoli, tržaškim Slovencem ne daste niti ene ljudske!
Svet. Mrak je zatem nadaljeval in milostno izvolil priznati, da se ne more ravno reči, da bi v Trstu ne bilo Slovencev, ampak vprašanje da je, kako da so. Poleg ljudi da pridejo namreč vpoštev tudi historična prava.
Svet. Rybar: Pojte v muzej z vašimi historičnimi pravil
Svet. Mrak si nato predrzne drugo zavitje resnice s trditvijo, da je Trst vedno bil Italijanski.
Ry bar (ogorčeno): Nikdar! (Velik hrup v dvorani) To ni res! Ali ste renegati, kakor Vi, g. Mrak, Kozullč, Raškovič itd., ali pa ste tujci. Edino pravi domačini In zares pristni Iržačani so naši slovenski okoličani / /
Svet. Mrak nato č?eka dalje o nekih Italijanih v Ameriki in v Ljubljani, in pravi, da so ravno tako, kakor ti, tudi tržaški Slovenci tukaj gosti, ki pa da hočejo biti gospodarji.
Nato se trudi govornik z nevspelim dokazom, da se Slovencem ne godi nobena krivica. Da saj tudi Italijanom vlada ne vzdržuje nobenih šol. (Dr. Ry'caf: Trgovska akademja, obrtna Šolal) Mrak: Vi ste volieni od okolice in tam imate zadosti šol (Rybar: V največjih davčnih občinah: Sv. Mar. Magd. Spodnja in Zgornja, Rocol jih ni!) Mrak: Lega Nazlonale je zelo koristna, ker vzdržuje rikreatorije namesto občine, zato jo podpira občina. Slovenci pa hočejo vse-preveč imeti. Zato ni mogoče niti misliti na kak kompromis žnjimi.
Zatem govori proti socijalistom, s katerimi se hudo spopade. Zlasti nastane hrup, ko kritizira delo socijalnih demokratov v parlamentu, ter Jih imenuje pa tri jote. (Čer-nlvec: Vi, vi ste patrijoti, avstrijske corraz-zate, jadranska razstava na Dunaju itd.) Kot zadnji govornik je sinoči nastopil svet. W i I f a n, ki Je znova pokazal svoje velike zmožnosti in znova dvignil ugled naših mestnih svetovalcev. Z neovrlno logiko je pobil vse nasprotniške argumente in preciziral jasno stališče slovenskih zastop-eikov. Izvajal Je :
Ker se že govori o neodkritosrčnost!, ki sem Jo zadnjič očital socijalistom, moram izjaviti, da ostajem v tem pogledu na istem stališču, na katerem sem bil. Svet Mrak je
srcer nccol govoril odkritosrčno (Mrak: rH?ala!'), toda na nekak poseben način odkritosrčno. Zavedajoč se namreč prav dobro, da je na njegovi strani krivica, je v s vi ho pob'janja mojih izvajanj navajal argumente, ki jih nobeden ne more smatrati za resne, ki so vsak dan pobiti po dejstvih, ki Jih pobija proračun sam. Kdo naj n. pr. jemlje za resno trditev Mrckovo, da se tržaškim Slovencem v Šolskem pogledu godi ravno tako, kakor Italijanom ? ! Mrakova odkritosrčnost obstoji v tem, da brani stvar, ki se ne da braniti, z neresnimi argumenti !
V narodnostnem vprašanju nočem — kakor predgovornika — izpraševati nasprotnikovo vest, ampak razmotriti njegovo bistvo. Socijalisti rešujejo to vprašanje ne, kakor bi bilo potrebno, ampak tako, kakor Je za njih bolj prav. Pittoni se nI hotel lotiti jedra vprašanja, temveč ga je hotel rešiti kot nekak sodnik med nami. Pri tem pa pozablja, da mi in Italijani nismo kakor dva brata, ki se prepirata, temveč bi moral pomniti, da naš boj je reakcija proti tlačenju. Nam boj za narodnost ni cil|, ampak sredstvo v dosego pravih narodo/ih ciljev.
Nato se bavi gevornik z razmerjem med Italijani in Hrvati v Dalmaciji in pravi: Italijani so prišli pred stoletji v Dalmacijo, kjer so imeli svoje gospodarske, politične ia kalturne interese. Sledovi tega se še sedaj pozaafo Toda ko pa so prišli Hrvati do zavesti svoje lastne moči in snage, so se pričeli razvijati in pri tem se Je spremenil oni lovorjev venec italijanstva, ki je preje tvoril slavo Djlmaclje, v venec trnja, ki je oviral napredek Hrvatov. Napačno Je misliti, da se mora hišo, v kateri je nekdaj prebival knez in ki Je prešla v druge roke, pustiti ve ino v onem stanu, v katerem je bila, ko je stanoval v njej knez,
—	da bi se ne odpirala niti okna, niti izpustili iz sob prof umi. Reakcija Hrvatov proti Italijanom Je naravna. Jednako |e pri nas. Nekdaj so prihajali sem Mraki, Kozuličl in Raškovlči ter se tu poitaliiančili. Mi hočemo to preprečiti in tega ne bomo več trpeli : to Je naša reakcija.
Svet. Mrak je trdil, da se skrbi ravno tako za Slovence, kakor za Italijane. To pa ni res l Čeprav vzdržuje občina sama v okolici slovenske ljudske Šole, nam ne da niti ene srednje!
Svet. R y b a f: Niti ene meščanske !
Svet. Gherbetz: Je v Sežani, pojte v Sežano!
S?et. Ryb£f: Pojte pa VI, g. Orbec, v Rim ali v Benetke!
Svet. W i l f a n (nadaljuje): Obžalfujem odkritosrčno, da, kadar govorim, ni tu vladnega zastopnika, ker bi rad, da sliši tudi naše zahteve, kojih izpolnitev Je nujno potrebna, in da v smislu svojih besed ori uvodu te razprave viada tudi te naše zahteve za take smatra in nam jih Izpolni; če pa našim ne prizna neobhodnosti in nujnosti, je ne sme priznati niti Italijanskim jednakim zahtevam.
Nato se dotakne svet. \V.lfan hvalisane odkritosrčnosti socijalistov, kojih teorije ia prakse so tako različne, da v teoriji nekaj Slovencem priznajo, a v praksi — pri glasovanju — odrekajo. Politiko se pa sodi oo vspehih. Zato je treba smatrati socijaliste kot slovenskim težnjam redno nasprotne /
S?et. Černivec: Ml smo predlagali slovensko šolo v mestu !
Svet. R y b a f: Da, ker ste vedeli, da je ne dajo!
Svet. W i 1 f a n : Kadar bodo socijalni demokratje uravnali svojo prakso po teoriji, jim bomo priznali, da delajo odkritosrčno.
—	Slovenski poslanci so tudi zastopniki večinoma revnejših slojev, zato Je njih boj boj za pravice zatiranih. Ta boj so slovenski poslanci bojevali še predno so prišli socijalisti v mestni svet. Mi Slovenci vidimo srečnejšo bodočnost le v raliu in si živo želimo odkritosrčnega kompromisa z Italijani. Zato prosimo gospode liberalce, da so zares liberalni, gospode socijaliste, da so zares internacionalni, to je, pravični napram nam.
Konec ob 10. — Prihodnja seja jutri zvečer.
Domače vesti.
Častno kolajno za štiridesetletno z/esto službovanje je podelil namestnik občinskemu slugi Podbrdom, Mihaelu Kaltnekar|u.
Zreli narodi, zelena vlada. Tam daleč nek|e v deveti deželi obstoji država, ki ima 10 narodov. Večina teh so že zreti, čeravno jim ni še posijalo solnce enakopravnosti od strani njihove, še vedno zelene, to je — nezrele vlade. Slabi starši so tisti, ki radi enega hudobnega otroka grdo postopajo z devetimi drugimi, samo da tako ustrezajo razposajencu. V taki družini ne more biti sreče in blagoslova in mora propasti. In vendar: kjer je vest čista, tam je tudi enakopravnost lahka, in nič se ni bati zameie ne od ene, ne od druge strani. Čim pa so se stariši enkrat udali slabem« otroku, udajajo se tudi drugikrat in postajajo taki pravi sužnji lastnega hudobnega otroka, in obenem zatiralci svojih rl Mh ia zvestih otrok. Ali vse to more trajV.i ic do gotovega časa.
Krivica ne more večno trajati. Tudi najbolji otroci Je ne morejo večno prenašati; obračajo slednjič hrbet tudi lastnim itaršem t in pameten človek jim ne bo zamerjal tega.
Vpliv balkanske vojne na naše gospodarske
in politične razmere.
Govor državnega poslanca g. dr. Otokarja Ryb£Pa na javnem »hodu političnega druitva „Edinosti"
dne 12. januarja i 1913.
častiti zborovalci! V današnjih kritičnih časih je posebno za nas Jugoslovane precej težavno, d s, skoraj nevarno, govoriti o zunanji politiki in o vplivu te politike na naše razmere, gospodarske in politične. Naša Avstrija je namreč jako čudna država. Ima namreč to posebnost, da je v njei vedno eden ali pa tudi več narodov, ki so baje nasprotniki državne celokupnosti, da se nahajajo v njej vedno kaki veleizdajalci in da ima vt dno kake afere na svojem repertoarju. Naša Avstrija brez velfizdajalcev kar več živeti ne more. Če jih ni, si jih pa hitro sama ustvari 1 (Smeh v dvorani) Sedaj ravno smo mi Ju-g -blovani tako srečni, da nas imajo v-i za najhuje sovražoike Avstrije, za vcleizdajalce, pa naj ttorimo, kar hočemo, naj govorimo, kakor hočemo.
Jugoslovani veleizdajalci.
Če govorimo, kar v resnici čutimo in o čemer smo prepričani, da bi bilo dobro ne le za nas Jugoslovane, temveč prav tako tudi za cela Av&trijo, nam očitajo, da smo srbofi i, da uganjamo kozmopolitizem, da delamo prot interesom avstro-ogrske monarhije, in to vse le zato, ker smo drugačnega menjenja, kakor nekateri gospodje na Dunaju. Potem pa raz puščajo naše občinske zastope in zapirajo naše ljudi v ječe.
Če hvalimo avstrijsko politiko, če izjavljamo, da smo pripravljeni vsak čas preliti svojo kri za avstroogrsko monarhijo, potem jim to tudi ni prav, ia nam očita.o hinavstvo in pravijo, da ne mislimo tako, kakor govorimo. Saj so to izkusili celo inož;e, o katerih pač ne bi nikdar nihče ne mogel misliti kaj takega, celo najtreznejši politiki, saj se je to prigodilo celo — dr. Šusreršiču. Tudi on je moral izkusiti, kako je nevarno za Jugoslovane govoriti o jugoslovanskem vprašanju in njihovem razmerju Dapram monarhiji.
Ko je izbruhnila vojna na Balkanu, so vsi Jugoslovani izražali svoje simpatije balkanskim jugoslovanskim državam, ki so stopile v boj za krst častni in svobodo zlato, in tudi Btrauka, ki jej stoji dr. Šu^teršič na čelu, je v svo em glasilu „Slovencu" in v državnem zboru izražala enake svoje simpatije ter se izrekla za jugoslovansko idejo. To je pobudilo velikansko začudenje v gotovih krugih na Dunaju, zlasti pa v krogih nemških krščanskih socijalcev, ki so očitali pristašem dr. Šusteršičeve stranke, da so izdali Avstrijo in vero, ker se potegnejo za shizmntike, ki so baje še hujši sovražniki katoličanstva, kakor sam' mohamedanci. Čez nekaj Časa je potem dr. SusterŠič priobčil v „Slovencu- članek, v katerem je poudarjal, da smo mi Slovenci tudi Jugoslovani, ki pa moramo pomisliti, da živimo v Avstriji, da je naša usoda tesno zvezana z avstroogrsko monarhijo, da smo pripravlj« ni, če bi bilo treba, žrtvovati tudi svoje življenje za obstoj Avstrije. Toda vse to ni pomagalo nič, ni izpremenilo sodbe onih patentiranih patrijotov na Dunau. Oni in to zlasti glasila nemških nacjoualcev, p..-sebno „Gifcz^r Tagblatt", so nas napadali še bolj in so imenovali dr Šusteršičevo izjavo hinavstvo, s katerim hoče le varati javnost, da je vse to le pesek v oči.
Če torej stoje stvari tako, če je že vseeno, če govorimo tako ali tako, potem je pač najbolje, da
govorimo, kakor mislimo,
kakor nam narekuje srce in veleva razum (Odobravanje !) Ia to je tudi najbolje.
Mi smo avstrijski državljani. Imamo torej svoje dolžnosti napram državi, v kateri živimo, in jej tudi doprinašamo svoje žrtve, če je potrebno, če pa žrtvujemo za to državo imamo tudi svoje pravica in pred vsemi tudi pravico, da jasno povemo svoje menjenje, četudi nam zato očitajo srbofilstvo, da povemo, da ne soglašamo s to politiko, ker ta politika nI na korist nam in tudi ne avstro ogrski monarhiji.
In nismo mi sami, ki govorimo tako, saj so nastopali tudi v nemškem taboru možje, ki so jasno povedali, da ne odobravajo, kar delajo in kriče nekateri krogi na Dunaju. Povedali so, da je ta politika zgrešena, škodljiva, in to zla ti za naše gospodarske razmere. Ne ml, temveč oni Nemci so rekli, da je to
nevarna politika za obstoj Avstrije.
No, mi se lahko tolažimo s tem, da ta očitanja veleizdajstva pri nas v Avstriji niso ravno tako nenavadna, Patrijotizem v Avstriji „e zelo menja, skoraj kakor vreme. Tisti, ki
bo bili včeraj 8e veleizdajalci, so danes največji patrijotje, da, celo stebri monarhije.
Avstrijski patrijotizem se menja
skoraj od leta do leta.
Poglejmo samo, kako je bilo pred 66. in 59. letom 1 Leta 66. bi bili tistega nemškega politika, ki bi se bil izrekel za kako ož o zvezo s Pruujo, vlekli pred sodišče in bi ga ob ožili veleizdaje. Leta 66. pač niso milili pri nas na nič druzega, kakor na vojno s Prusijo, po letu 66. pa zopet le Eamo na maščevanje. Dunajčanje so takrat k.-r besneli proti Prusom, ker je Prmija degradirala ono Avstrijo, ki je bila prej prva v zboru nemških držav, na drugo mesto in žnjo tudi Dunaj, ki ni bil več prva prestolnica Nemčije, ker je zače rasti Bcrolin. Tedaj so se vršile na Dunaju najhrupnejše demonstracije proti Prusom in Ntmčiji. Daoes pa ni naša ofici-lalna politika samo za to, da živimo v pri a teljstvu z Nemčijo, temveč je to z?ezo napravila tako ozko, če gre eden v boj, da mora iti tudi drugi, da je ta zveza prav podobna zvezi med možem in ženo, samo da smo v tej zvezi mi Žena, Nemč ja pa mož kajti Berol n nam komandira vse! Če bi kdo da ies govoril proti tej zvezi, bi mu rek i, da je izdajalec 1
Prav tako je tudi z Italijo. Skoraj sto I-1 je Avstrija vodila neprestan boj proti Italijanom. Italija je bila gnezdo puatarjev, kdor je bil za zvezo z Italijo, je bil iredentist, izdajalec, danes pa vlada med nami in Italijo tako prijateljstvo, da bi same ljubezni najraje požrli drug druzega. Danei je avstrijski pa-trijot, ki hvali Italijo.
Vendar pa se mi Jugoslovani tudi sedaj še lahko tolažimo, da se bo gotovo zopet izpremenilo to menjenje. Če smo bili prej mi tako zanesl.ivi, če smo bili mi prej vedno prvi, ki smo krvaveli na bojnih poljih, pride gotovo zopet čas, ko bodo zopet prišli k nam. Da, in res smo mi
Jugoslovani vedno prvi krvaveli za Avstrijo,
*aj je prišlo celo tako daleč, da so n. pr Hrvatje vsl'd svoje udanosti Avstriji na bojnem pol u uživali v Italiji poniževalno slavo najkrutejših, celo roparskih čet, ker so šli z vsem navdušenjem vedno v boj proti sovraž nikom Avstrije. Če so sedaj časi, ko je Avstrija pozabila vs-a to, Če nam sedaj očitajo, da konspiriramo proti Avstriji, pride že čas, ko bodo zopet spoznali nas, ko nam bodo zopet delali take komplimente, kakor je bilo to v letih 48., 49 , 66. ia tudi tedaj, ko je Avstrija okupirala Bosno in Hercegovino, kjer so zopet in zopet
slovanski polki rešili čast Avstrije!
Imamo pa tudi v zadnjem času primerov, kako se menjajo pojmi o patrijotizmu pri nas v Avstriji.
Do pred par leti so smatrali v Avstriji nemške radikalce za nekake nemške iredentiste, ki so biU za najožjo zvezo z Nemčijo, tudi tedaj, če bi bil tej močni Nemčiji en sam viadar, ki so vedno prepevali „Di^ Wacht am Rhein" in „Heil Dir im SiegjskranzM in govorili o veliki Nemčiji. Prototip teh nemških politikov, ki je ceio v javni seji državne zbornice klical .-,Heil Hohenzollera I*1 je bil nemškoradikalni poslanec Karel Herman Wolf. In bili so mmškonacijonalni dijaki, ki niso imeli nobenega komerza, nobenega zbo-rovan a, da bi ga ne bili začeli in končali z „Die Wacht am Rhein-, ki so častili v Bis-marku svoj vzor, ki so kar goreli za nemško nacijonalno celokupnost. A gU jte I Komaj se je začela vojna na Balkanu, je bilo, kakor da se je pozabilo vse to. listi, ki so btll najhujši nasprotniki avstrijske državne ideje tisti, ki so sovražili črnorumene barve bolj ko samega hudiča, so kar čez noč postali
najboljši avstrijski patrijotje
In šli so pred spomenik Ra dečke ga In so tamkaj zapeli — malo sram jih je vedarle bilo — najprej „Die Wacht am Rhein"*, potem pa avstrijsko himno, Iz katere so se prej delali norcal In to niso bili dunajski mah meščanje, temveč dijaki, inteligenca. A v Pragi so celo profesorji hoteli stopiti na čelo enakemu nemškemu nacijonalnemu dijaštvu, ki je šlo pred spomenik Radeckega pet avstri; sko himno. In ti ljudje veljajo sedaj za patentirane avstrijske patrijote, za stebre države. Bi pač bilo žalostno, ko bi se Avstrija mo rala zanašati na take ljudi, če bi bil njen napredek odvisen od njih / Mi pač ne moremo
druzegft, da po vsem tem prepuščamo gospodi na Dunaju odgovornost za to, Če morda postajajo hladni tisti ki so bili prej največja opora državi, ko smatrajo tiste za patrijote, ki so pred kratkim napadali še vse, kar je avstrijskega !
In pri Italijan h je isto. Tisti, ki so jih včeraj še imeli za iredentiste, ki so jih zapirali in vlačili pred poroto, tudi tisti so sedaj kar naenkrat odkrili svoje avstrijsko srce. Ko so v Zadru Hrvatje priredili demonstracijo v prilog svojim balkanskim bratom, so tisti Italijani, ki jih je bilo dotlej vedno najti med največjimi nasprotniki Av--trije, udarili na ulico proti Hrvatom, in jim klicali „abbasso" in jih obkladali s „ščavi" ter končno tudi zapeli — avstrijsko himno !
Imamo pa tudi Še drugih primerov.
V Bosni in Hercegovini so mohamedanci, ki so slovanskega, srbskega in hrvat skega redu In jezika, bili tisti, ki so smatrali aneksijo le za začasno in vedno še pričako vali od sultana, da )ih reši izpod avstrijskega jarma, ki se izpočetka volitev v bosenski deželni zbor niti udeležiti niso hoteli in so bili •redno nasprotniki vlade. Ko pa se je začela vojna na Balkanu, so tudi oni naenkrat odkrili svoje a striisko srce, šli na trg in zapeli avstrijsko himno.
In take stvari beležijo na Dunaju kot izraze lojalnosti in avstrijskega patzijotizma. Ko bi na Dunaju vedelt,
kako se smešijo
s takimi stvarmi, bi jih gotovo opustili.
Kaj morda mislijo Karel Herman Wolf, nemški nacijonalci, Italijani itd. resno s svojim patrijotizmom ? Nikakor ne ! Razlog njihovemu patrijotizmu je popolnoma drug, vendar pa na Dunaju smatrajo one za resne, dočim pa prezirajo nas, ki govorimo pravično in resnično.
Ne, oni ne govore in delajo vsega tega iz navdušen a in ljubezni, oni niso zapeli avstrijske himne pred spomenikom Radetkega iz ljubezni do Avstrije, temveč edino le zato, ker vidijo na9 Jugoslovane v kritičnem položaju, nas, ki nas sovražijo huj-3 nego vse drugo, in bi se zvezali proti nam tudi s hudičem, da bi šli ž njim proti nam,
da bi štrli nas Jug Slovane t
Njim nikakor ni prav, da so zmagali v balkanski vojni Jugoslovani, temveč so želeli zmag* Turkom, da bi Turki zavzeli Sofijo in Belgrad, oni si pač žele, da bi oni potem mogli pestili nas tu, kakor bi pestili, ako bi zmagali, Turki one tam doli. Zato so se oprijeli sednj avstrijske ideje, ker mi lijo, da nas ima o odločujoči faktorji na Dunaju za najhujše nasprotnike monarhije, in da jim bodo potem oni pomagali popolnoma podjarmiti, mučiti nas s pomočjo avstrijska policije in avstrijskih bajonetov.
Stvar pa v resnici n: tako huda in nam nikakor ni treba obuparati. Saj got>vo pride čas, ko sa pokaže, kako se je zmotila Av-str.ja, ko se je zanašala na take patrijote. Toda če se tudi ne bojimo te zv ze avstrijske birokracije z nemško in 1 ško iredento, vendar pa je v resnici grdo, da postopajo na tak način proti Jugoslovanom, kakor delajo v Dalmaciji in na Hrvatskem, kjer je šel Čuvaj sicer nekoliko na izprehod. a se vendar ni izpremenilo nič. Treba je obsojati vse to, cstro obsojati, vendar pa
ne smemo predaleč I
Naši nasprotniki namreč pričakujejo, da bi se mi vdali strasti, da bi se dali zavesti h kakim neumnostim. Toda tega ne smemo storiti, ker bi to škodovalo nam samim in vsemu našemu narodu ! Zlasti mi Slovenci imamo 8to razlogov, da resno in trezno pre sojamo položaj, kajti mi smo prvi, ki bi tr peli, ako bi se prenaghli, mi bi trpeli najhuje. Paziti moramo na svojo pozicijo, ki je ena najvažnejših, saj obkoljujemo največje avstrijsko trgovinsko mesto, eaj tvorimo mi prehod na Balkan.
To važno našo pozicijo je izpoznal že Napoleon in vedel je, da zada najhujši udarec Avstriji, če jej vzame naše ozemlje. Zato ]e tudi ustanovil ilirsko kraljestvo. Napoleon je pač bolje izpoznal važnost naših dežela, kakor pa avstrijski politiki, ki goje le sovraštvo proti prebivalstvu teh dežel. Mi smo se pač naučili iz zgodovine, če pride do po* loma, da se bodo za te dežele potegovale vse velesile, kakor bo potegujejo za one na Balkanu in kakor M bodo v kratktm tudi za Malo Azijo.
Nemci sanjajo o veliki nemški državi od Hamburga pa do „nemškega" Trsta. Italijan pa so tudi ravno taki in si ničesar ne žele bolj, kakor našega Primorja. Ker je tako, moramo biti previdni, da se tedaj, če se kaj zgodi, ne pripeti tudi nam kaj, da ne bi n&a pri tem zatrli.
Pred kratkim je znani nemški poslanec Dobernig, bivši Slo ven c — da ne rečem, da je renegat —, ki vedno povzdigne sv jo b»-sedo za nemške inter se, kedar se mu za to le nudi prilika, priobčil v časopisju članek, v katerem poudarja, da je treba tu v Trstu utrditi stališče Nemcev, ki da lahko odločujejo med Slovenci in Italijani Tako torej
Nemci pripravljajo svoj most do Adrljr.
To daj a nam Slovencem povod, da moramo biti posebno previdni in da si čim naj več mogoče okrepimo svoje pozicije. Stališče naše pač ni lahko, kajti opravi i imamo 7 močnimi nasprotniki. Zlasti s severa pritiskajo Nemci z vso silo in nam prihajajo vedno bliže. Na Koroškem prehajajo cele ob čine v nemške roke. D^ ohranimo svojo posest, je treba rt snega d-la in zato je nam vse na tem, da se ohrani mir. Zato pa smo tudi poklicani, da povemo gospodom na Dunaj u.
Če bi imeli mi tako svoje soplemenia*« v drugih drž-ivah, kakor jih imajo Hrvatje in Srbi, in bi stremili po združenju s Črno goro ali Srbijo, potem bi nam lahko rekli, da smo srbofili, da smo veleizdajalci, toda pri nas je drugače. Mi imamo naše interesa tu, da jih branimo, in zato je tudi naša dolžnost, da v našem in v imenu Jugoslovanov povemo, kako sodim > o avstrijski politiki.
Do leta 1867. se je pri nas v Avstriji še lahko govorilo
o avstrijski državni ideji,
ki je objemala ves kompleks kr novin, ki tvorijo avstrijsko ogrsko monarhijo, izvzemal Bosno in Hercegovino. Do tedaj se ie še lahko govorilo o enotni avstrijski državni ideji. — Od leta 1867. dalje pa imamo avstrijsko državno idejo in ogrsko državuo idejo, združeni v eni državi, kateri stoji na čelu eden vladar. V svojem bistvu ste si te dve ideji odločno nasprotni. Avstrijska državna ideja obsez.t le tiste kronoviue, ki so zastopane v dunajskem državnem zboru, ogrska pa dežele ogrske in hrvatske krone, in ti d?o ideji ste v ved jem boju med seboj. Ogri pač delajo edino le na to, da dosežejo popolno neodvisnost politično in državno, delujejo z vsemi sredstvi le v dosego enega cilja, popoln 3 osamosvojitve cd dunajske vlade. Imeti hočejo svojo samostojno drživo, ne le svojega lastnega državnega zbora, ki ga že imajo temveč tudi svojo lastno armado, svoje lastno oružje, s katerim bi svoj dan branili svoje namišljene pravice.
— Tako se pač neprestano vrši boj med centralistično in dualistično državno idejo, celo boj med cesarjem samim in mtd oaimi ogrskimi faktorji, ki so zastopniki ogrske državne ideje. Ogri pač fciao zadovoljni s tem, kar so d. segli leta 1867. in hočejo imeti svojo samostojno ogrsko državo.
B.j, ki se vodi med Avstrijo ia Ogrjko znotraj, pa se pozaa tudi na zunaj ; avstro-ogrska monarhija, ki ima eno skupno mmi-nistratvo in ima tudi skupno zunanje zastopstvo, v ndar nima ene skupne avstroograkt: politike, temveč ločeno avstrijsko in ogrsko, kakor so tudi ločeni gospodarski int resi avstrijski od ogrskih. Odločuj d pa tu tisti, ki ki je močnejši, in močnejši so ravno Ogr<,
ukazujejo le Ogri,
ki store vse, da se Čim preje uresniči ideja ogrske državne n odvisnosti. V takih stvure h je naše ministrstvo zunanjih zadev mnogo preslabo, kajti vedno se povspešuje ne avstrijski, temveč le ogr3ki interesi.
To se je pokazalo tudi sedaj, ko gre za Jugoslovane, ko gre za naše interese, za to da živimo v slogi z Balkanom. Pri nas v Avstriji je industrija že precej razvita, a ta industrija ima svoj izhod edino le na Balkanu. Kolonij nima Avstrija, kakor jih imajo druge države, zato jej ne ostaja nič druzega, kakor da išče odjemalstva v balkanskih državah.
Če bi pa to hoteli, bi morali živeti ž njimi v p ijateljstvu. Toda pri nas je ravno nasprotno, kajti že par let sem živimo
v sovraštvu z balkanskimi državami.
in to v največem sovraštvu, ki pa se hujša i« od leta do leta. Navidezno te je sedaj to
sovraštvo nekoliko ublažilo, toda, porodilo it je zopet novo sovraštvo, ki je popolnoma upravičeno proti tistim, ki vodijo tako politiko.
Tu pač nastaja vprašanje,
zakaj taka politika?
Naša zunanja politika je zato taka, ker Madjari nimajo industrije, temveč je Ogrska le v veliki pretežnosti agrarna, vsled česar m potem boje Madjari konkurence balkanskih držav za svoje agrarne pridelke. V tem dejstvu je tudi vir draginje, ki vlada pri nas, in temu se nikakor ni čuditi.
Statistika nam to tudi natančno potrjuje. Gospodarski boj, ki se je vodil proti Srbiji, od takozvane aneksijske krize dalje, je povzročil, da je začel padati naš izvoz v balkanske države. Odkar se vodi pri nas ta madjarska politika, je padel naš izvoz na Balkanu toliko, da je naša monarhija, ki je s Bvojim izvozom na Balkan preje zavzemala prvo mesto, je sedaj le še na drugem mestu. Kakor rečeno, se Čuti to zlasti od leta 1907. ko se je sklenila za Srbijo in balkanske države tako škodljiva trgovinska pogodba, in so se razmere še poostrile leta 1908. vsled aneksijske krize. Mi smo tedaj sicer odobravali aneksijo, in to v zavesti, da se s priklo pitj o Bosne in Hercegovine ojača pri nas jugoslovanski element, poudarjali pa smo tudi, da politika ogrskih veleposestnikov znatno Šaoduje naši industriji in trgovini. Sedaj pa se je stvar poslabšala tako, da vae naše prebivalstvo Že obupava, da obupavajo celo tisti, ki vodijo to politiko.
Mislil bi si človek sedaj, da se bodo stvari obrnile sedaj na bolje, toda namesto da bi se spametovali, da bi izprevideli, da to vodi v pogubo, ako bi Šlo Še tako naprej, se je stvar še znatno poslabšala. — Bili so časi, da je bilo videti, kakor bi se nekoliko začelo daniti, da so začeli izpoznavati, da je zgrešena ta politika, da se z žuganjem in zatiranjem ne doseže nič, temveč da je le s prijateljstvom mogoče pridobivati naklonjenost balkanskih narodov, da se le tedaj opre avstrijski industriji in trgovini ves Balkan, če se sklenejo z balkanskimi državami dobre trgovinske pogodbe. Toda to je potrajalo le nekaj Časa. Madjari so se pač zbali, da bi se izpremenil kurz na Dunaju, in od tedaj datirajo tiste afere, s katerimi smo si blamirali pred celo Evropo, kakor je bila
afera konzula Prochaske.
Ali ni to sramota ? 1 — Sedaj imamo * konzulu Prochaski popolnoma zanesljiva privatna poročila in ta potrjujejo, da se je Prochaska na svojem mesta obnašal tako, kakor se ne bi bil smel človek, ki ima edino nalogo, da zastopa gospodarske interese svoje države. Znano je sedaj o Prochaski, da je tamkaj le intrigiral, da je celo hujskal Albance proti srbski vojski ter jih na vse mogoče načine Suntal, da so celo Albanci sami tako izpovedovali proti njemu In iz tega Prochaske so potem hoteli napraviti avstrijskega mučenika, poročajoč, da so ga mučili na vse mogoče načine in zlostavljali in končno celo ubili. In naii oficijelni krogi ni samo da niso oporekali tem hu skajočim poročilom, temveč so ceb moliall tedaj, ko so Imeli it od Prochaske samega poročilo, da je Hv in zdrav in — cel f
In zakaj vse to?
Zato k'r so potrebovali vse to, ker so
hoteli nahujskati avstrijsko prebivalstvo,
ki se sicer rado prepira med seboj, ki pa nikakor ne želi vojne, zlasti pa ne za kako neumnost. Zlasti pa niso mogli razumeti oni dobrodušni Dunajčanje vprašanje srbskega pristanišča ob Jadranskem morju, misleč, češ če imajo druge države svoja pristanišča, zakaj bi ga ne smela imeti tudi Srbija ! In to seveda ni moglo biti prav gospodom, ki so na vsak način hoteli imeti povod za spor s Srbijo, ki je, pametna, prepustila celo pri staniiko z\ devo odločitvi velevlasti. Potreb > vali so nekaj, kar bi vleklo. In tako so prišli s Prochaskovo afero, katero so, kakor rečeno, vzlic temu da so vedeli, da stvar ne odgovarja resnici, Še podpirali. Kdor pozna Dunaj, ve, da je vsled tega moralo biti vse razburjeno, zlasti pa gospe in gospodične, da te sploh ni govorilo o ničemer drugem, kakor edino le o grozovito stih, ki so se dogodile ubogemu Prochaski. Zato pa je tudi bilo toliko krika: Dol t Srbi 1
Ko je bila torej itvar tako daleč, to si mislili gotovi krogi, ki so provaročili to sfero:
zdaj lahko mobiliziramo,
zdaj lahko pokličemo rezerviste k polkom, sedaj moremo maščevati sramoto, ki smo jo do&iveli s svojo nespametno politiko.
In tako se je govorilo in pisalo vsevprek. Toda sedaj pa kar naenkrat pride vest, da konzulu Prochaski ni nič, da je popolnoma zdrav. Začeli so gledati čudno tudi v drugih državah. Tedaj so izprevideli na Dunaju, da morajo vendarle reči nekaj o ■tvari in izšel je neki komunike, ki je skušal popraviti vso pogreško, ki pa jo je le še bolj odkril.
Ker so torej tako temeljito pogoreli ■ Froehaskora, so si izmislili kar naenkrat, da je
treba reiiti Albance.
Bog vany, da bi s« vzelo kaj Alban-cim, da bi se isgubil lt iden izmed njih, Avstrija se mora v imenu risoi*i ii praviti postaviti aaojt. ffeaak f)
In tako ste bili pač zopet dve prvi aferi: srbsko pristanišče ob Jadranskem morju in pa Albanija. Toda tudi vprašanje srbske luke ob Jadranskem morju je kmalu izginilo s površja, kajti Srbi so pač boljši politiki kakor pa oni naši na Ballhausplatzu na Dunaju. Srbi so izjavili : nam je pač žal, da ne moremo dobiti svojega lastnega pristanišča ob Jadranskem morju, toda če odloČijo velevlasti tako, se jim mi pod vržemo radovoljno. In ta igava je spravila s sveta afero s srbskim pristaniščem ob Jadranskem morju.
To seveda ni bilo nikakor prav gospodom na Dunaju, ki pa so si vendar znali hitro pomagati. Začeli so zatrjevati, da to pristanišče itak ni bila glavna stvar, temveč da gre le za Albance, za njihovo svobodo, da pojde zanje, če se stvar ne reši ugodno, naša vojska v boj.
Ali ni res čudno to ? Toda je pač stvar taka, da pri nas odločujejo ogrski interesi in ker je proti ogrskim int resom, da bi Srbija imela svoje pristanišče ob Jadranskem morju, zato mora biti naša država proti srbski luki ob Adriji, dasiravno bi bilo
srbsko pristanišče ob Adriji v našem interesu
in to zlasti še v interesu našega največjega trgovinskega mesta Trsta. Govoril sem z ministrom in mu razložil celo stvar, in končno je skoraj priznaval, da imam prav, ko sem trdil, da bi bilo le v našo korist v korist naši avstrijski trgovini in industriji, ko bi imela Srbija svoje pristanišče ob Jadranskem moiju. Vse namreč, kar hočejo Srbi sedaj importirati v našo monarhijo in eksportirati iz nje, mora iti vse preko Ogrske in*od vsega imajo le Ogri direktne ali pa vsaj indirektne koristi, kajti Če že sami ne izvažajo svojih provizvodov v Srbijo, imajo pa vsaj ves dobiček njihove železnice, po katerih gre ves eksport v Srbijo.
Za nas bi bilo vendar bolje, da bi direktno prihajali v dotiko s Srbijo, in to bi bilo omogočeno, ko bi Srbija imela svoje pristanišče ob Jadranskem morju. To so tudi poudarjali tržaški zastopniki v gosposki zbornici in tudi nekateri pametni Nemci. Toda ko so čuli, da baje režejo Srbi nosove Albancev, tedaj pa ae je čul le en glas, da je treba riskirati Vie za Albance, potem so morali naše vojski na jug in celo tudi na sever proti — Rusom S
Po vsem tem ne vemo sedaj, ali ti ljudje ret mislijo, da ne vidimo, da gre tu
vse le za ogrske interese,
ne pa v resnici za Albance ? Avstrija se boji, da si ne bi balkanske države razdelile Albanije, tista Avstrija, ki sama obstoji iz takih koscev, tista Avstrija, ki se je udeležila razdelitev poljskega kraljestva in tako pomagala odtrgati Poljake in Malorusi od njegovih so-plemenjakov, tista Avstrija, ki je leta 1908. sama odtrgala kos Jugoslovanov od njihovih balkanskih bratov, tista Avstrija se zavzema sedaj za skupnost, za svobodo Albancev, ki so jej več vredni kakor pa Jugoslovani, katerih ni pustila pri drugih Jugoslovanih na Balkanu !
Saj vendar ni treba hoditi tako daleč, tja dol v Albanijo in zastavljati svoje moči v to, da bi Albanija ne prišla pod Srbijo in Crnogoro, da bi ti dve državi ne raznarodili Albancev, saj je vendar nekaj popolnoma enako mnogo bližje, saj smo tu Slovenci! Na koliko kronovin so razkosali nas! Razdelili so nas v šest kronovin ter nas vrgli na severu v žrelo Nemcem, na jugu pa Italijanom! In ni zadosti, da nas raznarodajejo Nemci in Italijani, temveč jim daje naša politična uprava Še na razpolago svoje žandarje in druge organe, da bi se to raznarodovanje izvršilo čim prije. Na samem Koroškem smo izgubili Slovenci dozdaj vsako leto po tisoč duš, saj je število Slovencev padlo tekom zadnjih let, od predzadnjega do zadnjega ljudskega štetja za deset tisoč.
Toda vse to Avstrije ne skrbi prav nič, temveč šele podpira to raznarodovanje po svojih najboljših močeh, pač pa se temboli briga za Albance, ki jih celo njihovi najboljši prijatelji proglašajo za prave barbarje, roparje, za najnekulturnejše ljudstvo, kateremu je še vedno prvi zakon krvno maščevanje, poteguje se samostojnost in Bvobodo Albanije, kjer, kak^r zatrjuje najboljši poznavalci razmer -42 odstotkov vsega prebivalstva pogina vsled krvne osvete. In ti Albanci naj bi bili naš ideal, za te te naj bi šli v boj!
Ko bi hoteli popolnoma označiti to politiko, bi morali govoriti precej ostro, toda bodimo hladnokrvni. Vsekakor pa je neovrg-ljiva resnica, da je i to politiko
neizmerno oSkodovano naše gospodarstvo.
Koliko le stane to, da se je toliko rezervistov poklicalo pod orožje, kako silno vpliva ta negotovost položaja na našo trgovino, kako peša industri,a! Tovarne se zapirajo, odpuščajo se delavci, ljudstvo se razburja Čim dalje tem bolj in dviguje svoje denarne vloge iz denarnih zavodov. Pri nas še to ni tako občutno, a tem občutn«jše je na severu, kjer so ljudje neumni in ie boje, da bi tedaj, če bi izbruhnila vojna, posegla driava po ljudskem premoženju.
Pri nas v Trstu pa so to splošno raz burjenost prebivalstva na nesramen našin ivakili uši aasprttaiki proti aarn. Mislili so
namreč, da je sedaj prišel čas, da nam morejo zasaditi
no2 med rebra.
Računali so namreč na neumnost naših ljudi. In bili so res nekateri tako neumni, da so jim šli na led, toda večina pa jim ni sledila, ker je imela zaupanje v naše denarne zavode in njihovo vodstvo. Najbolj čudno pri vsem tem pa je to, da so uprizorili to gonjo pri nas v Trstu prav tisti, ki se morajo bati sami, da jim ne prileti kamen na njihovo lastno stekleno streho I
Če bi bil kdo tu moral molčati, in ne posnemati naših nasprotnikov, so to tisti, ki niso njihove narodnosti, — ki pa jim je vseeno, če poginejo vsi Slovenci, le da si oni sami skuhajo svojo župco. To so tisti, ki s svojo lastno politiko ne morejo nikamor na prej, pa zato hujskajo in blatno vsakogar, ki noče žnjimi, ker vidi, da njihovi namene niso čisti in dobri, Tudi oni so trosili med našim ljudstvom laž, da vloge naših denarnih zavodov niso varne in bili so
tako podli, tako infamni,
da se niso sramovali niti osebnih napadov, misleč, da tako lažje dosežejo vspeh. Saj so celo govorili, da je dr. Gregorin pobegnil v Švico, jaz pa da sem zaprt! Naše ljudstvo bi pač moralo samo biti tako Infamno, kakor so oni sami, da bi jim verjelo kaj takega I
Ti gospodje naj si le zapomnijo, da smo ml hoteli ž njimi živeti v miru, da smo se hoteli boriti ž njimi z uma svetlim me Čem; toda če pa pojde tako naprej, kakor delajo sedaj, potem pa dobe od nas tak odgovor, kakor so g a dobili od dr. Wilfana v -adnji seji občlnskegn sveta! (Viharnn odobravanje!)
Mislili so si pač: če uničimo one v Narodnem domu, potem pojde vse ljudstvo tja, kamor ga hočeta imtti Pittoni in Cerniutz, ki je bil prej pošten slovenski Černivec (Klic : da bi tudi mi poštah „črnivci"). Toda če bi tudi vse nas spraviti v ječo,
naSe ljudstvo je prosvetljeno,
toliko prosvetljeno, da si postavi potem na Čelo na naše mesto druge voditelje, ki ga bodo vodili pr^ti tistim, ki so, dasiravno so po tvojem rodu Slovenci, veudar
najhujši Škodljivci slovenskega in slovanskega naroda t
Ti ljudje, ki so triumfirali, ko so se postavili na Ruskem ubogi zapeljauci proti vojaštvu, ti ljudje, ki so proglašali tc kot ju naštvo, so danes tako rahločutni, da ne morejo videti kaplje krvi, sedaj nastopajo proti balkanskim Jugoslovanom, ki se bore za svo-bedo svojih bratov. Oni zatiranci tam doli na Balkanu, ki so jih turški trinogi mučili tako zelo, da so se odrekli celo svoji veri in jeziku, da so si rešili vsaj golo življenje, oni
bi se sami dvignili proti svojim tlačite-ljem, balkanske države pa bi morale le gledati, kako bi, jih Turki mrcvarili.
Sramota bi bila, ko bi bile balkanske države gledale še dalje časa na nečloveška nasilstva in grozote in njihova sveta dolžnost je bila, da so storile, kar so storile, da osvo-bode svoje brate izpod turškega jarma. (Burno odobravanje!) Ml smo simpatizirali ž njimi dosedaj in bomo tudi odslej, toda ne z demonstracijami, ki bi škodovale njim in tudi nam.
Naša dolžnost je, da kot Jugoslovani in kot Avstrijci povzdignemo svoj glas, da ga čuje jo na Dunaju in zakličemo tistim, ki vodijo našo zunanjo politiko, da so s svojo ne srečno politiko napravili neodpustljivo napako, da je ta njihova politika spravila našo monarhijo v sedanj• gospodarsko krito in prignala ljudstvo na
rob propada,
zapravila prijateljstvo in simpatije balkanskih narodov, neizmerno oškodovalo našo industrijo in trgovino, in našo državo sploh, ker bo treba sedaj veliko večjih davkov, da se za maše vse luknje, ki so se odprle vsled te politike.
Naš podled mora biti obrnjen na Balkan, toda ne z orožjem, temveč s prija-teljstvom.
Moramo si osvojiti Balkan,
toda tako, da si osvojimo srca balkanskih narodov, potem nam bodo tudi oni vračali naše prijateljstvo in naše simpatije. Če pa bodo naši odločilni krogi vodili tako politiko dalje, skušali le škodovati balkanskim napadom in jih morda celo sedaj, ko so še oni na bojnem polju, napadali odzadaj, potem se njihovo sovraštvo le še poglobi.
Res je, da jih lahko mučimo z orožjem, toda kaj nam bo pomagalo to, saj z mučenimi narodi ne moremo trgovati, saj moremo dobre trgovinske pogodbe sklepati le z bogatimi državami,
Reči moramo onim gospodom na Dunaju : vi škodujete s svojo dosedanjo politiko le sami sebi, vi uničujete našo industrijo ii trgovino, in to ne samo direktno, temveč tudi indirektno, ko delate v prilog politiki drugih velevlasti, katere si med tem, ko mi zapravljamo simpatije balkanskih narodov, le množe svoj vpliv na Balkanu in pridobivajo simpatije balkanskih narodov.
To zlasti lahko opažamo pri Italiji, kjer se med tem, ko mi vsak dan zahtevamo nekaj novega, sedaj Lovčen, sedaj nek^j dru-gtga, a tam zoptt hoj tkamo Romunsko proti Btlfarski, žt popolaa*a jatao iujtjt gla-
sovi, ki pravijo: „če Avstrija hoče imeti kaj takega, mi ne maramo, mi jej ne bomo sledili, mi hočemo živeti v miru in prijateljski z balkanskimi državami, kajti tam, kjer se začenjajo naši interesi, se neha ljubezen.® Ni torej v interesu Avstrije ta Djena politika, temveč edino le v interesu njenih nasprotnikov in ta Še spravlja Avstrijo ob ves njen ugled in vpliv.
Tega pa mi ne želimo nikakor, pač pa želimo in pričakujemo le to, da se temeljito Izpremenl naša avstrijska politika in sicer Izpremenl tako, da bo enako pravična vsem narodom v Avstriji in tudi Izven Avstrije, kar bo gotovo dobro za Avstrijo in tudi za nas t (Viharno odobravanje.)
Gospodarstvo.
Jadranska banka v Trstu. Dne 12. t.
m. se je vršil izredni občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Zastopanih je bilo 13130 delnic, ki so reprezentirale 1152 glasov. Zborovanje je otvoril v odsotnosti predsednika podpredsednik g. dr. Gustav Gregorin in je pozdravil navzoče delničarje, ki so z nenavadno veliko udeležbo pokazali zanimanje za naš zavod. Na sledečih volitvah, ki so se vršil3 na podlagi izvršene fuzije s Hrvatsko vjeresijsko banko, so bili enoglasno izvoljeni :
v upravni svet: gg. Niko baron Nar-d e 11 i (predsednik), dr. Gustav Gregorin (I. podpredsednik), T. vitez Cossovich (II. podpredsednik), Lazar A n i č i ć, Ante Bog-d a n o v i ć, Milivoj Crn a d a k, dr. Melko Čin g rij a, dr. Ivo De Giulli, Ivan Gori u p, dr. Radoslav K v e k i ć, Ivan M a n -koč, Bože M i 1 i č, Gracijan S^t e p a n č i č in T. G. S t i p a n o v i č.
V nadzorstveni svet pa gg. Branko P o 11 i c h (predsednik), Htnko pl. B a c c i c h, dr. Jos. M a r t i n i s, dr. Otokar Rybaf in J osip U1 č a k a r.
Od upravnega sveta predlagane spremembe pravil so bile enoglasno sprejete. Glavno točko istih je tvorila zadeva bančnih zadolžnic in zastavnih pisem, katere — računajoč s tam, da vlada odobri tozadevno spremembo pravil — bode smela Jadranska banka na podlagi hipotekarnih posojil izdajati,
SSSSB^ESSSSESSSSS
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1'60.
„TRI POVESTI GROFA LEVA
TOLSTEGA-*. — Cena 80 vin.
„KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1*60.
„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. G. Gregorin. — Cena 1 K. »POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Sv&tla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KAT JUGOSLOVANIH \ (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno paBtirako pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin.
„IORALEO4. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski]". Poslovenil R. K. — Cena K 160.
„ JURKICA AGIĆEVA". Spisal Ks. Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2,
„UDOVICA". Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E, Tomid. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1*60.
1.
2.
3.
4.
5,
6.
7.
8.
9,
10.
11,
„JUGU. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3
„VITEZ IZ RDEČE HIŠE". (Le
Chevalier de Alaison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2*50.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni .Edinost*, v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več.
Julio Meirtl
uvoz kape
-r
Jfova fttjalka
Corso 30 - Trst - Corso 30
Anton Novak, brivec vJb!";
vedere St. 57, se toplo priporoča cen j. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni Obisk. — SVOJI K SVOJIM!	2661
kajti, kedar. je ratra polna, prekipeva. Pa naj je mera še tako velika.
Tista država tam v deveti deželi |e popolnoma podobna prej označeni družini.
—	In ravno ona država v deveti deželi bi mogla biti uzorom pred svetom, kako treba izvajati načelo enake pravice in enake dolž nosti. Vsi bi |o spoštovali, ako bi tudi ona spoštovala svoje otroke. Tako pa so ozlo-voljeni lastni otrod in ne spoštujejo je ptujl In vendar ona ostala še nadalje trdovratna v svojem grehu. Morda pa jo zavajajo k temu dobri prijatelji v - sosednji, bolj severni državi! Je pač slepa tista država v deveti deželi, sicer ne bi se slepo pokorila njim, ki |o — usožnjujejo! Ali se vendar kdaj spametuje? Dobila je že udarcev in ponižanj od leve in desne, toda Še vedno poljublja roko — zapeljivko. Tiste pa, ki jej pošteno in zvesto služijo sovraži kakor — sovraži ;ke.
In kaj tscega razumejo tudi najbolj nerazumni otroci tam — v državi devete dežele! Narodi dozorevajo, vlade pa ne! Ia to je zlo za države z več narodov.
CoryIH Avelfana.
Volitve se bližajo. Socijalni demo-kratje so s svojim železničarskim shodom pogoreli. Predvčerajšnjim se je vršil oni železničarski shod, o katerem smo že poročali v „Edinošti" in na katerega so povabili tudi d ra Rybara in d.ra Oregorina. Kdor je bil na shodu, je videl, da so socijalni demokraije sklicali ta shod samo zaradi bližajočih se deželnozborskih volitev, haj i vsi govorniki so govorili — razven hujskarij in zabavljanj proti „narodnjakarijl"
—	o volitvah, namesto o predmetu.
Shod je otvoril sodr. Jože Kopač. Na to Je poročal posl. Psttoni; za njim pa je dobil besedo drž. poslanec dr. Ellenbogen, ki se je pripeljal z Dunaja, da poroča o 17mili Jonskem predlogu. Zborovalci se z njegovim poročilom tudi niso bogve kako zadovoljili, dasi je govoril še precej stvarno. Naoadal je razne poslance, — tudi našega poslanca dr. Rjrbara, — a ni dosegel s svojim napadanjem nikakih uspehov. Ko je končal, je prevedel Kopač njegov govor na slovensko in je pri tem napadal vse vprek, zlasti pa naše poslance, kar je izzvalo odločen protest s strani navzočih narodnih železničarjev. Posebno pa je poudarjal, da bi se d ru Rybafu in d.ru Gregorinu ne pripetilo nič, ako bi bila prišla na shcd, ker
—	„socijalisti niso takšni kakor narodnja-karji*.
A ravno ta Kopač je kot predsednik shoda, ko mu je Regent potom listka naznanil, da Je na shodu navzoč strokovni tajnik Brandner — začel bujskati proti Brandnerju. Kak namen je imel pri tem, ne vemo. Toda prav pošteno se je zmotil. Pristaši Zveze jugoslovanskih železničarjev, so nastopili tako odločno proti Kopaču, da je moral takoj končati z napadi ter se poprijeti predmeta, ker ravno dokazuje, da so dra RybaFa in d.ra Gre godna vabili na shod samo zato, da bi proti njima nahujskali svoje ljudi.
Sramotno je, če predsednik shoda huj-ska proti osebam, ki niso socijalni demokrati, pa so se udeležili shoda, ko je bil shod vendar Javen.
Ko (e Kopač tako lepo pogorel in žnjim tudi vsi drugi — ka|d*narodni železničarji so z žvižgom pokazali, da se ne strinjajo z napadi na narodna društva in na posamezne osebe, — so govorili še nekateri drugI. Nastopil je tudi sodrug Regent In govoril, kakor pač zna. Sodružfca Gar-nikuva Je rekla, da bi bilo prav, ako bi se tudi ženske organizirale, češ v .Edinosti" čitamo vedno, kako se tam organizirajo, pri nas pa vsega tega — nič.
Kopač je nato kar zaključil shod, ker se je bal, da bi se ne oglasili k besedi nasprotniki. Dejal je, da bi vsak nadaljnji govor lahko pokvaril vtis shoda.
Dr. Ellenbogen si gotovo ni mislil, da so v Trstu organizirani železničarji po večini v Zvezi jugos'ovanskih železničarjev. A moral se je prepričati o tem. Zato Je bil videti precej klavern. Kakor rečeno, je bilo namreč na shodu veliko narodnih železničarjev, ki so svojim odločnim nastopom preprečili socijalno-demokratično navado pobijanja, pretepanja itd., ki so Jo pokazali socijalni demokrati zlasti na Kolonkovcu, ko so jih tako nahujskali, da sc začeli kar noreti, kar so hoteli tudi na tem shodu.
—	Toda s takim postopanje pač ne dosežejo nič.
Človekoljubje na Madjarskem. Strojevodja Ivan Peršah pri vlaku 1693 je dne 11. t. m. zvečer povozil na Reki nekega ogrskega ču*a,'a. Odlomilo mu je roko in ga poškodovalo na glavi. Nesrečneža so hitro odnesli v bolnišnico kjer so mu amputirali levo roko. Upanje Je, da okreva. Posebne podpore pa ne dobi revež, ker na Madjarskem so v humanitetnem oziru 100 let za nami. Takega nesrečneža navadno kar odpravijajo za vedno s par sto kronami. Zavarovanj zoper nezgode nimajo pri železnici. Žalostno, ali resnično I
Vzorne CM podružnice, ki so lani v dohodkih napredovale, so bile v Trstu in okolici sledeče (številke v oklepajih povedo, za koliko kron je vsaka podr. napredovala): Barkovlje (774), Bazovica (314), Skedenj (246), Prosek (224). O podružnicah Sv. Ivan, Mar. Magdalena ter moška in ženska v Trstu še računi niso sklenjeni. Ako so te podružnice imele vsaj toliko dohodkov ka-
kor leta leta 1911, ostanemo glede dohodkov tržaških podružnic na predlanski višini.
Pri treh istrskih podružnicah smo napredovali za 949 K, in sicer je dala nova podružnica za Breg pri Trstu lepo svoto 600 K. — Podružnica v Klancu je na-oredovala za 264 K, v Kozinu pa za 83 kron.
Slovenski delavci naj si dobro zapomnijo besede, ki Jih je izgovoril neki -odru g na pred včerajšn jem socijalno demokratičnem železničarskem shodu. Dejal je: „Narodnjakarija hujska proti renjikolom. Mi te hujskarije obsojamo, kajti kakor gredo slovenski delavci v Ameriko, tako prihajajo italijanski sem iz Italije".
Ali nI to višek nesramnosti I Na tem stališču se torej nahajajo socijalni demokrati 1 Verjamemo, da morajo slovenski delavci v Ameriko, ker jim italijanski delavci, renjikoli odjedajo kruh. Ali je v taki organizaciji mesto za Slovence ? Ne! Proč od njih 1
Popravki. V Članku „Odprava neso glasja na Šolskem polju v Istri" v „Edinosti" od 12 t. m. se je v drugem stolpu, prvi odstavek, vrinila neljuba pomota. — Mesto: „Vsi učitelji so lahko provizorni ali definitivni šolski voditelji, ne da bi v prvem slučaju dobivali kot šolski voditelji odškodnino za vodstvo šole", se mora glasiti: „Vsi učitelji so lahko provizorni ali definitivni šolski voditelji in ne, za kar bi debili v prvem slučaju kot šolski voditelji odškodnino za vodstvo šole". Alfa & Ornega.
Nadalje se je v včerajšnji Članek „Ali je vojna med Avstrijo in Rusijo neizogibna ?" vrinilo par pomot, ki motijo smisel. V petem odstavku prve kolone na drugi strani treba čitati: „...ali ta državnik res zavzemlje tako službeno položenje, da bi morali njegove izjave smatrati kakor pravo oznaČenje (in ne vprašanje) raz položenja oficijelne Rusije*. — V osmem odstavku iste kolone pa naj se Čita : „Po temtakem more biti tudi najomejene J e m u človeku jasno", dočim je natisneno : po omenjenem človeku!
Najdeno. — Našel se je zlat verižni prstan. Lastnik naj se oglasi v našem uredništvu.	_
Slovensko gledališče.
Jutri zvečer se uprizori prihodnja operetna noviteta
ĆEDNOSTNA SUZANA". Ta opereta Je v zadnjem času doživela naravnost fenomalen vspeh. Libretto Je poln razposajenega humorja, a k temu je Jean Gilbert komponiral jako mično in veselo glasbo. Za sedanji predpustni čas ni bila bolje na mestu nobena druga premijera. Premijera bo v abonementu B.
V našem včerajšnjem poročilu o ne delfski uprizoritvi opere „Nikole Šubić Zrinjski" je žal po nesrečnem slučaju izostalo ime g. Cer gola.
Naj torej dodamo danes k včerajšnjemu poročilu, da je g. Cergol v ulogi Juranića v polni meri zadostil svoji nalogi ter le še zopet bolj utrdil svojo priljubljenost v našem gledališkem občinstvu. S tem, upamo, smo popravili včerajšnji neljubi izostanek. —r.
Tržaška mala kronika.
Trst, 14. januarja.
Nesramen zločin. Pred par meseci Je
prišel k gostilničarju Natafu Pressotlju, ki ima svojo gostilno na Belvederju št. 47, neki sorodnik njegove žene, 201etni Alojzij Fabris, Iz Tržiča. Nekaj tednov je sem, kar je ta grdoba porabil priliko, ko je bil sam v stanovanju z 9letno Pressotijevo hčerko, da je posilil dekletce in Jo pri tem še okužil z neko venerično boleznijo. Par dni potem pa se je z izmišljenim izgovorom izgubil iz hiše.
Punčka je nekaj dni molčala in se nI upala ničesar povedati materi, najbrž ker se je sramovala, ker je pa zaradi nalezene bolezni le preveč trpela in jo je prijela nekoliko t rje, Je končno povedala, kaj se |e zgodilo žnjo. Revico so morali prepeljati v bolnišnico, nesramnega lopova pa so ovadili državnemu pravdniŠtvu, ki je izdalo za Fa-brisom tiralico.
Zblaznel je. Snoči, ko je prispela v našo luko „Martha Wasbington", so pokli cali na ladjo Trevesa, ker je med vožnjo iz Amerike v Trst zblaznel na ladji 531etnl Samo Ruprecht, ki se je vračal iz Amerike v fojo domovino Galicijo. Treves je prišel na i idjo in sprejel nesrečnika, katerega je nato odpeljal v mestno bolnišnico, kjer ga pa niso hoteli spreleti, ker ni imel pri sebi potrebnih lUtin. Treves Je nato obdržal Ruprechta čez noč v svojem lastnem zavodu in je storil potem potom oblasti potrebne korake, da sprejmejo Ruprechta v opazovalnico.
Zaradi goljufije je bil aretiran 32 letni Ferdinand Petkovič, iz Dalmacije, ker je v gostilni Josipa Lenteja v ul. del Ponte Št. 4 ogoljufal pri igri na karte nekega Ivana Rodesa za-60 K.
Polzkušen samomor, Joslpina Jelušič, stara 28 let, stanujoča v ul. Cristoforo Belil, Itev. 48 se je hotela usmrtiti in je
3{ans Schrnidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnlk
TRST uL della Zorita št. 7. /.
1^5
Alojzi] Povh
slovenski
urar in zlatar
v TRSTU
ulica del Rivo št. 26
(na trgu pri Sv. Jakobu)
Dr. IVčnik
Dr. PETSCHNIGG
Jrst, via S. Caterina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni s II1/,—1 in 7—7V
Nov velik dohod
oblek za moške in detke zi jesen in zimo
v dobroznani trgovini
4lla Citta di Trieste
nI. Olosuč Cardocci št. 40
kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike, kratke suknje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc.
spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini
4lla Citta di Trieste
ul. 0'osufc Cardu^l fit. 40
30KILNAII. D. 0.
▼ Trstu, ulica Carradori it. 18
ki jo seda? vodi g. HIŠKO TOSlG, ae doli vedno sveže pivo, prve vrste vino-teran« gorka in mrzla jedila ob vsakem čara«
Na razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah, - Priporoča ae sa obilen obisk.
'•||vp K Ofr P» OIMP*«
•4 alij* •Da^|«|0ui Z| lian« <|M9i|
'V 0J9!d "S J«1 in '1SU1
m

SJLMTr^o ammtii

Hans Scheidler
*= zobotehnlk ==
SLfi Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trat. Piazza C. GoldonI St. II.
NARODNA POSOJiLNiCA IN HRANILNICA v TrtSTU
NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE
NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI
VLOGE
i«, iini/u a i\vi ju h mm
41lz-4%-5°!o
prodaja 8reoke na male me8ečne obroke. = izkaze pošilja na zahtevo p080ja »a menjiće in vrednote. = posreduje zavarovanja v8eh vr8t.
R. Gasperini, Trst
Telefon fitev. 1974.	ŠpediteP v,a Economo st* 10*
mmmm Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli Naga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
Tovarn« cementu „Porthmdu t Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.

Moderne železne ogreje
vti« (iMftc), vrte, tavam, tfvarttta, prastara za lm I Sartrovaa kalalag Hn 104 biaaplafeo.
M.
m
„titan Industrija alpskih dežel" Fert Jersitscb's saune - lUflSenfurt.
Stalni zastopnik r Trstu. Podružnica tovarna ▼ 9radca, Gditingen Maat; podružnica tovarne ca Dunaju IV/1
Prt8sg»s«e 29. Tel. 4144.
VMCUKUU U VVftCKUK
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.

Uelikanska zaloga pohištva io fapecarl]
:: Paolo Gastwirtb ::
TUT. IL StmBon £L 6 - TflebB ZZ-15 OUia fledolISti FenlcD
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodiai glede cen, kakor tudi kakovosti k.i.mi.i izMf.
TVRDKA
izpila v ta namen nekaj solne kisline. Pre-	valnih, pevskih In bralnih društev. Lepo
peljaii so jo v mestno bolnišnico in je njeno	število teh društev se je združilo v .Zvezo	_	O J
zdravsteno »tanje zelo nevarno. Vzrok poii-	narodnih društev', U je bila počela prav	L|»f}||PDCQQ Kgftngf
kušenemu samoumoiu nI znan.	lepo delovati. Dandanašnji pa vidimo, da	1 ■
Društvene vesti.
S. L. S. snuje po vseh krajih, kjer le mo- TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST goče, svoja bralna ali izobraževalna društva,;	. nrelnžila svnlo
dočim izmed drugih diuštev nekatera dobro;	»e Preložila SV0I°
Pevski zbor „Glasbene Matice« v	delujejo, imajo lepe knjižnice, nekatera živo- trnOVIIIO Šivalnih StCOlSV
Trstu. Danes zvečer pevska vaja za ženski	tarijo, nekatera spijo. S. L. S. si je posta-j	OITa!,,,M
zbor.	vila nalogo, da posebno Kras preplete s bicikljev In pridevkov z mehanično delav
Odbor telovadnega društva „Sokol*	svojimi društvi. Med društvi in društvi je njco vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v Trstu vabi brate člane odseka v Ro-	veiika razlika. Pri onih, ki so v „Zvezi", i ..	„	-
Janu k občnemu sestanku v petek, dne	vidimo časnike vseh strank in knjig, kar je y UIICO 031110311116 StOV. 19.
17. t. m. ob poldevetih zvečer v „Kons.	dobrega s te ali one strani; pri klerikalnih	r
društvu" v Rojanu. Ker je urediti zelo važne društvih zadeve glede odseka, pozivlje se k polno-števllni udeležbi.	Odbor.
Manjšinski klub „Akad. fer. društva „Balkan". Danes, v sredo se vrši po društ-
pa so na mizah sami strankini Časopisi. Drugih ne smejo čitati, niti „Edinosti" ne, ker tudi ta Je zapisana med „nasprotne* liste. Bralna društva so velikega pomena; tako kličemo vsem dobrim Slo-
venem sestanku sestanek manjšinskega kluba, j vencem: snujte društva, vzdržujte obstoječa ! — Na razgovor pride poleg drugih važnih Ljudstvu izobrazbe I — Pri te! priliki pa
moramo tudi vprašati: Kaj pa dela vodstvo „Zveza narodnih društev"?
Vesti iz Istre.
Podružnica družbe sv. Cirila in Me- i toda za občini Ocizla Klanec in Materijo j vabi na plesni ven ček, ki bo v nedeljo, | dne 19. jenuarja 1913. v Materiji v salonu; g. župana Božidarja Kastelica. Začetek ob 5 j popoldne. Vstopnina: dame 50 stot, go-
serpentine in vljudno vabi
drugo. K
obilni udeležbi Odbor.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje.
Na dražbi, ki se bo vršila danes, dne 15. t. m. od 9 do 11 dopoldne, j se bo prodajalo:
Zlata ura, ženski kožuh, nekaj moških j oblek, slika, razni črevlj} za mcške in i ženske.
vprašanj: narodni kataster zgornje okolice ! Naj ne manjka nihče.	Načelnik.
Nar. del. organizacija.
Zidarska skupina N. D. O. sklicuje
za Četrtek ob 6 zvečer javen shod v društveni dvorani, ulica Sv. FrančiSka št. 2, II.
Gibanje postiljonov. O. Dolenc je sprejel v službo 30 uslužbencev Iz Koroške. Včeraj pa Je odpustil 25 novih in bo vzel tukajšnje domačine v službo. To bo gotovo ugajalo vsem, zlasti pa našemu domačemu delavstvu.
Ustanovni občni zbor podružnice NDO v „Sv. Križu* se bo vršil v najkraj-šcm času.
Veliki ples NDO Bliža se pustni to rek. Tega dne priredi NDO veliki ples v veliki dvorani v „Nar. domu". Na sporedu so tudi druge zanimivosti. Vsako leto je uspel veliki ples NDO sijajno in upamo, da bo tudi letos tako.
Težaki pri kotlarjih r tehn. zavodu „Sv. Andrej". Vabljeni ste na sestanek, ki bo jutri v četrtek, ob 7 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2,
Vesti iz GoriSke.
Vspehi nemštva pri tolminskem okrajnem glavarstvu. Večih lažnikov in denucijantov ni, nego so Nemci in njihovo časopisje. To je že stara resnica. A da imajo tudi veliko veljavo v popolnoma slovenskem tolminskem okraju, to utegne biti znano le malokomu.
Kakor drugod, pobiralo se je tudi v Logu na koroški meji darila za rdeči križ iugoslovanskih držav. To pa je ljube nemške sosede v Rabelju hudo razburilo. Ka| napraviti? Spisali in odposlali so graškemu „togplotu" notico, kjer lažejo, da se je v Logu in Rabelju nabiralo za (pozor I) Srbe
ter da je ljudstvo zelć razburjeno.	|#B1kS«3®l#« poaodje, popolno, iz aluminija, za
Saj Je znano kako rade se oprijemllejo f KUmfljSKO & 35 —, železnina, se prod*ja ui. slavne avstrijske oblasti vsake kosti, če le j Caserma 14. Umberto Cesca.	2313
diši po srbski čebuli. Tako tudi V tem slu-j	tMaLnSXnii konzulat iSto uradnita v
čaju. Ves aparat je začei delovati. Toda nič fleK I lUKSJSnjI ^nziji, slovenščine in
ni šlo prav. V Tolminu se Je začel pravi; nemščine popolnoma veščega, za nekaj ur na dan. dirindaj in polni skrbi SO se povpraševali: ponudbe na icBeratni odaeltk Edinosti pod št. 103 kaj bo, če ne pomirimo razžaljenega patri-' jotičnega Čuta Nemcev ? 1 Bo že, so si mislili. In prlila Je rešilna misel, ki kulminira inseratni oddelek Edinosti.	106 v vprašanju: aH Je imel nabiratelj Koch dovoljenje ? Ne I
Silvestro Ricci
Trst, ul. đell'Istrla 79
(Zg. Čarbola, Ponzano sup )
Tovarna cementnih plošč in cevi
v veliki Izberi. Izvršujejo se tlakarska dela. Cene nizke.
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
spodje l K. K plesu igra .Sokolska godba* j SV0J0 flOStilnO „Ai bllOlli amid'
iz Herpelj. Med posameznimi plesnimi ko-1 J_ ~ „ ,7 f . .. OQ madi se bodo prodajali korijandolf, kotiljoni, [ v Trstu> ulic« Belvedere štev. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili ▼ Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 7.
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barkovljah
(Bovedo), ul. Perarolo št 342
(hiša žčuka).
j Toči se prvovrstno dalmatinsko črno,
14 letna	ln °pqi° vino lz 0mlša ter piv0-
Naslov: Ben&č, Kozina.	99
HEaHEaBili3BE3EH3E3ElHEr 73 || Ljudska urama
fl BOGOMIL PIMO |
13 Trst, ulica Vincenzo Belllni št. 13 S 3
h	(nasproti ceitve st. kil m iimga)
U	„ Bogat Izbor
ur, verižic, orratnlh verižic, uhanov, pr- r-:| stanov, zapestnic Itd. J Konkurenčne cene. i 1
iiHE3E3EaE3HE3EiE3HEIHHEi 3
Zaloga Izdelanih oblek -v
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospod* in deike, sukenj, površnikov vseh kakovo t\ Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blag i. 0»00»»0»a< I ttttttt*******^ >
♦ NA OB h OKE! Zmerne cene! >
Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. natV
.Buflet Autom — Telefon 251, Rim. II
zraven
POZOR I Skladište se nahaja v I. nad.
B
taloga obuval i
— in lastna delavnica ■—-
Pahor
:: TRS? :: ::
ulica Arcata 19.
Velika izbera čevljev za moške, žen-ke in otroke. - Sprejema naročila po n, eri ter tudi popravlja :: po jako nlzMh \n zmernih cenah.	~
K
0 pustnem času grafdki atelje A. Jerkiča
v Trstu in Gorici na željo občinstva do 10 zvečer Posnetke po 7 zvečer je treba prej naznaniti. 4449
pri 8v. Jakoba, s koncesijo za vino in pivo, dobro uvedena se proda za 500 kron. Naslov pove ioaeraini oddelek Edinosti. _102
za koncert, izvrsten, drugi za učenca je na prodaj. Ulica Petron o 51- 9,
2245
Mlekarna
Glasovir
vrata 16.
Oddaste
et. is.
8e dve spalni sobi, pripravni tudi za pisarno. Ulica Ariosto St. 2, vrata
104 i
finlon Srcigoj, Trst
ulica G ulia štev. 83.
Priporoča slavnemu občinstvu Bvojo pekartlO
s prodajo Jestvia In prodajo koloslijai-
blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene mmerne, postrežba
Svoji k Bvojim ! točna. Svoji k svojim !
Prodajalnica ur in dragocenosti
Bucliei*
(ex drug Dragotina Vekjeta) proc^j. D.*Vekjet)
Corso ti 3E,
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragoct nosti in žepnih ur. Kupuje in menja star> zlato in tudi srebro z novimi predmeti. -Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstn • srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ur«..
.DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Trst
j
Sobica, rrYoi,ae 80dd;,auM ";ic' au98 j	f|
5!
""»jcucgđ »«J"'-loi„X|,;ni« za ^Bako delo išče službo pri kaki' Bo Že, SO si mi- ! OlUZKinia boljši rodbini v Istri. Naslov pove '
........- 'iT	"
,w	""-»"•-•J	D-i^npnoO	n0Y0 opremljeno restavra-
ToreJ pritisnimo Kocha za rnpurocd cijo „Tre corune" Tone Uabiik, neka| kron (saj |ih Iraa kot učitelj dovol]), j via Piccolomini v bližini gledal šča Eoasetti 105 j In Nemci bodo pomirjeoi.	'v	"	. .. x. .
Prišel |e ll janovar in pred glavarstvo CudOVita & zastopajočira uradnikom Stoji V vsi učiteljski oda p0 najnižjih Ctnah 3 triletno garanc jo. Šivanje in slovenski ponižnosti srbski zalagatelj ter in vezenje po najnovejšem zistemu K 110'—, bolj posluša to-le pesm'co: „Ker niste imeli enostavni K 64*—. Preproda alcem primeren popust, dovoljenja za nabiranje darov za rdeči križ Ulica s Caterma 7, dvorišče._53
balkanskih drŽav, plačate 20 K, ali pa lis^o z vpeljano gostilno v trgu Ajdovščina ee pojdete za dva dneva na počitnice V hotel Hlod proda. Več pore H. Stibiel, Trst, Corso 47. Štrukelj". —	i _22
IV.AN GOKLTĆAN, Trst, ulica Kevoltella ali Chiadino priporoča cenj. občinstvu
-	- t	_____________________la pOBtiežba, velita izber
ne, ker to je menda le patent tega gla- najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem
varstva.	; ki-oju.__2787
Pa ka] to I Saj Smo Vendar Ugodili	* norfiln lase kupujtm ter izdelujem vsakovrstna
ljubim Nemcem, katerih je (razun glavarja)	IZ|Jaulu najmodenejša lasna dela. a>DREJ
Jako malo aH nič v tolminskem glavarstvu. ROJIO, vL Acguedoto 20._1752
Storili so se primerni korak?, da se bo	IfitrillSom Železo, stare kovine: Anton Cerneca,
videlo in vedelo, če imajo Nemci v Trstu, »VU|JuJom Trat, ul. Olmo fc 12.	1730 tudi tako veljavo, kakor v Tolminu.
Tudi nabiratelf, a še ne kaznovan.
AUTOMOBIL? FORO ?911
Mr<|Vfčja ttvara* sveta. Izdolsvaaie letno 40 000 vet •dluega tipa CHAS8IS 26 HP imt raznlii Up« keč^.
£.o?lja „FOBD" Je najpopol^aJS«, rajhltrejla !n uBjokonomiea^St ku jih obstoji. — GEVSS^.L^I ss-stupnis
ANTON SK£RL . TRSI
Pla2za Sotdos' iS-ii Tsl. 1734
y«llk* DsctratBK garajjti ailoa dot Baohi 16, vc;si bmq« Soscr.«: • telef0i 2247. - 9tock pheitm goodlrlch f^airlkank«;
A itoij.otili aa posoda po ■•iS&g-e.j

1
n

Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
G'usto Pilotti fu Gius,
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25.
Riva Pe:catori §tev. 14
Specijaliteta: iadijske evet ljko Fo~ eoda in Škatlie i* bele in ktunno-barvne pločerine.
Žlebovi, cevi in zidne cbloge
iz vsake snovi v kosih po 2 »i ("brez zvezave)
J
Avtoriziren elektrotehniški mehanik
Vittorio Kan ^IZ^JS^^9:
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih luži, motorjev, električnih zvsncev, tdejonov in strelovodov.
Bogata zaloga sv^ttljk in mrežic najboljših znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v precizijski meh ni*!.
IfnlSl/i nI Os nriredijo gontie gostilne članov Veli IVI |ll«30 N. D. O. v Tratu, ulica Carra-dori 18, v Četrtek 16. t. m. Začce ob 8 zvečer in
Lovski ples v Kanalu. V Kanalu pri- 2f Priporoči6"^ ^obSSalSbiS rede dne 18. januarja 1913. „lovski ples" odbor.__92
V dvorani hotela ,pri Zlatem levu«. K plesu r|ohft|ft hrbtno slanino v 5 kilogramskih poStnih bo svirala vojaška godba iz Tolmina. Obleka LIclloiU pcSUjkah K 6-50, svinjsko meso K 475, promenadna. Kostumiranci dobro doSli. goveje, telPČje, zadnje stegno K 4-15, franko po Vstop le dovoljen le povabljenim.	j PovzetJu poSilja : V. BČIo, Herincse fit. 26, Ogrsko.
Iz nabiralnika za novo cerkev vi—--r—rr—:—— -
Gorici ukraden denar Nernanl tntnol Prnrl9l9 pohištva, bombaževine,slik mdetniko^ l uiriaen aeaar. neznani tatovi so TrOUdla Da mesečne obroke. Via Ohiozaa 6,
pobrali ves denar iz nabiralnika za novo ] 1. nadstropje. Ivan K1 u n.
cerkev Srca Jezusovega v Gorici. Tatovi so; ——■——
obiskali tudi pisarno delovodje za zgradbo
cerkve, ali tam niso dobili ničesar.
Pevsko in bralno druStvo „Zarja"
v Koprivi vabi vse svoje člane na redni
letni občni zbor, ki bo v nedelo 19. t. m.
točno ob 1 popoldne v društveni čitalnici.
z običajnim dnevnim redom.
Zahteval te »KoSinsko cikorijo«
tržtfba posojilnico in Minira
00000000000000000000000
00000000000000000000000
1	priporočljive tl/rdke i
o _	o
oooooooooooooooooooooo C o"pooooooooooooooooooooc
t lutBl mil
rtglttrovans zadra|i z :: on«j»nln poroitvos "
Telefon §t.
Trst Pluzzn Cosermn Z, Ln (anod po M& siopnlcoli),
od vaak*f&, S«
4 vi
IrtillM Tlof« tpraji tađl al tat m jtk ob»BtnJ» ^^ TB |4 )0 jf tli itvtk od hranilnih vlog plačaj« savod sam. Vlaga m lahko po «no krono. FobiJU* daj a aa vknjiibo po dogovoru Ma Banjica po S'/«, aa natava
po	»a aa
Ao doao 90 dogovora
ortimaoljo aa dalj-
o o o o
Uradno «ra: od 9.—12. aro dopolodao in od 3.-6. popolndne. IzpUfiaJo ao vaaU daa ob uradnih urah. — Ob nada-ljah la praznikih ja aiad up«!
Poitna - hranilnic al raiaa 816*004,
_____________rajaaa varaestao —Uoo aa afcraabo vrodaaa1. poplrjav. MM Hi.
kakor tadi braallM pallM. a katatiai ta aajoipoftaaja aavaja Kaditi tvojo daoo.
Snujte bralna druStva po deželi. Po rpAM D||D|J||/ krojaški mojster, Trst, goriški deželi je res obilo bralnih, izobraže- iiirtl! nUrmlV, uiic« Geppa st. 10, Ln.
Krojači:

<i
Pozor!
Opoldne In zvečer abdRemeit, zelo u godu. Izboru kuhinja la bodjejoviško pivo (olč glavobola). Zmotro coro.
Restavracija-Hotel Balkan
(: Piazza fV p. Caserraay ti