Izhaja štirinajstdnevno. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Turjaški trg 2/11. — Naročnina znaša mesečno 4 Din. Za Italijo
mesečno L 150. Posamezna številka stane Din 2 —
17. Junlf.
17. junija razvije proletarska mladina In odrasli sodrugl iz Zagorja prapor »Vesne.« Ni razvitje . prapora glavna stvar dneva, ampak pomen 17 junija je mnogo globlji.
17. junija bo pokazala zagorska proletarska mladina svoje sile, svojo moč, svoje delo, s\ojo nepremagljivo, vztrajno voljo v boju proti kapitalu in reakciji, ki mladih src ni uklonila, ampak le podžgala in razvnela za še navdušenejše delo za proletarsko stvar.
17. junij bo dan praznovanja ne samo zagorske, ampak tudi proletarske mladine cele Slovenije.
17 junija bo manifestirala v Zagorju proletarska mladina Slovenije svojo pripravljenost za nadaljni boj — do zmage.
Zagorska mladina je pripravila to slavlje proletarske mladine Slovenije. Zagorska mladina, iz čijih vrst so vzšli prvi preganjanci, je dokazala s tem najjasneje, da se ona ne plaši preganjanj, ampak da preganjanja sodrugov vzbujajo v njej še bolj goreče stremljenje po končnem osvobojenju proletarskega razreda in celokupnega človeštva — ki se da doseči edino le z bojem in z žrtvami.
17.	junija se bo revolucionarna proletarska mladina Slovenije po dolgih dveh in pol letih prvič zbrala skupaj na slovesnem slavlju. Mnogo je še treba napraviti za ujedinjenje revolucionarne proletarske mladine Slovenije v eno enotno organizacijo, ki bi se ujedinila s proletarsko mladino ostale Jugoslavije v mogočno zvezo revolucionarne delavske mladine Jugoslavije. Tedaj bo tvorila mlada generacija delavskega razreda Jugoslavije mogočen steber v
Federaciji Revolucionarne Proletarske Mladine Balkanskih dežela.
Reakcija, beli režim nam ni dopustil, da uresničimo že doslej ta naš vzvišeni bližnji cilj. Ker vlada nam ne dopušča niti ene pokrajinske mladinske organizacije, dobro vedoč, kaj pomenja za delavski razred močno organizirana in disciplinirana proletarska mladina. Priboriti sl to, je naša prva naloga.
Proletarska mladina Slovenije je prepričana, da ji bo zagorska mladina kot njen najzavednejši del pomagala v tem njenem boju.
Živela zagorska mladina!
Živela enotna organizacija proletarske mladine Jugoslavije!
Evgen Levine.
(Ustreljen 5. jun. 1919.)
Ne vem, ali mi boste še podaljšali moj dopust ali bom moral iti k svojim prijateljem Karlu Lieb-knechtu in Rozi Luxenburgovi. V vsakem slučaju sem pripravljen na vašo razsodbo z notranjo radostjo. Ker vem, da se ne more zadržati dogodkov, pa razsodite vi, kakor hočete. Državni pravdnik misli, da so voditelji nahujskali: množice. Če bo izginil sedaj en voditelj, ne bo'zastalo gibanje pod nobenimi okoliščinam/. V tem prostoru bodo pa prej ali slej sedeli drugi .sodniki in tedaj bo kaznovan kot veleizdajalec oni, ki se je pregrešil proti demokraciji proletariata. Miinchenski delavci in jaz z njimi smo poskusili vse, da z najboljšo vestjo in zavestjo izvršimo svojo dolžnost napram proletariatu . . . To so bile približno poslednje besede Levinea pred sodiščem, ki so zapisane v srcih bojevnega proletariata.
Po Levinejevem poslednjem obrambnem govoru so pretekle tri ure. Mogoče so sodniki res potrebovali toliko časa, da so se zedinili v obsodbi Levinea.
Levine je vse tri ure, ko se je razpravljalo o njegovem življenju, ostal miren. Njegova mati je prišla k njemu in — mati in sin — sedita tu roko v roki. Tudi drugi revolucionarji, ki so bili: obtoženi z njim, da so proklamirali sovjetsko republiko na Bavarskem, so se živahno zabavali med seboj. Tako poteka minuta za minuto, ura za uro .. . Levine govori vojakom, ki ga stražijo in jih še poslednjič navdušuje za proletarsko stvar Še ob svoji zadnji uri je agitator. Živo jim govori .. .
Šest je ura. Levine čita časopis. Od časa do ča.sa vzplava njegov sanjajoči pogled skozi okno — v svobodo. Advokat stopi k njemu. Levineu zaigra .smeh na ustnicah. Ali njegov smeh je truden, mehaničen.
Občinstvo je razburjeno od dolgega čakanja. — Levine se zopet poglobi v časopis. Hipoma vstane in stopi nazaj k detektivu, s katerim hoče govoriti ... Tedaj s,e odpro vrata, sodniki so se vrnili: kocka je padla!
Razsodba se glasi:
Dr. Evgen Levine je radi zločina veleizdajstva obsojen na smrt."
*
Proletariat vse Nemčije je dvignil svoj glas proti temu političnemu umoru, |,pirvi politični smrtni obsodbi v Nemčiji po 1. 1848. Delavstvo v Beirlinu, Frankfurtu i. dr. je stopilo v generalni štrajk ... Iz krogov meščanskega sveta so prihajale na bavarsko vlado številne protestne brzojavke. Le social- patriotski voditelji, ki so dali streljati revolucionarni nemški proletariat in zakrivili usmrtitev JKarla in Roze, so jedva čakali na smrt revolucionarnega prol. borca Levinča.
Močan kot vedno je ostal Levine tudi v svojih zadnjih urah. Ni potreboval nobene tolažbe in sam je tolažil .svojega jetniškega vratarjla, ki je z vsem srcem vzljubil Levinea.
5. junija 1919 ob dveh popoldne se je izvršila obsodba. Z mirnim očesom je gledal v namerjene puške. Oficir je dal povelje za streljati in tedaj je Levine mogočno, s triumfom zaklical: Živela svetovna revolucija!
Zadet v srce je padel ...
*
Levine je sledil Karlu Liebknechtu in Rozi Luxemburgovi. On ni bil silen teoretik kot nenad-kriljiva Roza. Ogenj navdušenja ni bil v njem tako svetal kot v Karlu. On je stopil v ospredje le v narj-odločilnojših trenutkih. Takrat se je pa izkazal kot eden najboljših voditeljev proletariata . . .
Kaj napravi enega za voditelja proletariata? — Znanje, talent? Gotovo. Ali' to ga ne loči od demagoga, ki plava na valovih ljudskega gibanjla. Za moč in delovanje političnega voditelja je odločujoč njegov značaj, zavest dolžnosti, pogum, trdnost sklepa, koncentracija volje, neupogljiva volja pred vsako nevarnostjo, požrtvovalnost in strogost napram samemu sebi.
Levine je imel te lastnosti v veliki meri. Sam se je skoval za voditelja. On j>e bili mehak človek. Njegova mehkoba, njegovo sočuvstvovanje z vsemi trpečimi ga je dovedlo v socializem in postavilo predenj veliko nalogo. In ta naloga ter čut dolžnosti napram proletariatu sta ustvarila v njem strogost do samega sebe in moč dejanja. In to posebno ob dnevih, kil so zahtevali dejanji. Zato jiei vzrastel zlasti v takih časih visoko nad samega sebe in je razvil iz samega sebe sile,' ki bi jih nihče ne pričakoval. Iz te koncentracije vseh njegovih sil na en cilj je izvirala mogočna sugestivna sila njegova.
On, kil je bil vedno pripravljen, podrediti se volji množic, ni poznal pardona napram samemu sebi. fn kadar mu je velevala njegova zavest, se jie postavil proti razpoloženju mas. Ta zavest njegove odgovornosti kot voditelja ga je potisnila na višek tedaj, ko ga ni čakala nobena popularnost, nobeni lovorovi venci, ampak nevarnost in smrt — ob času boja revolučitoarnega bavarskega proletariata za upostavitev sovjetske republike.
Levine je nekoč .sam govoril o svoji nalogi: So ljubljeni in zaničevani otroci zgodovine. Jaz imam nehvaležno nalogo, vedno /popravljati škodo, ki jj-o napravijo hinavski ljubljenci mas.
Levine je imel jasne nazore o vlogi voditelja. Še pred sodiščem je dejal, da naloga voditelja ni v
tein, da mase nahujska ali drži nazaj. Ampak njegova naloga je mnogo bolj v tem, da izreče resnico, ki jo množice same nemo čutijo, iz možgan množic samih vzeti misli, razvezati njihov jezik. In z utrje-njem organizacije i;n spretnim izkoriščanjem vseh živih in pripravljenih sil omogočiti dosego cilja. — Levine se je vedno gibal v tem okvirju.
V	politiki je bil sovražnik vsakega kompromisa, še manj je trpel kompromis v svojem lastnem življenju. Odpovedal se je vsem vabam življenja, živel je od dela svojih rok in bil proletarec.
Kot izkušen ruSki revolucionar (iz te njegove dobe smo prinesli v 7. štev. podlistek :	Sodrug,
ne . . . ) je zgodaj razumel usodo prol. voditelja. — Njega je skozi in skozi spremljala zavest: Mi revolucionarji smo mrtveci na dopustu. Njegov dopust je bil kratek, njegovo življenje še pred odločilnim dejanjem ukradeno proletariatu. Ali postale so resnica besede, ki jih je Pestalozzi svareče zaklical Levine-jevim sodnikom: Če ne obsodite tega moža na smirt, ali če ga, ne bo umrl, ampak bo pričel živeti. Življenje tega moža se bo oprijelo pet meščanstva in njegove ideje, bodo žele strašno maščevalno setev .
Politična delavnost revolucionarne prolet. mladine.
V	zadnji številki #smo pod člankom Organizirajte se politično! pozvali mlade delavce in delavke od 18. leta naprej, da se morajo organizirati ne samo strokovno, at n'p a k tudi politično in sicer v Ne-zavisni Delavski Stranki Jugoslavije, ker je ta edina resnična zastopnica delavskega trazreda Jugoslavije.
Danes bomo to vprašanj® še malo izpopolnili.
Revolucionarna proletarska mladina odločno zavrača hinavsko geslo buržuaziije in socialne demokracije: mladina mora stati izven politike. Eneirgična udeležba delavske mladine pri političnem boju del. razreda pomenja močno povečanje moči za razredni boj in je temelj revolucionarne mladinske vzgoje.
•	Kako se udeležuje mladina političnega boja del. razreda? — Revolucionarna del. mladina sprejema program, taktiko in politične direktive revolucionarne stranko in podpira najživahneje vse delovanje in boj stranke na podlagi njenega programa in štatuta. — Jasno je, da je dolžnost mladine, da nastopi takoj energično proti vsakim oportunističnim političnim smernicam, ki bi jih hoteli uvesti gotovi oportunistični voditelji. To je bil pri nas slučaj s Klemenčičem in Fabjančičem. In če se bodo zopet pokazali kaki taki pik-iči, bo mladina ponovno nastopila
proti njim in ne bo odnehala v svojem boju prej, dokler ne bo zopet oportunizem strt.
Tako zvieizana z revolucionarno del. stranko (pri nas Nez. Delav. Stranka Jugoslavije = NDSJ) se revolucionarna mladina udeležuje aktivno vseh strankinih bojev proti vsem meščanskim strankam, ki zastopajo interese velikega in malega kapitala in kot politične organizacije branijo kapitalistično gospod-stvo in izkoriščanje. Bori se pa tudi proti socalpatri-otom vseh barv in nijans, ker so socialpatriofi zavezniki buržuazije v proletarskem taboru samem in ki na ta način zadržujejo proletariat ne isarno od boja za njegov končni cilj, ampak ki izdajajo dnevno njegove interese. Isto tako sa bori mladina proti sindikalistom, anarhistom, nar. socialistom.
Revolucionarna del. mladina se bori tudi proti mladinskim organizacijam, ki stoje v zvezi z meščanskimi strankami in grupami (»Sokol , Orjuna«, Orel in druge številne klerikalne mladinske organizacije narodno-socialistična mladina itd.) Ona stremi po združenju z delavsko mladino, organizirano v Svobodi .
1 •
Konkretne naloge revolucionarne delavske mladine na političnem polju obstoje v neumorni agitaciji za bojevne cilje revolucionarnega plroletariata, v podpiranju N. I). S. J. in njenega vsakodnevnega dela ter akcij, v udeleževanju pri vseh revolucionarnih akciijah proletariata, v razpravljanju in diskutiranju aktuelnih in političnih dogodkov ter najbliž-njih nalog proletariata, in v aktivni udeležbi pri vseh strankinih debatah.
Mile:
Pozdravljen rdeči prapor!
(Ob razvitju prapora »Vesne«J.
Jaz hitim naše marce
od barikad, revolt žareče,
jaz vidim proletarce
odete v prapore rudeče,
kako kot en sam plamen
prodirajo v vrstah naprej,
da iz teme se vkreše pramen
prek vse zemlje brez mej,
da zažari, vzplamti še svod,
in zemlja vsa. se odzove,
ko bo bodoči rdeči rod
odvrgel vse verige in okove,
ves s prapori rudečimi poplavljen.
in zopet eden več! Pozdravljen!
M-
Nekaj novega o internacionalnem delavskem gibanju.
Pazno uho sliši v internacionalnem delavskem gibanju nove melodije. Počasi in z orjaškim trudom, ali gotovo in trdno se pripravlja v globini delavskega gibanja temeljita pregrupacija sil. Nekaj novega se pojavlja v internacionalnem delavskem gibanju. To je z vso jasnostjo dokazala internacionalna konferenca transportnih delavcev, ki je dovedla do sporazuma med amsterdamsko in moskovsko internacionalo.
To bo potrdila tudi podobna internacionalna konferenca kovinarjev.
Socialistični kongres v Hamburgu na eni in konferenca transportnih delavcev n a drugi strani, to sta dve epizodi v zadnjem času. Obe epizodi sta dokazali, da se nahaja večina zapadneevropskega proletariata formelno še pri social-patriotih, dejansko pa je revolucionarna. Duša zapadnoevropskega proletariata je rdeča, čisto rdeča, iz nje izginja social-patriotski strup.
600.000	delavcev v Porurju je obrnilo hrbet nemški socialni demokraciji, stopilo v revolucionarni boj proti francoskemu imperializmu in nemškemu kapitalizmu in — jte zmagalo. Razpoloženje porurskega proletariata se je s tem: dvignilo.
V	celi Nemčiji se širi revolucionarni val" med delavstvom in bega ne samo nemško, ampak svetovno buržuazijo. 30.000 delavcev je v Hamburgu ob priliki; kongresa 2. in 2'k internacionale — interna-
Podlistek:
Rdeča garda.
Po marčni revoluciji so se polastili'delavci mesta in gubernije Moskva, oboroženi z orožjem, ki je ostalo od marčne revolucije. Oborožitev je obstojala v glavnem iz revolverjev, ki jih je določil Protopopov za žandarmerijo. Bilo je približno
10.000	revolverjev, od katerih je pa velik del prešel v roke malega in srednjega meščanstva.
Jaz sem delal tedaj v obratih »Cindek in »Avia-motor«. Tam sem našel skoro po marčni revoluciji svoje sodruge iz I. 1905, ki so se vrnili iz Sibirije in prognanstva. To so bili: Nikinan, Kozelev, Smirnov. Aratunjane, Feldman, Sternberg, Vedjornikov in drugi.
Prve celice sem organiziral popolnoma ilegalno iz male skupine razredno-zavednih delavcev. Vodstvo teh grup sem prepustil starim izkušenim »podzemeljskim« ljudem. To je bilo potrebno, da se ne bi mladi, zelo dobri ali impulzni borci prerano spustili v boj, kar bi motilo sistematično, organizato-rično delo za pripravo enega, čeprav malega kadra borcev. Imel sem nekaj predavanj in vodilne sodruge sem tehnično pripravil in inštruiral.
* Po knjigi »Oktobrska revolucija«, Peče. To so slike o delovanju moskovskih boljševikov ob koncu Kerenskega vlade.
cionale ministrov, delavskih morilcev in izdajic — demonstriralo proti tej gospodi, ki je do nedavnega časa prevladovala v nemškem delavskem gibanju.
150.000	berlinskih proletarcev je spremilo Vorov-dcega na njegovi poslednji poti.
V Belgiji je gospodoval doslej amsterdamski Vandeirvelde. In sedaj je belgijski proletariat, vzpodbujen po porurskih dogodkih stopil v bolj, v stavko, zmaguje počasi ali sigurno, revolucionarno razpoloženje prevladuje vedno bolj.
V Angliji zmaguje leva smer. Mussolinijeva fa-šistovsika Italija se krha, odpor delavstva narašča, Mussolini ga za enkrat kroti le z najhujšim terorjem.
Pariški proletariat je s svojim zadnjim glasovanjem za Martyja dokazal, da je razredno zaveden in bojeven in ne social-patriotski.
Mnogo je še teh primerov. In vsi ti primeri dokazujejo eno: zapadno-evropska socialna demokracija postaja telo brez duše, delavstvo po dolgem ječanju pod ofenzivo ‘kapitala uvideva, da je le v odločnem boiju njegova rešitev in da ga nasprotno so-cialpatrioti vodijo v propast.
Na hamburškem kongresu ustanovljena internacionala ministrov ni nič drugega več kot zveza za reševanje bankrotiranih, skrahiranih voditeljev. Ti ljudje so — mrtveci od jutri. To so ožigosani šarlatani, bankrotiranci, ki nimajo ničesar več za seboj, ki nimajo torej ničesar več izgubiti. Na videz so se ujedinili, v resnici se sedaij doma po posameznih deželah prepirajo in intrigirajo kot še nikdar.
Ponavljamo: v globini internacionalnega delav-
Preskrbeli smo se z vsem orožjem od razpadajoče armade.
Julijska demonstracija v Moskvi je bila eden največjih poskusov za preskušnjo naše organizacije in aktivnosti. Znano nam je bilo, da je Kerenskega vlada izdala ukaz, da se ne dopusti nobenih demonstracij in da se strga vse zastave s parolami »Za diktaturo proletariata«, »Dol s koalicijsko vlado«. Zato se je odredilo od naše strani, da se mora vzeti s seboj vse orožje, ki je na razpolago; v vseh mestnih okrajih so se zbrali delavci , ob določenem času v okrajnih komitejih ali sovjetih, kjer so naši vojaški kadri neopaženo urejali demonstrante v sklenjene vrste, pri čemer so obdali sprevod od obeh strani oboroženi sodrugi.
Celokupno meščansko občinstvo se je nahajalo na ulici in je bilo sovražno razpoloženo proti delavstvu. Sovražnih elementov je bilo mnogo več kakor demonstrantov, pri čemer so med sovražniki prevladovali oficirji. Jaz sem vodil kolono okraja Zamoskvorečje, ki je bila ena najmočnejših. Na potu smo imeli, mnogo opraviti s svojimi nasprotniki, ki se niso posluževali samo svojih pesti, ampak tudi železnih rokavic.
Naša kolona je odvzela nasprotnikom brez vsakega strela nekaj ducatov revolverjev. Disciplina naših je bila izredno močna; moje povelje:	nikakor ne streljati, se je dosledno
izvajalo.
Mi, posebno oni, ki so bili na čelu sprevoda, smo dobili precej udarcev. Ali to nas ni niti malo motilo.
Močan buržuj je dal Arutunjancu tak udarec, da se je
mm
»Svoboda.«
Pogajanja zastopnikov revolucionarne delavske mladine z zastopniki Svobode so bila na radost doslej uspešna. '
Zastopniki »Svobode« so izjavili, da: je bilo na zadnjem delegaciijskem zboru sklenjeno, da Svoboda ne sime biti privesek nobene politične stranke ali frakcije, člani »Svobode so ravno tako lahko pristaši S. S. J. ati N. D. S, J.; član je lahko vsak, bodisi da je organiziran pri Strokovni komisiji, bodisi v Neodvisnih strok. org. Svoboda se oficieino ne udeležuje proslav niti ene niti drug© politične stranke.
S tem je prekoračen most, ki nas je od prevrata sem držal narazen, ki je vzbujal nezaupanje napram Svobodi , zlasti v rudarskih revirjih.
Odjprto Je ostalo vprašanje glasila Kres in Proletarska mladima . To nas ne more zadrževati od tega, da ne bi šli v »Svobodo«. Pač pa bomo mi do konca zahtevali, da postane Proletarska mladina gla-ilo mladinskih sekcij Svobode . Kres naj ma-kar ostane nekak družinski organ za delavstvo, ki ga izdaja Svoboda«. Določili bi za njega na eni -kupni konferenci direktive za smer in ureditev lista.
delavcev po »Zakonu o zaščiti delavcev«.
skega gibanjja nastopa nekaj novega. Prisluškujmo novemu, oživljenemu utripanju delavskih src! — Ideja enotne bojevne fronte proletariata zmaguje in postaja kri in meso. Mladi proletarci Slovenije, pospešimo jo, kolikor je v naši moči!
Tako je življenje mladih
skoro zgrudil. Arutunjanc je izgubil pri tem svojo potrpežljivost, pozabil na disciplino in pograbil po svojem brovningu. Posrečilo se mi je pa še, da sem preprečil strel. Šil smo dalje, si delali s silo pot in prišli v Leontevskega ulico, kjer se je nahajal moskovski komite. Po sijajnem protestnem shodu in sprejetju resolucije, v kateri se je reklo: »Proč z meščansko koalicijo in social-izdajalci«!, so se demonstranti razšli.
Preskušnjo discipline in organiziranosti smo torej z uspehom prestali. Razpoloženje mase je postalo zalo še bolj navdušeno. Videli smo, da je potrebna velika organizirana, oborožena sila in geslo delavske rdeče garde je zmagalo. Jaz sem organiziral v mnogo obratih vojaško vežbanje pod geslom obrambe pridobitev marčne revolucije. Aktivnost delavskih množic je neprestano naraščala. Moskovski komite me je določil za organizatorja moskovske rdeče garde. Organizirali so se štabi po posameznih okrajih.
Varvara Nikolajevna je poslala pome in mi poverila poročilo o organizaciji rdeče garde v moskovskem okrožju. Potem ko sem dobil zvezo s posameznimi mesti in potrebne informacije o tam se nahajajočih, nam naklonjenih delov čet kakor tudi o vojaških arzenalih, zalogah itd., sem ukrenil vse, da se je tam naše delovanje povečalo. Razen tega se je poslalo v važnejše centre iz Moskve organizatorje, kot n. pr. v municijsko tovarno v Tuli, v Rajevo itd. Dentidov je prevzel vse delo v artiljerijskili delavnicah v Lefertovu itd.
Isto tako smo organizirali celice v avtomobilskih in kolesarskih lcompanijah. zlasti pri (divizijah oklopnih avtomo-
bilov. Avtomobilska divizija je bila kmalu na naši strani. V Mihelsonovi tovarni se je vlivalo ročne granate. Grupa naših inštruktorjev ( je vodila vse delo. Sodrug »Pan« se je pečal s proizvajanjem eksplozivnih snovi. Berzin, kot častnik v 56. pešpolku, ki je bil nastavljen v Kremlu, se je pečal z organizacijskim delom v svojem polku.
Istočasno so pričeli vojaki slare armade kar na debelo predajati svoje puške, patrone, strojne puške itd. delavcem. Tako smo imeli do oktobra že precej orožja.
Samo neumorni energiji naših izkušenih sodrugov se je zahvaliti, da smo ob oktobrskem prevratu dobil v svoje roke municijsko skladišče. Bundarin, ki je imel voditi vstajo v Tuli, je dobil nalog, da zasede tovarno orožja ali da vsaj zagotovi tako kontrolo od naše strani, da ne pride niti ena puška, niti en patron v roke sovražnikov. V Tuli je bilo to precej težko napraviti, ker so imeli v tamošnjem sovjetu večino social-re-volucionarji ( eseri) in menjševiki. Močni volji Bundarina in trdni strankini organizaciji se je posrečilo še več, — da smo zasedli tudi vse bližnje železniške postaje.
Tako je šlo delo po vseh municijskih, smodniških i. dr. tovarnah in orožarnah.
V	noči od 25.—26. oktobra se je sklicalo vse organizacije z zastopniki čet v hotel »Dresden« Med sejo se je kolebalo in se izražalo dvom v uspeh. Vsakdo od prisotnih je moral natančno povedati, koliko ljudi lahko dajo, kako so oboroženi itd.
S tem nam je postalo jasno, da lahko prevzamemo oblast
Proletarska mladina bo ostala v naprej glasnica revolucionarne delavske mladine, ker mi se ne ujedinjujemo na ta način, kot se je združila sedaj v Hamburgu centrumaška 2}/> stara in mladinska internacionala! z izdajalsko 2. internacionalo na ta način, da se je vsem svojim načelom odpovedala in jih zatajila. 1 mi ne razumevamo enotne fronte tudi ne tako kot Klemenčiči in Fabjančiči.
Mi predlagamo tem potom, da s*e pri centralnem
odboru Svobode« v Ljubljani ustanovi tročlanska centralna mladinska sekcija, ki bi pripomogla k temu, da se po vseh krajih čim prej ustanove in ožive mladinske in telovadne sekcije Svobode in uredijo dobre zveze s centralo. —■ Kajti šele tedaj, ko imamo organizirane mladinske sekcije Svobode , se da prav za prav rešiti vprašanije.
Obžalujemo, da zadnja številka Kresa o vsem tem ne pove nič jasnega.
Dečji
Iz prakse — za prakso
Tli prinašamo skrajšano poročilo o delovanju otroške .skupine v VVeissenfelsu (Nemčija), da vidijo iz nje mladi sodrugi, kako tlela proletarska deca v drugih deželah in da se bedo iz tega učili delovanja /<: sama sebe.
Organizacija in stanje članov: Nimamo niti članskih izkaznic, niti članskih prispevkov. Število otrok do božiča -to, od božiča dalje število stalno narašča.
. Imamo devet, od otrok samih izvoljenih funkcionarjev.
vestnik.
Funkcionarji:	Ti	pridejo	najmanj	vsak teden
skupaj z vodstvom otroške skupine. Funkcionarji ne opravljajo sami dolžnosti, ampak skupaj z otroci. Otroci radi delajo in ker sami sodelujejo, se tudi bolj interesirajo za prospeh organizacije sploh.
'Vprašanje lokala: Lokal smo zelo težko dobili. Šele v novembru smo dobili prostor v šoli z lučjo in kurjavo, ali moramo zelo paziti, da kaj ine pokvarimo, ker če ne je konec z lokalom. Tu se sestajamo na sredo popoldan in nedeljo dopoldan. Na nedeljo pridejo vsi otroci skupaj, da čitajo ali se igrajo. Na sredo je bralni disk. večer za odrastlejše otroke.
v svoje roke. Po naši statistiki so šteli naši sovražniki 75 do
80.000	dobro oboroženih oficirjev in kadetov poleg velikega števila dobro oboroženih buržujev.
Naše sile so obstojale iz 54 kompanij in sedem osmin celokupnega moskovskega proletariata, od katerih je bilo oboroženih nad 2000 z revolverji in 500 s puškami. Sovražnik je bil torej za mnogo Hicalov številnejši od nas iti bolje oborožen.
Zalo se je izdelal načrt, kako in kje odvzamemo sovražniku orožje. Zastopnik' vsakega oddelka čet se je zavezal, da povede svoj oddelek pod vodstvom enega oddelka sovjetske oblasti na ulico: to je bila naša najodgovornejša in najnevarnejša naloga.
Mene je poveril revolucionarni vojni komite, da povedem na ulico avtomobilske kompanije, da vodim napad okrajev Lefortovo, Simonovo in Zamoskvorečje, in preskrbo vseh okrajev z municijo iz municijskih skladišč Rajevo in Simonovo.
O polnoči smo se podali na pot. Bilo je sneženo, vlažno-mr7ylo_ vreme. Po sklepu revolucionarnega vojnega komiteja bi moral jaz s sodrugotn Jaroslavskini zasesti Krenil. V Krernlu se je nahajal 5<* polk.
Tri ponoči. Popolna tema, električno luč so naši sovražniki ugasnili, samo avtomobilske svetilke so osvetljevale ulico.
V	nekaterih hišah živahno vrvenje; kadeti so na križiščih tramvaja zopet postavljali svoje postojanke.
Hitro je drvel avtomobil in z zdravo kožo sem dospel k vratom avtomobilske kompanije. Vse tiho: vse spi. — Puste
me k dežurnemu: ta me vede k kompanijskemu komiteju: tudi lu vse spi. Prebudil sem komite, mu povedal sklep revolucionarnega komiteja in sovjetske frakcije naše stranke, nakar	se je pozvalo vojake, da	nam sledijo.	Stavilo se	mi je
eno,	dve vprašanji1, kaj se godi	in namerava	v provinci	in Pe-
trogradu in kaj pravi Lenin. Odgovoril sem, da je ta sklep na poziv Lenina.
Komite mi je dejal: »Če je tako, pa gremo. Če hoče to naš voditelj Lenin, pa naj bo!
Povelje: Vsi avtomobili, vsa motorna kolesa k sovjetu, kjer	dobite nadaljnje povelje! '
In šlo je 7 tovornih in 2 lahka avtomobila ter 20 mož oborožene straže. Ob šestih zjutraj smo pri moskovskem sovjetu. Prvi smo prišli.
Malo neodločnosti je opažati.
Povem, da je Petrograd že sovjetsko mesto. Akcija se enoglasno sklene.
»Oficirčki so pa nekam izginili, pravijo sodrugi. Drugi popravlja: »Eni so zaspali in drugi so izgubili glavo.« — Vpra-. šal sem, kako je z orožjem; odgovori se mi, da se je strojne puške pred dvemi dnevi nekam spravilo, z granat se je vzelo kapselne, puškam patrone. En sodrug me sune v stran in za-šepetne: »Vse imamo tu.«
Čas za akcijo je napočil. Povelje: Strojne puške skupaj! Granate urediti! Infanterija! Patrone izkopati in puške iz skladišča —x— vzeti! Ojačene straže okrog parka postaviti! Avtomobile in motorna kolesa pripraviti in čakati na povelje!
(Konec prihodnjič.)
»Mladi sodrug« (glasilo otroških skupin Nemčije): Ga jemljemo 140 izvodov. Kolportažo ima v rokah mlad sodrug, ki ima zopet svoje pomagače in podblagalinike, on sam odračuna potem denar vodstvu otroške skupine.
Razmerje do Stranke: Se šele urejuje. Zlasti z akcijo za šolski bojevni teden je bila stranka tako-rekoč prisiljena, da se je interesirala za nas.
Pomoč ruskim gladu joči m: Zbrali smo 22.045 M, od česar so otroci sami določili 17.045 M za dečji dom v Čeljabinsku.
Za »Mladega sodruga« smo zbrali- prostovoljnih prispevkov 13.000 M, za naše malo gnezdo dovolj.
Iinternacionalni odnošaji: Sodrug Bittel nam je prinesel iz moskovskega otroškega doma eno sliko otrok Zato smo posvetili mladim ruskim sodrugom zastavo, ki je bila posvečena ob proslavi padlih re-volucioarjev v marcu mesecu. Otroci1 so obesili sliko na šolsko steno, vsled česar so prišli v konflikt s šolo.
Naš šolski boj: je ena najvažnejših točk našega tlela. Prirejamo zborovanja, na katerih govore naši otroci sami. Če nas učitelj zapre, nam da še več korajže in tako napreduje naš boj proti meščanski šoli.
Pri marčni demonstraciji je šla naša otroška skupina na čelu sprevoda. Na grobu padlih sodrugov je govoril 12' let mlad sodrug in svoj venec smo položili na grob.
To leto bomo še pridneje delaLi.
*
Mladi 'odrugi, posnemajte vzgled vaših nemških mladih sodrugov!
Odrastli sodrugi in sodružice, na delo!
Organizirajte otroške skupine!
Notice.
Novi dečji domovi v Rusiji. — Ljudski konvisa-rijat za pošto in telegraf bo ustanovil več domov za otroke poštnih in telegrafskih nastavi jencev. Dečji dom v Serebrjaner Bor (srebrni smrečji gozd) je že gotov.
Ameriški delavski komite oskrbuje 29 dečjih domov v različnih gubernijah.
Angleški delavski komite vzdržuje 4 domove.
Otroške skupine Francije so prevzele v oskrbo eno najboljših pljedelskih šol sovj. Rusije, takozvano komuno »Munzenberg« v Turgaujaku.
Holandski del. komite je prevzel že v maju 1922 v oskrbo dečji dom v Čeljabinsku, ki se imenuje »Liebknecht - Luxemburg«.
Švicarski dol. komitč vzdržuje dečji dom Ha-dek< v Samatrlil, češki dva domova »Wolodarski in »Lunačarski . bolgarski enega, ki mu je dal ime
Dimitri Blagojev< — najbolj znani bolgarski socija-list; argentinski tri domove. Eden izmed teh se imenuje »Klara Zetkin . Japonski, švedski, norveški in danski komiteji so istotako prevzeli oskrbo po enega ruskega otroškega doma. Še celo obubožana Avstrija vzdržuje v Samari dečji dom »Trocki«.
Samo jugoslovanski proletariat še ni storil svoje dolžnosti!
Fašistovske otroške skupine. Direktorij italijanske fašistovske stranke ji© te dni potrdil štatut faši-stovskih otroških skupin.
i z tega štatuta prinašamo najzanimivejše izvlečke:
1. Nacionalna fašistovska stranka ima namen, vzgojiti mladi rod v smislu ljubezni, reda in discipline; v ta namen ustanavlja pri vsaki fašistovski grupi gruppa ballila .
2. Te otroške skupine tvorijo neustrašeno in prostovoljno narodno vojsko (milico), stoje v službi družine, domovine in boga. Njihov namen je, v mladinskih organizacijah pripraviti nov telesno in duševno zdrav naraščaj.
3. Vsaka fašistovska grupa mora zato v najkrajšem času stvoriti otroško skupino, ki bodo obstojale iz takih mladičev, ki bodo z dovoljenjem starišev vložili na, strankino vodstvo prošnjo za sprejem in ki so stari 8—15 let. Fašistovsko strankino vodstvo bo te otroške skupine podpiralo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in poskrbelo za primerne prostore.
4. Vsak član otroške skupine mora obiskovati vse prireditve, oficielne ceremonije. On mora spoštovati in pokorno slediti svojim lastnim predstojnikom kot tudi predstojnikom strankinih in mladinskih organizacij. Člani se morajo ravnati po moralnih direktivah, ki jih dobivajo v grupi tudi v privatnem življenju. Misliti morajo na to, da je največja čast — nositi črno srajco, ki se jo lahko odvzame v slučaju pomanjkljive discipline in delavnosti.
Član otroške organizacije ne more biti član
*	druge organizacije.
Uniforma in znak.
15. Člani otroških skupin nosijo sledečo obleko: črna srajca, črna čepica (fes), plavkaste hlače do kolen, usnjati jermen. Na črili srajci se sme nositi samo znak otroške skupine.
17. Črno srajco se sme nositi samo pri oficielnih prireditvah in ceremonijah. Črna srajca je svet in zgodovinski simbol, spominja na moč ,boje in žrtve, ki so jih doprinesli naši očetje za svobodo domovine. Zato jo (namreč črno srajco) moramo ljfubiti in častiti.
18. Vsaka skupina dobi svoj prapor.
Petzold-Mile:
Proletarska deca.
Trideset oken gladu se iskrečih se tesno vrsti, z gladnimi glasi po radosti slednje kriči.
Izza slehernega drugega, tretjega okna zre dečji obraz, slednjemu izza očesa se zvija tožeči glas:
Mi spremenili bomo vso zemljo v pomlad vso cvetočo,
moč in lepoto združili bomo v svobodo bodočo. Vendar naš oče gladuje v tovarnah in kolne, matere grudi so vele, izžete in bolne.
Kruha telo se in prsa bi zraka se rada naužila. Dedščina naša je glad le, bolezen, gomila.
Vendar za našim,i hišami svet je bogat in prostran ...
Trideset oken gladu se iskrečih se tesno vrsti, izza slehernega glas sramote velemesta kriči!
Marksova šola.
Kaj je 2. internacionala?
Na kongresu »ujedinjenjla« 2 in 21/2 internacionale v Hamburgu sta se združili 2 in 2Vz internacionali v staro 2. internacionalo, kot sipo prerokovali v zadnji štev. »Prol. mladine«. Da so se združili gospodje v staro 2. internacionalo, pomenja, da so se pristaši centrumaške internacionale »2Vk«, ki še je ustanovila kot opozicija proti izdajalski 2 internacionali, ujedinili z njo na ta način, da so zatajili poslednja svoja revolucionarna načela in popolnoma sprejeli program izdajalske in reformistične internacionale. Pošteni revolucionarni elementi v internacionali 2*4 so se izjavili proti takemu ujedinjenju, ker so konštatirali, da je to »ujedinjenje« naperjeno proti sovjetski Rusiji in revolucionarnemu proletariatu, ne pa proti buržuaziji. Tudi to smo predvideli v zadnji naši številki. S tem so social-patrioti odbili nove delavske množice od sebe.
Dai nam ne bo kdo očital hujskanja, citiramo tu izjavo R. Hilferdinga. — socialpatriota — o drugi internacionali. On pravi: »Stranke 2. internacionale so izgubile vsak političen ugled in moralno avtoriteto«'Fr. Adler, 2Vz internaeionalist pravi o 2. internacionali v »Kampf«, J. 14, Heft 2—3: Mesto da bi stranke 2. internacionale med svetovno vojno vztrajale pri socialističnem prepričanju, so se postavile v službo imperialistične zmagovite volje. Ona je slti-žilai imperializmu vladajočega razreda lastne dežele « »V najstrašnejšem času svetovne vojne so vse te ve-
činske stranke (druge internacionale) izdale osnovni cilj socializma — boj proti kapitalizmu«, piše Mladi delavec«, glasilo 2Vt> mladinske internacionale.
Fr. Adler pravi o 2. internacionali po vojni: ... Še ostale razvaline 2. Internacionale niso danes nič drugega kot.. . zveza onih stratnk, ki niso premagale spcialpatriotizma«. (Kampf, XIV, 2/3). In dalje pravi: »Druga internacionala je vedno bolj očito izbrana skupina onih zakrknjenih grešnikov, ki še danes ne uvidijo ali nočejo priznati strašnih pogrešk, ki so jih napravili v svetovni vojni nad delavskim razredom«.	'
Mladi delavec pravi:	»Desni	socialisti	gredo
rajši z meščanskimi strankami kot pa s svojimi proletarskim razrednimi sodrugi«.
Tako so dali voditelji 2. internacionale streljati po vojni! na revolucionarni nemški proletariat, tako so zakrivili sm^t Luxemburgove, Liebkmechta, Levi-nea i. dr., tako so izdali po vojni revolucionarni proletariat v drugih deželah, tako gredo danes skupaj z meščanskimi strankami proti enotni fronti proletariata.
Thomas, voditelj 2. internacionale v Angliji, k raljlevi tajni svetnik in stalni gost angleškega kiralja, je dejal »da rajši delai skupaj si kraljem v zvestobi in vdanosti, kakor pa da gre revolucija en sam korak naprej « In to je zaklical proti stavkajočim rudarjem! On to svojo izjavo priznava in je ponosen na njo.
V	Belgiji je voditelj 2. internacionale Vander-velde podpisal Versajski mir«, na podlagi katerega vrši danes imperialistična Francija najbolj barbarska nasilstva nad delovnim ljudstvom Nemčije. Van-dervelde je podpisal ta mir francoskega imperializma kot kraljevi minister zmagovite Belgije in je rekel o njem, da je dober in pravičen .
Češki social-demokrati 2. internacionale sede v vladi, tlačijo 3 milijone Nemcev in so izdelali predlog za češki »zakon o zaščiti, republike .
Na Poljskem je stranka 2. internacionale policijski vladin agent proti revolucionarnemu gibanjlu. Stranka je navdušeno propagirala in podpirala vojno protil sovjjjetski Rusiji.
Predolga veriga grehov in zločiov 2. internacionale je, da bi mogli vse našteti. Če bi hoteli to storiti, bi morali napisati debelo, debelo orno knjigo, pa bi še vsega ne povedali.
Vidite in v Hamburgu se je obnovila ta črna 2. internacionala po čudni formuli
2 + 2Vo = 2.
Kajti 2'/> internacionala — centrumašii so deloma zatajili svoja načela in deloma zapustili to izdajalsko zalego — 2'/j je torej izginila in dobimo — 2. V računstvu je kaj takega nemogoče. Ali v politiki se je zgodilo, da 'je 2 + 2> -_> = 2.
Zato, mladi sodrugi, ne verujte »Napreju in Volksstimme«, ki sta prinesla take slavospeve na hamburški kongres in smatrajte te ljudi kot podrepnike in pomagače izdajstva delavskega razreda in delavske mladine!
Mladi delavci! Spoznajte zapoved ure!
Borite se proti buržuaziji in njenemu zavezniku — socialpatriotizmu!
Dol s hamburškim ujedinjenjem!
Živela bojcvna fronta mladega proletariata!
Izpuščeni sodrugi.
«
4. t. m. so bili sodrugi Klopčič, Klinc, Vehar in Habe po dveh mesecih preiskovalnega zapora izpuščeni na svobodo.
Zakaiji so morali sodrugi cela dva meseca ječati v zaporu, zakaj s. Klopčič radi preiskovalnega zapora ne more sedaj delati izpita, zakaj s. Klinc ne more iz istega vzroka sedaj delati državnega izpita na tehnični fakulteti?
Ker jih je lopov, po imenu Leban Franc, ki se je nahajal v zaporu kot nevaren tat in vlomilec obdolžil, da so hoteli omenjeni sodrugi napraviti atentat na kralja Aleksandra in kraljico Marijo! Leban, za katerega lopovščino ne moremo najti dovolj krep-
kih izrazov, jih je obdolžil tega zato, da bi bil oproščen on, tla bi sodišče gledalo njegove vlome in tatvine skozi prste.
In na podlagi tako podlih izpovedb tega kriminalnega tipa, ki nosi ime Leban, so bili aretirani in sedeli po nedolžnem dva meseca v preiskovalnem zaporu, vsled česar je danes s. Habe brezposeln na ulici in ss. Klinc in Klopčič sta toliko oškodovana pri svojih študijih.
Ko je Leban videl, da bo radii svoje tako težke lažne obdolžitve še bolj kaznovan kot sicer, se je za 1. maj obesil v zaporu. S tem je bil podan najlepši dokaz za nedolžnost sodrugov, a sodrugi so morali ostati v preiskovalnem fcaporu še nad mesec dni, do
4.	junija.
Protestiramo proti temu, da se je zaprlo sodrugie, [»reden se je oblast prepričala o podlosti Lebanovih obdolžitev. Kajti ona bi se lahko o tem prepričala, ne da bi zaprla sodruge, ki niso ne le po nedolžnem sedeli dva meseca v zaporu, ampak ki tudi sicer trpijo občutno materialno škodo.
Protestiramo proti temiu, da se jih je toliko časa držalo v preiskovalnem zaporu, ko bi se vendar lahko preiskavo pospešilo. Protestiramo proti dvojni meri postopanja napram sodrugom na eni in n. pr. Orjunčkom na drugi strani.
To je razredna justica.
Pozdravljeni, sodrugi, na -svobodi !
Mile:
Vam
omladincem, ki ste se vrnili iz ljubljanskih zaporov.
Čul sem vas, ki so vas vrgli v okove: kak se vam, srd vsem zapičil v srce je, kak ste zamišljali naklepe 'nove, kak vam je v žilah kri plula hitreje:
Ne ječa, ne vešala ne bodo nas prognala nikdar ker vemo da iz vzhoda izišla bo svoboda ko sredi vseh požarjev dvignili bomo pesti do svoda!
In tedaj vihar, požar bo!
106______________________ »PROLETARSKA	MLADINA«
Iz Sovjetske Rusije.
Nova gospodarska etapa v Rusiji.
Medtem ko internacionalna kontrarevolucija in reakcija še vedno poje o povratku sovjetske Rusije h kapitalizmu , vrši istočasno gonjo po starem vzorcu proti boljševiški stranki. To se mora končno tudi manj nadarjenemu človeku čudno zdeti. Ali se je v resnici (povrnila Rusija v blaženi kapitalizem in potem je gonja proti boljševiški! diktaturi brezmiselna, ker ta potemtakem sploh ne obstoja več. Če pa še obstoja, petem se ni niti Rusija vrnila h kapitalizmu, niti se ni kapitalizem naselili v Rusijo. To nesmiselno kričanje in blebetanje meščanskega ti-ka dokazuje meščansko predrzost, nesramnost in degeneriranost, ki šipekulira na to, da ne vidijo delavske množice pretirečij v ponašanju meščanstva samega.
Kaj je nasprotno res? — Novo gospodarsko politiko Rusije lahko na kratko sledeče označimo: proletarske mase mest in vasi so iztrgale buržuaziji vsa produkcijska sredstva in jih postavila v službo sebi, odnosno svoji delavsko-kmetski državi. Na kapitalizem spominja edino-le način izmenjave proizvodov, t. j. svobodna trgovina in denarni promet. To dvoje ureja povpraševanje in ponujanje na blagovnem in delovnem trgu.
Med tem kapitalizmom in pravim kapitalizmom pa obstoja velika, bistvena razlika: delavci kot kmetje prinašajte- sedaj na trg svoj lasten proizvod —: delavec potom države, kmet pa direktno. Dočim ko si je prej buržuazija pobasalai od proizvodnje ven profit v svoj žep, si delijo sedaj dobiček: delavec, kmet in proletarska država. Buržuazija je izločena.
S tem je kapitalizem v svojem dosedanjem smislu postavljen na glavo. Nova gospodarska politika ima vse bistvene predpogoje za socialistično politiko, ki obstoja v tem, da postane proizvod družabnega dela last delovnih ljudi, ki obstojajo iz delavcev, kmetov in države z vsem njenim tehničnim, šolskim higijeničnim in drugim aparatom. To odgovarja Mar-xovim besedam:	Delavski'razred nima uvesti nobe-
nih gotovih, fiksnih utopij potom ljudskega sklepa, on nima ujresničiti takoj idealov, p m pa k fpn mora osvoboditi in spraviti v (svobodne gibanje samo elemente, ki so se že razvili v nedrijih propadajoče meščanske družbe.
S tem, da je ruski proletarijat vzel v svoje roke politično oblast, državo, s tem da je izločil buržuazijo iz produkcije, je spravil v »svobodno gibanje te elemente. Kolikor ima buržuazija še tal pod seboj, so to močvirnata tla špekulacije. Kolikor ima ona še sape s tem, da obstoja svobodna trgovina, je to sapa z vrvjo okrog vratu, ki se bo zategnil, ko se ojači produkcija v sovjetski Rusiji.
Tempo gospodarskega razvoja ne zavisi od Rusije same, ampak od svetovnega razvoja. Z vsakim novim udarcem revolucionarenga proletariata evropejski buržuaziji je zadan tudi udarec po glavi privatnega trgovskega kapitala v Rusiji in ruske trgovske buržuazije. Počasnejši razvoj proletarske zmage v »kapitalistični ^Evropi jipomenja podaljšanje življenja obeh buržuazij. Najvažnejšo vlogo igra tu gotovo Nemčija, ki je najbližja socialni preobrazbi.
Velika znanstvena zmaga sovjetske Rusije.
Ruski tiisk je nedavno poročal o dolgoletnem preiskovalnem delu v kurski guberniji, kjer se je končno našlo ogromna ležišča magnetnega železa, ki ima v sebi večje zaloge te rude kot vsa dosedanja ležišča po svetu. Preiskava ležišča še ni končana, ali se bliža svojemu uspešnemu končnemu rezultatu.
Ti nezaslišani barbarski boljševizem, ali boljševiški barbarizem!
Delovna zaščita madih delavcev v Rusiji.
Centralna strokovna zveza, vrhovni gospodarski svet, centralni odbor mladinskega saveza, ljudski komi sarijat za delo in zdravje so skupno izdelali načrt za delovno zaščito mladine. Mladi delavci se po lem načrtu obvezno zdravniško preiskujejo, njihovo delo odgovarja njihovi starosti in zdravstvenemu stanju, poleti dobijo dopust.
Barthel-Jegor:
Upor.
»Mi čemo znova svet zgraditi!« besede gesla se glase, armade borcev se vrste, a v vseh besni vihar srditi.
Smo včeraj tarnali? Ne vem, ne znam. Le to vem, da zbudili smo vsi se bili, da potem smo k nebu kladiva dvignili.
Mi smo združili se, zakleli.
In kdor nam poje spev viharja, nam kaže rdečo pot k deželi, kjer se okličemo za carja.
Mi čujemo — pogled na vzhod, kjer rdeči trak se k nebu vije — kako v upornikih povsod srce svobode jačje bije.
Naenkrat trdni smo kot kamen. Stojimo že pred vratmi usod. Prodiramo naprej med plamen, kladiva krožijo pod svod!
Proletarsko gledališče.
Vprašanje proletarskega gledališča je že tudi pri nas na dnevnem redu. V/.gojiti mase razredno-revolucionarno, privesti jo k zavednosti, vzbuditi v njej zavest velike zgodovinske naloge, ki jo ima rešiti proletarski razred, voditi jo na poti k temu cilju — to je naša glavna naloga. In gledališče je tudi eno mogočnih agitacijskih in vzgojevalnih sredstev, gledališče, oder je eden najbujnejših vrelcev za bujenje mase. To nam najjasneje dokazuje Rusija, v kateri naraščajo proletarski odri kot gobe po dežju. In kakšno vlogo je igralo, igra in bo še igralo proletarsko gledališče in proletarski film (kino) v veliki proletarski ruski revoluciji! Proletarec, navaden delavec, ki misli konkretno,	vse bolj vsrkava v	svojo dušo žive	slike s
proletarskega odra kot pa iz	knjige,	predavanja itd.	Zato je
gledališče najpripravnejše sredstvo tudi za njegovo duševno povzdigo, za vzbujenje razumevanja umetnosti in lepote v proletarijatu. Del. ljudstvo, mladi proletarec si želi gledališča, da po trudapolnem dnevnem delu deloma pozabi in olajša muke trdega vsakdanjega življenja in se razvedri. Proletarska drama ali igra ga navda z nailo na lepšo bodočnost, ki jo bo uživala današnja mlada delavska generacija. Ona mu nudi notranji mir in zadovoljstvo. In gledališče postane zanj potreba, ko pride do zavesti, da je za človeka duševno delo ravno tako potrebno kot telesno.
Rajši bo šel	v gledališče,	kakor	pa da bi zavil	v smrdljivo krčmo, kjer	mesto da bi	našel	mir, se ubija z	alkoho-
lom. ('e pa hočemo, da ho delavec šel manj v krčmo, mu moramo dati nadomestek in tako razvedrilo je proletarsko gledališče. V njem ne bo našel samo izpolnitve svojih duševnih potreb, ampak bo tudi slišal resnične besede pravice in osvobojenja.
A kakšno mora biti to gledališče? Primer nam zopet daje Rusija. Ona je začela dajati masi lahke, krajše komade bolj šaljivega in veselega značaja ob petju in zabavi. Ker to je prvi početek, da se masa navduši in privede v gledališče. Potem je dajala propagandne socialne in revolucionarne drame. ki so še bolj uspele in tako je v Rusiji odgojena publika za gledališče in ni več bojazni, da bi se ga ogibala.
Isto pri nas, le v kolikor so drugačne razmere mora biti drugačno naše delo. Pred vsem je potreba vzeti maso tako, kakoršna v resnici je. Ne pretiravati, da je boljša in .sposobna za velike in težke drame. In ne je zopet plašiti, da sploh ni sposobna in zato sploh še sedaj ni potrebno začeti z delom. Ne! Takoj se mora začeti! Vzeti maso tako, kakor je, v fizični in duševni bedi, a hrepeneča po duševni hrani kakor žejen potnik po hladnem vrelcu, in skušati odstraniti vse njene sla-hosti in nesposobnosti. To je prvo! Ko bodemo preprečili na-dalnje padanje, ko smo dovedli maso na mrtvo točko — na točko med neznanjem in tesno zavestjo, je treba čvrsto, neumorno voljo okrepljevati polagoma in strpljivo ono malo svetlobe v njihovi duši, ono malo zavesti, ki jo je ostalo po odstranjenju vsega onega, kar jih je tlačilo. Tej zavesti je treba dajati določeno smer in potem zamoremo biti gotovi
uspeha. V praksi bi se izvedlo to tako, da se početkonia daje ob jako nizkih cenah običajne drame, vesele igre, komedije, v enem dejanju in to čim pogostejše. V teh gledaliških igrah je potreba, da se pokaže njihovo dnevno življenje in življenje njihovih nasprotnikov in parazitov brez kakih globokih raz-motrivanj in refleksij. Ti komadi morajo biti socialne vsebine z jasno izraženo črto realnosti. Na to pridejo drame, ki ji kažejo njeno preteklost, da vidi masa kako živi in kako težko in strašno je živela in da se je to njeno življenje le malo spremenilo od onega v preteklosti.
Ko masa vse to vidi in zapopade — pridejo čvrste in silne drame bodočnosti in to najbližje, ki že vstaja na horizontu! V to bodočnost je potrebno priti z predgovorom. Za to mora biti teren siguren in dobro poznan. Masi se mora razložiti, da bodočnost ni nekaj nedosegljivega, ampak da takoj za zadnjimi vzdihi buržuazije pride proletariat in da je ta bodočnost samo njena in da ima ona sama nanjo pravico. On je tu, da napravi bodočnost dela, bodočnost vseh potlačenih, ponižanih in razžaljenih. Drame so eden glavnih faktorjev, ki najbolje delujejo za pripravo mas za njihovo: obljubljeno deželo! Z gledališkega odra bodo slišale Besede Bodočnosti in ona bo nanje tako delovala, da bo ostala masa pod neizbežnim njenim vtisom, ki jo bo tiral k delu za vstvarjenje te lepe bodočnosti. -Sedaj pa, ko že imamo odgojeno publiko delavcev in kmetov, takrat jim dajemo silne revolucionarne scene. — krepke po delu in junakih in sigurni bomo, da zadobimo zaže-ljeni vspeh in njih razumevanje. Samo na ta postopni način' in s potrpežljivostjo v delu!
A zopet v drugem slučaju, ako delamo nesistematično, ne računajoč na zavestnega, ki ga peljemo v gledališče, in na njegov nemogoče shvačanje težkih in velikih dram, bomo doživeli fiasko in neuspeh. Masa bo trenutno razpoložena, a ne bo dobila one moči nagona neke večje duševne razvojne sile, katero dobivamo s prej omenjenim sistematičnim delom. — Masa bo trenotno zapopadla, ali n_e bo uspeha, ne bo sile, ki bi jo gnala naprej, ampak se bo zopet vrnila nazaj v svoje prvotno stanje in nerazumevanje. Tak način vedho pusti mase neizrabljene in brez stalnega cilja, ki bi sicer v njih samih moral nastati in ki je glavni faktor uspeha.
Ali imamo drame, s katerimi' bi mogli odgojiti maso? — Imamo jih za početek in tudi za nadaljevanje nekaj.
Za začetek nam zamorejo služiti drame Maksim Gorkija in tudi drugih, tako, nemške socialne drame. Vsega tega pa je v mali meri, več ali manj nepoznano, ker je buržuazija odrivala socialne in gojila samo veliko nacionalno dramo. Kar je, je malo, vendar če se vse zbere, prevede, bo zadostno za dosego namena proletarspega gledališča v tem družabnem redu. Za to bodimo zadovoljni s tem, kar imamo. Začeli so se tudi pri nas pojavljati pisatelji in pesniki proletariata, ki se bodo grupirali in napravili novo književnost dostopno onim, ki dosedaj niso smeli v svetle sobane vladajočih, ki niso smeli vedeti, kaj je umetnost, in ki so se jo bali kot pes gospodarja in bežali mesto k viru umetnosti v močvirje neznanja in resignacije. Oni naši sodrugi danes ustvarjajo novo umetnost, snujejo prosvetna društva ne le za onega, ki bo zamogel plačati. ampak za vse. Naj vpijejo oni nad nami, kričč, ker morajo in se boje smrti in z prezirljivo mržnjo nas preklinjajo, nas potlačene, nas, ki smo se predrznih govoriti proti njim in — delati. Naj vpijejo, niso vredni, da se nanje oziramo, ker mi vstvarjamo nekaj novega, popolnoma različnega od starega — za nas in našo bodočnost. Mi zase vstvarjamo umetnost našo, našo po duhu in naših delih. Naprej sodrugi: Zidajmo hrame Resnice in Zmage v katerih bo gorela luč prosvete, resnice in pravice. In s tem prosvetnim delom lahko pričnemo v mnogih krajih, kjer si je delavstvo že postavilo svoje odre. Treba samo resne in močne volje.	—	n	—
Barbarstvo.
V	lepih naših gorenjskih krajih je res krasno življenje za bogate rodoljube, purgarje, verlžnike, kapitaliste in tovarniške ravnatelje. Ali druga se godi nam, vajencem.
Za danes eno sliko iz »fletnega mesteca Kamnik, kjer se nahaja med cerkvicami, larovži, gostilnami in drugimi človeškimi napravami tudi znana tovarna Titan . V tej tovarni imamo zelo dobrega mojstra in še boljšega ravnatelja, ki je sin svojega očeta.
Ta mojster je zapovedal 15-letnemu vajencu, da pomete delavnico. Vajenec je bil pripravljen, ali v tovarni jii — metle. In vajenec je šel odlomit orehovo vejo ter začel z‘njo pometat. Dobi ga ravnatelj, ki mu ni dal metle, ampak ga je izročil svojemu očetu. Oče je držal vajenca in sin — ravnatelj ga je tolkel.
Isti ravnatelj pa je pred dvemi leti pošiljal vajence — krast smrečje — menda tudi za metle, ker si tovarna te še do danes ni nabavila. Temu se je prišlo na. sled in ravnatelj je tedaj plačal 7000 K kazni. Mesto da bi sedaj nabavil metlo, pretepa na lak divjaški način vajence, — ker ni metle v delavnici.
Prizadetim vajencem povemo, da se ne dajo več tako pretepati, ampak naj vsak tak slučaj nemudoma javijo uredništvu »Proletarske mladine«:, ki bo ukrenilo vse potrebno. Kajti, čeprav smo na Balkanu, takih 'balkanskih navad ne bomo trpeli.
Kaj pa, strokovna organizacija? Ali se tako brigaš za zaščito delavske mladine?
Izlet zagorske proletarske mladine.
Mladinski odsek del. izobr. društva »Vesne« je priredil na nedeljo 3. t. m. peš-izlet k razvalinam gradu Gamberg. •izlet je bil morda eden najlepših in najuspelejših sploh. Udeležilo se ga -je okrog 200 mladih proletarcev in proletark, po največ deca. V lepem številu, kakih 150, so se pridružili tudi odrasli sodrugi in sodružice. Ženski telovadni oddelek, je bil v kroju.
Pogled na mnogobrojno pisano množico, ki se je pomikala po zelenih gričih proti gradu, je bil nekaj razveseljivega. Med prepevanjem proletarskih pesmic so odmevali navdušeni vzkliki. Samotni griči so hkratu oživeli in se spremenili v vrt; saj je skakljalo po zelenih livadah na stotine živih raznobarvnih cvetov — proletarske dece. Kaše uniformirane telovadke pa so spominjale na — razcvetele rudeče vrtnice.
Približno ob 15. uri je predsednik Mladinskega odseka, v notranjih prostorih gradu otvoril spored tega dne, nakar je zbor mlajših sodrugov zapel »Del. pozdrav in več drugih proletarskih pesmi. Za tem je pozdravil zbrano mladino so-drug iz Ljubljane v imenu ljublj. proletarske mladine.
Trenuten naliv je izvajanja prekinil in prisilil izletnike pod streho, kjer se je nadaljevalo. Sledilo je zopet petje, deklamacije, a ko se je zvedrilo, so sledile telovadne točke vseh oddelkov, zaključno z igrami.
Izvajanja so žela navdušeno priznanje. Tudi vaje telovadnih oddelkov so z nekoliko izjemami dobro izpadle, zlasti so bile živahne igre.
Proti večeru so se oddelki veselo prepevajoč pomikali v lepem redu proti domu.
Po Zagorju se je sprevod razvil naravnost v manifestacijo proletarske mladine. Vsi oddelki do samih malčkov so samozavestno korakali po ulicah, vzklikajoč prolet. gesla. Črni in beli buržujčki so bili iznenadeni od rudeče mladine — ki koraka naprej.
Na dvorišču delavskega doma so se oddelki medsebojno pozdravili in se po kratkem pouku vodnikov navdušeno razšli.
Preboj.
Internacionalni pregled:
Kongres revol. delavske mladine Holanske.
Revolucionarno proletarsko mladinsko gibanje na Holandskem je staro že nad 20 let in njegova pol je bila težka. Kajtii Holandska je dežela malomeščanstva in malih kmetov. Holandska ni niti izrazita poljedelska dežela, niti industrijsko razvita dežela. Političnih strank je cela množica, strokovno gibanje je razcepljeno na pet strokovnih central.
Istotako pisano je tudi mladinsko gibanje. Organizacija protestantovske mladine šteje 25.000 članov, ona katoliške mladine 50.000. Zveza delavske mladine šteje okrog 10.000 članov. Organizacija revolucionarne delavske mladine torej še daleč ni organizacija množic.
Zato je kongres iskal pota in načinov, kako najprej priti do množic in v množice delavske mladine Holandske. Kongres jih je tudi pokazal.
Treba samo delati na izvrševanju teh sklepov in organizacija revolucionarne delavske mladine Holandske bo skoro dosegla svoj cilj.
f Pepo Zornik.
Pri izobraževalnem odseku Z. H. D. se je nahajal požrtvovalni! sodrug Pepo Zornik, ki je v februarju t. I. odšel k vojakom. Na potovanju se je prehladil tako močno, da je moral v bolnico, kjer se je njegova bolezen vedno bolj slabšala in kjer je pri vročini 40" dobival iz kasarne tako brano, katere še zdravi ljudje iie morejo uživati. 4. maja je podlegel smrti tam doli na Kosovem v južni Srbiji kot ena od mnogoštevilnih žrtev — militarizma.
Mi, tvoji sodrugi iz izobraževalnega odseka Zveze rudarskih delavcev te težko pogrešamo v ,našii sredini, kjer si vedno neumorno deloval. Mi Ti bomo sledili po poti revolucionarnega razrednega boja do končne zmage in Ti kličemo:
Slava Ti, proletarski borec!
Slava žrtvam militarizma!
Mladinci Z. R. I).
Lastnik, izdajatelj in odgovorni uiednik Matija Kosi.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani