Slev. 148. V T§-s*uf v nedeljo 30. mala 19^5, Letnik X* Izhaja vsak f!an, tudi cb nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeijkih ob 4 popoldne. t redr.iftTO : I .'lica Sv. Francija Asiikega bt. 20. L nadstr. — Vsi d«-x v r.ai sc p ciljajo uredništvu lista Nefrar.kirana pisma se ne j prejem a jo in rokopisi se nc vračajo :atei; ir odgovorni i:rednik Štefan Godina, l astnik konsoretf ■ *tj f dirrsti'. — Tisk tiskarne „Cdinosti", vpisane zadruge z ctrejcrim |**rožtvotn v Trstu, ulica Sv. F ranči Sf a AsiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. Naroirina znala: Za celo leto . . ■ .... K 24-— Za pol ktt.....................12* — za tri mesece..................... 6-— za nedeljsko izdajo za celo leto . ......5 20 za pol Ida.................2 60 Posamezne Številke .Kdinosti" sc p»ouajajo (.o -j v i nar L* v zaitaielc Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na mi i i metre v airoUosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pc>. vrst.........K 20 — vsaka nadaljna vrsta............ .2* — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .lidinosti-. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Ic upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. I-raučiška Asiškega St. 20. — Poštnohranilnični račun št. 811.652. Boli pri Kobaridu, Plavali In pri Gorici. Lil Medli Slo na Tirols Naši letalci zopet napodil Benetke. - Odbiti ruski napodi ob Loboczoukl in VbznUL - napredovanje zaveznikov pri Drohobvczu in Strelu. - Nova angieika okiopnica težko poškodovano pred DanUmelamL - Rod odbiti ob Mi Dublsi. Srditi boji na raznih mestih francoske fronte. - Napad nemških letalcev na Gravelines in Dunkirchen. DUNAJ. 29. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. maja. Italijanske čete so zasedle Alo in Pri-nieo. V ostalem se na tirolski in koroški meji ni zgodilo ničesar posebnega. Na Primorskem so se pričeli manjši boji. Pri Kobaridu je bil razpršen en italijanski bataljon. Pri Plavi prodira sovražen oddelek. Severno Gorice ie bilo včeraj odbitih pet so\ raznih napadov. Včeraj ponoči je več naših mornariških letalcev izvršilo novo akcijo proti Benetkam. Metali so bombe ob najhujšem p kan ju pušk in streljanju topov. Večina romb je padla na arzenal, kjer so izbruhnili \ etiki požari. V utrdbi Nicofo je prišlo do eksplozije. Danes ponoči je velik tuj parnik ob > bodu v Tržaški zaliv zadel na mino in se potopil. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml. Nemški kancelar o vojni z Italijo. BERLIN. 29. (Kor.) Državni kancelar Bethmann - HolIweg ie na današnji seji državnega zbora izvajal: Italijanska vlada sama je svojo prelo-mitev zvestobe ovekovečila z zlatimi črkami v knjigi svetovne zgodovine. (Viharno odobravanje). Ali je bila ta vojna potrebna? A!i ni morda nesmiselna? Brez vsake kapljice krvi je zamogla dobiti Italija dolgo listo koncesij! Zakaj jih ni sprejela? Hočejo-li morda osvojiti nemško Tirolsko? Roke proč! (Živahno ploskanje). Ali se hoče Italija bojevati z Nemčijo, ki se ji ima toliko zahvaliti, da je postala velesila in s katero nima nobenih interesnih nasprotstev? Nemčija je garantirala s svojo besedo, da se bodo koncesije izvedle. Tu ni bilo torej vzroka za nezaupanje. Rimski državniki niso imeli nobene pravice, meriti zaupljivost drugih narodov z isto mero. ki so si jo sami ustvarili. (Klici: Tako je!) In zakaj je bilo prepozno? Pač radi tegat ker se rimski dr-tavniki niso sramovali, že dolgo poprej, ko je še obstajala trozveza, ki sta jo kralj in vlada priznala tudi po izbruhu vojne. Spuščati se s triplentento tako daleč, da se je niso mogli več rešiti. Enako igro kakor proti nam. so igrali rimski državniki tudi proti svojemu narodu. Italijanski narod v svoji pretežni večini ni hotel ničesar vedeti o kaki vojni, tudi ne večina parlamenta. kajti še v prvih mesecih maja je bilo senata in -/- zbornice proti vojni, med njimi najresnejši in največji državniki. Toda v zadnjem času pamet ni prišla več do besede.- Vladala je samo ulica, ki se je z zahtevo vodilnih državnikov, podkupljenih od zlata tripleentente, pod vod-st »m brezvestnih vojnih hujskačev navduševala za prelivanje krvi. Mi smo storili vse. da obvarujemo izstop Italije iz trozveze. Da je šla Avstrija do skrajne meje možnosti, je znano. Mi bomo prestali tudi ta vihar! Od meseca do meseca se bolj spajamo z našim zaveznikom. Od Piliće do Bukovine smo vzdržali z našimi avstrijskimi tovariši cele mesece proti \ ogromni premoči, nakar smo prodrli zmagovito naprej. Prežeti duha zvestobe, prijateljstva in hrabrosti centralnih držav, bomo osramotili tudi nove sovražnike. (Živahno ploskanje.) Turčija, ki zna s silovitimi udarci parirati napade nasprotnika. slavi sijajen preporod. Proti živemu zidov ju naših vojakov na zapadu so zastonj butali nasprotniki. Vse sile sveta: veliko koalicijo, izstradalni načrt, laž in sleparijo, so nasprotniki dosedaj zastonj poslali v boj proti nam. Ne s sovraštvom, ampak v sveto jezo vojujemo to vojno. (Živahno odobravanje z vseh strani.) Čim večja je nevarnost, čim bolj moramo skrbeti za otroke in vnuke, tembolj moramo vztrajati, dokler si ne priborimo sigurnih garancij, da noben sovražnik ne bo več upal dvigniti orožja proti nam. (Viharno odobravanje.) V trdnem zaupanju, da smo vsi eno, borno zmagali kljub celemu svetu sovražnikov. (Dolgotrajno o-dobravanje in viharno ploskanje.) Zbornica je bila nato odgodena na jutri. Pratiavstrijski izsredi v Milanu. LUG ANO, 29. (Kor.) Raz veri izgredov in opustošenja nemške lastnine, o čemer je bilo že poročano. so bili izvršeni v Milanu tudi atentati na vse nemške -pisarne, trgovine in tovarne, kjer so napisne table vzbujale sum, da je podjetje nemška last. Vse premičnine so bile pokradene ali po-metane na cesto. Vzdrževanje miru v Milanu je bilo izročeno vojaškim oblastim. MILAN, 29. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča: Policija je aretirala nad 20') oseb, ki so imeli blago iz oplenjenih trgovin. LUG AN O. 29. (Kor.) V kljub vporablja-nju vojaštva za vzdrževanje reda, vladajo v Milanu revolucionarne razmere. Povod za razburjenje prebivalstva je dal najbrže prihod 200 ranjenih vojakov kakor tudi vest o velikih človeških izgubah v Anconi. Raz ven opustoševanja dozdevnih nemških trgovin, je prišlo v Milanu tudi do plenjenja nemških privatnih stanovanj. Pohištvo je bilo .pometano na cesto in je bilo pri tej priliki več ljudi ubitih. Nemška privatna stanovanja, hotele in tovarne so demonstranti zažgali. amnestija v Italiji. RIM, 29. (Kor.) Glasom kraljeve odredbe je vsem v zaporno kazen do 21 •» leta ali denarno kazen do 3000 lir obsojenim, kazen odpuščena. Vlada preklicuje vse disciplinarne kazni za okoli 17.000 železničarjev, ki so bili vsled predlanskega generalnega štrajka kaznovani. Preklic vseh disciplinarnih kazni se utemeljuje s pridnostjo in disciplino železničarjev tekom mobilizacije. Nastavljena' mestne pocestne železnice so radi mezdnega tarifa pričeli stavkati. Papež o vojni. RIM, 29. (Kor.) Kakor poroča »Osser-vatore Romano«, obžaluje papež v pismu na kardinala Vanutellija, da njegovi opomini vladam vojskujočih se držav, da naj vrnejo zopet kmalu narodom blagoslovljeni mir, niso padli na rodovitna tla. Ne samo, da se vojna nadaljuje, ampak se je požar razširil sedaj tudi na njegovo ljubljeno domovino Italijo. Papež poživlja k pogostim gorečim molitvam h Gospodu, ki določa usode narodov, da naj preneha vojna in se povrne mir. Z avstmsko-ftskesa bojišča, z zoprnem bojišča. DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. maja 1915. Ob Lubaczowki in vzhodno Radymna so Rusi tudi včeraj in danes ponoči izvršili na več mestih srdite napade, ki so bili vsi odbiti ob težkih izgubah za sovražnika. Na vzhodnem bregu Sana prodirajo zavezniške čete med neprestanimi boji. Ob gornjem Dnjestru, potem pri Drohobvczu in Stryju so dospeli naši napadi do najbližjih razdalj. Ruski napadi so bili vseskozi odbiti. Drugače je položaj neizpremenjen. Namestnik šela generalnega štaba, pl. Hofer, fml. f . Iz armadnega naredbenega lista. DUNAJ, 29. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja sledeče Najvišje lastnoročno pismo nadvojvodi Francu Salvatorju kot generalnemu nadzorniku prostovoljne sanitetne oskrbe in namestniku protektorja Rdečega križa: Z Vošim uspešnim delovanjem in posebno inicijativo ste dali od začetka vojne vzgled neumorne delavnosti, za kar Vam izrekam najtopleje priznanje. PODLISTEK GREŠNICE. loman. — Francoski spisal Xavi«r de Montepin Biti ie morala stara kakih petnajst ali Šestnajst let in je bila majhne, nežne postave. * Lepi bujni rjavi lasi. kakor bi bili svilnati. so ljubko razmršeni vreli izpod pečice iz pisanega katuna in dvoje črnih oči je žarelo v milobnem. dražestnem ličeu. čigar medlo belo žametno polt ie porjavelo poletno solnce. Obleka ljubke deklice je obstojala iz rjavega, belopasastega volnenega blaga, oblečena preko srajce iz debelega platna, ki pa je puščala viden njen vitki vrat in gornji del porjavelih, lepo zaobljenih ram. Nožice in členki so bili brezhibno lepi. Obuta pa je bila na bose noge v okornih cokljah. brez nogavic. V desnici ie nosila srp in pod levo pazduho je nosila sveženj pravkar nažete trave Ko je šla mimo Karla, je povesila oči. Poklonila se mu je in hotela naravnost mimo njega dalje. Karel de Saint Andre. ki je mislil, da tri ure naokoli pozna vsakega človeka, je začudeno motril dra-žestno deklico, ki mu je bila popolnoma tuja, in jo je nagovoril s pozdravom: — Dober večer, ljubo dete! — Dober večer, gospod baron, — je odgovorila malica. — Kaj? Ali me poznaš? — je vzkliknil mladi gospod začudeno. — Seveda vas poznam!... Vi ste oni gospod baron, ki ima pol ure odtod grad Saint Andre. — Prav imaš, dete. ali kdo si pa ti? Jaz sem Mignone. nečakinja starega Nicota, ki stanuje v Etionxu, tik ob lasu-škem gozdu. — Mignonne, praviš? — Da. tako me kličejo, ker nisem večja kot ptiček ... — Ali stanuješ pri stricu? — Da. — Ali iiiinaš več matere? — Nimam niti očeta, niti matere, gospod baron, in tudi nobenega drugega sorodnika, kot samo strica Nicota. — fn kaj delaš pri njem. dete moje? Z nenibo-rnskeia bojišča. BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. maja: Vzhodno bojišče. Ob gornji Dubisi so Rusi izvršili brezuspešne napade jugovzhodno Kutovvia-nega in jugovzhodno Kielmega. Ob dolnji Dubisi je bil nasprotnik na več mestih pognan čez reko. Pri zasledovanju je bilo ujetih nadaijnHi 380 Rusov. Jugovzhodno bojišče. Naše čete so se pomaknile bližje severni fronti Przemysla. Na fronti med Wisz-nijo in Lubaczowko, vzhodno Radymna in Jaroslava, so izvršili Rusi ponovne obupne delne napade, a so bili povsod odbiti ob težkih izgubah. Ruski 179. pešpolk je uničen. Zapadno in južno Sieniawe sovražnik ni obnovil svojih napadov. Vrhovno armadno vodstvo. Vojvodo Virih virtemberški ranjen. STUTTGART. 29. (Kor.) Kakor poroča »Schwaebischer Merkur«, je bil vojvoda Ulrih virtemberški pri bojih na vzhodnem bojišču na roki po šrapnelskem strelu Iali-ko ranjen. Nemški vojni minister o pripravljenosti Nemčije za slučaj dolgotrajne vojne. BERLIN, 29. (Kor.) V proračunskem odseku je nadornestujoči vojni minister na vprašanje, ali je vojna uprava za slučaj dolgotrajne vojne zadostno preskrbela odgovoril odločno, da ie Nemčija i za novo zimsko vojno zadostno preskrbljena. Surovin je dovolj na razpolago. Izključeno je, da bi zamogla vsled kakega pomanjkanja trpeti prožnost armade. BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. maja: Zapadno bojišče. Francozi so včeraj, potenj ko smo jih pri Angres vrgli nazaj, izvršili i močnimi masami ob cesti Bethune - Souchez protinapad, ki pa je bil odbit na v?ej fronti ob zelo občutnih izgubah za sovražnika. Ponoči smo slabo posadko vzhodnega dela Ablaina, katere obstanek v sprednji postojanki bi stal le nepotrebne žrtve, u-maknili v prihodnje linije. Južno Soucheza so bili francoski napadalni poizkusi včeraj zvečer zadušeni po našem ognju že v kali. Jugozapadno Soucheza ležeči grad Lecarieul, o katerem so Francozi govorili, da so ga osvojili, je trajno v naših rokah. Severozapddno Pont-a - Moussona so Francozi dozdevno zopet pripravljali večji napad, ki ga je pa potlačil naš ogenj. Posamezni ponočni sovražni delni napadi so bili krvavo odbiti. Naši letalci so utrjena kraja Gravelines in Diinkirchen, kakor tudi etapni kraj Saintomer obmetavali z bombami in dosegli na sovražnem letališču severovzhodno Fismesa več zadetkov. Vrhovno armadno vodstvo. Blokada angleškega vodovja. LONDON, 29. iKor.) Reuterjev urad poroča: Angleški parnik »Dasby« je bil na višini otokov Scilly potopljen od podmorskega čolna. Posadka in štirje potniki, ki so se nahajali na ladji, so bili rešeni. LONDON, 29. (Kor.) S pomožno kri-žarko »Princess Irene«, se je potopilo tudi okoli 200 ljudi._ Tursko We» Boji v Kivkaziji. CARIGRAD, 29. (Kor.) »Agence Milil« poroča iz Erzeruma, da so bili ruski oddelki levega krila vrženi iz njihovih postojank in so pustili na bojišču mnogo mrtvih. Turške čete so uplenile mnogo pušk in municije. Na desnem krilu se ni zgodilo ničesar posebnega. Zopet ena angleška okiopnica torpedirana. CARIGRAD, 29. (Kor.) Nemški podmorski čoln je torpediral pred Dardane-lami angleško oklopnico tipa »Agametn-non«. Ladja je bila težko poškodovana in odpeljana od Angležev izpred Dardanel. CARIGRAD, 29. (Kor.) V strahu pred nadaljnimi napadi podmorskih čolnov, je sovražnik umaknil vse vojne ladje, iz-vzemši par rušilcev torpedovk, izpred vhoda v Dardanele in zaprl svoje napadalno brodovje v zalivih egejskega ar-hiplja. Turška nota nevtralnim državam. CARIGRAD, 28. (Kor.) Porta je poslala prijateljskim nevtralnim državam cirku- larno noto, v kateri pravi, da se z ozirom na to, ker se angleška vlada nc ravna po določilih pogodbe z I. 1S88 z nevtralnimi državami, smatra prisiljeno, da odredi vojaške odredbe v varstvo cesarskega teritorija, katerega del je tudi Egipt in da otvori sovražnosti proti Sueškemu prekopu. Anglija je ne samo protipostavno poslala vojne ladje v Sueški prekop, ampak ga je tudi utrdila, na drugi strani pa je francoska vlada v svrho pričetka sovražnosti proti Turčiji, izkrcala v Egiptu čete. Nota zaključuje, da bi v slučaju če bi radi tega nevtralna trgovina imela škodo, padla vsa odgovornost na angleško in francosko vlado. Rodko Dimitrijev vrhovni poveljnik ruske ekspedicuske armade za Turčijo. PARIZ, 291 (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Sofije: Po petrograjskih poročilih je general Radko Dimitrijev, dosedanji poveljnik tretje ruske armade določen za vrhovnega poveljnika ruske ekspedicijs-ke armade, ki se namerava odposlati v Turčijo. Homatije na Portugalskem. LIZBONA, 29. (Kor.) Predsednik republike Aniaga je demisijoniral. Šesto podaljšanje moratorija. S cesarsko naredbo od 25. januarja 1915. drž. zak. št. 18. (peta naredba za odlog plačil) se je uredil odlog privatno - pravnih denarnih terjatev, ki so nasta'e pred 1. avgustom 1914., do konca maja t. I., iu sicer v tem smislu, da se morajo do tega termina pred 1. novembrom 1914. zapadle terjatve izplačati popolnoma, one terjatve, ki so »zapadle novembra meseca, pa se morajo izplačati do polovice. Ker za terjatve, ki so zapadle v času po 31. januarju 1915., ni bil dovoljen noben nadalj-ni zakoniti odlog, je bilo treba v novi (šesti) naredbi za odlog plačil od 24. maja 1915., ki izide v državnem zakoniku in v »VViener Zeitung« vse potrebno urediti samo glede še ne izplačane polovice zapadlih* terjatev meseca novembra 1914. in glede v decembru 1914. in v januarja 1915. zapadlih terjatev. Po mnogobrojnih, izjavah gospodarskih krogov, zlasti po mnenju vseh večjih trgovskih in obrtnih zbornic so se po dosedanjih naredbah za odlog predpisana odplačila lahko odplačevala brez resnih težkoč. Nsprotno se je mnogokrat po-vdarjalo, da so bila odplačila v resnici večja, nego so jih bile predpisale naredbe za odlog plačil. Gospodarsko življenje se je tako prilagodilo razmeram vojne, da tega v začetku nihče ne bi bil pričakoval. V mnenju gospodarskih korporacij se je zato soglasno izražala želja, da bi se z zakonitimi odlogi prej ko mogoče končalo. Šesta naredba za odlog plačil določa, da se zakonito podaljšana odplačila polagoma odplačajo v treh mesecih. Junija meseca se imate izplačati četrtina terjatev, ki so zapadle v novembru in polovica terjatev, zapadlih v decembru, julija meseca pa ostanek v novembru in druga polovica v decembru zapadlih terjatev. Avgusta meseca se imajo izplačati potem — Pasem koze in žanjem travo za ovce. — Koliko si pa stara. Mignonne? — Ko pride svete Katarine dan, jih bom štela šestnajst. — Kako pa je vendar to. da te še nikdar nisem srečal doslej? — Ne vem; najbrž zato ne, ker sem skoraj ves dan s kozami na skali. — Toda videla si me pa vendarle že prej kedaj. ker me poznaš? — Doslej sem vas videla dvakrat ob nedeljah v cerkvi v Saint Andreju in sicer vas pa pozna itak vsak otrok v okolici. — Prej si pela tako srčkano pesem-co... od koga si se je pa naučila? — je vprašal Karel s prijaznim- nasmehom. — Od nikogar. — Kako, od nikogar? — Ne. So pač besede, Jri jih vednogo-vorim svojim kozam in ki jih pojem po napevu, ki mi ravno prihaja na um. — Ali res? — I seveda! — Zapoj mi jo še enkrat, Mignonne, prosim te! — Ne. gospod baron, zapeti se pa ne upam več. — Zakaj pa ne? Ker ni pesemca dovolj lepa, da bi jo mogla zapeti komu, posebno pa ne tako imenitnemu gospodu, kakor ste vi, gospod baron .... Ali bi* se mi posmehovali potem! —Ne bom se ti posmehoval, verjemi, Mignonne! — O, jaz pa vem, da bi se mi... sicer se mi pa sploh zdi tako čudno, da stojim tu pri vas in govorim z vami... mislim, da bi sploh ne mogla spraviti glasu, iz grla---- — Pa poizkusi vendar. — Nikari ne mislite, da -vam nočem napraviti usluge ,.. ne ... toda. čeprav bi me prosil do jutri zjutraj, pa bi vam vendarle ne zapela. — Ali si trdosrčna, zelo trdosrčna.. Mignonne! •— je rekel Karel smahljaje. — O ne. gospod baron, — je odgovorila deklica nepresiljeno, — delate mi krivico ... niti muhi ne bi mogla napraviti zlega! — No, če se pa nikakor ne daš omehčati, pa pojdi, — je nadaljeval mfadi baron: — na svidenje, dete moje! — Lahko noč, gospod baron! — Čakaj, še nekaj te prosim... Ko boš kakih, par sto korakov od mene, pa zapoj pesemeo še enkrat, ali jo boš? O, z veseljem, kolikorkrat hočete, gospod baron! Ko se je Mignonne nato poklonila baronu, je šla svojo pot. Karel je postal še nekaj časa na svojem mestu in je gledal za njo. Ko je že izginila za ovinkom, jo je še vedno iskal s pogledom ... Ko pa je pastiričica, kakor je obljubila, v daljavi zopet zapela s svojim ljubkim glasom, ga je spreletel neki posebni občutek. • Toda .to ni trajalo „dolgo, in kakor so zadnji glasovi pesmice zatoniii v večerni tihoti. je Karel šel svojo pot dalje. Komaj je minilo pol ure, je bil že v gradu, kjer ga je čakala večerja. IV, V jami. Lahko bi nam bilo pripovedovati našim ljubeznivim bralkam povest o romantični ljubezni, ki bi se bila na prvi pogled porodila v Karlovem srcu in se hitro razvijala. Toda stvar bi ne bila resnična, in ker hočemo predvsem ostati zvesti resnici, ne smemo v okvir naše povesti trositi rožic svoje lastne domiSljije. branil .EDINOST- Sftev. 148. -L_ , . t V Trsta, dnt 30. raaja 1915 * siiir'd . "iu /m Me terjatve, i i so ial. da bi mu bila smrt naisreČneja, ako bi 11, r ineir 1 vrr-.Kovniakov mnogo manjše t inoKel oditi v večnost z zavestjo, da sta t/fie ! rcdMočiii mesecev. Z 31. avgu-. turodu zagotovljena obstanek in bolia bo-stoin t. !. ie torej zakoniti odlog končan. ■ loćnost. Za dol/nikc. k. sc \-led - -ehnili okoli- j Kakor »a novinarskem, agitatorskein. nahajajo v nciiKudnil azmerah in ! nropagandistiskem polju je bilo težko m zato zahtevana plačila ne morejo izpia čati. ostane v veljavi sodni podaljšanje), ki se je tekom sedemmesečne veljave povsem dobro ob nesel. Sodnik je pooblaščen, da dovoljuje 1 11,11 Dalje izvaja: Da se ie toliko naSega lijanski v tr iiianski na ulici, a pozneje I Iti ni u IIII 3111 MlIH je italijanski S ?*0v Prihod volnenega blaga za moške, nučno delo za preporod Istre ludi v par-j jezik povspeševala avstrijska vlada. Tako 2 in zefir, batist in perljlva svila deželnem parlainen-• je razumljivo, da se je izgubljal jezik sta- | za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novotti, velik Izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. odlog (sodri*. i ^mentancni areni, v deželnem panamen- je ni , sV()jc ^oraj j tu. Trebalo je vrlih junakov, herojev z od- rega. avtohtomnega, slovenskega prebi-: ' »čnostio in žarom rodoljnbia v srcu. ki valstva Trsta. posebno tedaj, ko je ha-; ni bila prevelika tudi nobena osebna rodna zavest se sp;:la trdno spanje. Kar I za celotne ali za en del terjatev daljše plačilne roke. in sicer do inktuzivno M. decembra 1MI5. Tak odlog je predvidjan zlasti tudi za interesente izvoznega in tujskega prometa. In sicer se bo tu. kakor že do ^edaj. z ozirom na težavni položaj, v katerem se nahaja ravno ta pridobitna vrsta, pripuščal vodni odlog tudi za terjatve. ki m) Mcer iz odloga izvzete, tako za terjatve iz službenih in mezdnih pogodb., iz najemninskih in zakupnih pogodb kakor tudi za obveznost plačevanja obresti in ; razdolžnih (amortizacijskih) obrokov j vknji/enih terjatev. Sodni odit>g pa tudi za dolžnike te vrste zaenkrat ne sine segati preko M. decembra 1915.; toda namerava ti določbe o vzvratnih plačilih iz terjatev v tekočem računu, proti blagaimčnim listkom ali vložnim knjiži- i cam. ne si fc»hk( /rtev. In med u ini junaki, po duhu in te- ni pokvarila ulica, je pokvarila šola. ki je ic-u ie bil Mat1 o Mandić. Ako bi odprli v Trstu postala grobnica našega naroda deželnega zbora ■ ter je iz otrok slovenskih ega. videl; hi. kako ie bilo njegovo j staršev, napravila zagrizene Italija lozhorsko delovanje nepretržno in j !iko ie takih, ki so iirn bili očetie stenogratične zapisnike i>trsk Ježelnozborsk in hrvatskih Italijane. Ko-poštetii Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po Izjemno nizkih cenah. IIIHHIPHnEIHill II! plodonosno. Istotak prvoboritelj za narod- Slovenci in Hrvatje in ki so trpeli za na- ni. politični in gospodarski j reporod Istre rodno stvar, dočim jim otroci danes za- je bil Matko Mandić tudi v dunajskem ničljivo govore o tem, kar je bilo očetom! centralnem parlamentu. In isti narodni na- sveto. se rogaio svoji lastni krvi! Tretji' sprotniki. ki so uprizarjali viharje proti močni faktor ie — žena. Koliko naših, si-; malemu krdelu Mandiča in tovarišev, ki j cer dobrih slovenskih Ijudij. posebno nji-j m» tako iz srca sovražili vsakega delavca za narodno vstajenje naše Istre, isti nasprotniki niso mogli v času odmorov, v trenutkih iztre spoštovanja. stalno čisti nameni njegovi so mu dajali vatske otroke. Sedaj si človek še kako uk ed med nasprotniki. Ako se je marši- pomaga, ker ima v narodni borbi pomoči i.a»:a sovražna nakana vendar le prepre- in vspodbuje na več straneh, dočim je bilo čila . - ;:..ii vsem težavam, kljub vsem ne- j poprej, ko je otrok dobival v domači hiši hovih otrok, se je vtopilo v italijanskem n.iorju radi — italijanske žene. ki so si jo izbrali naši za tovarišico! Samo močni eznjenja odrekati Mandiču j karakterji morejo poleg italijanske ali po-i Jekleni značaj njegov, kri- j italiiančene žene vzgajati slovenske in lir-1 ki so jih razmere in ljudie | potrebne naciionalne vzgoje, v večini slu-ua pot narodnemu preporajanju čajev vse izgubljeno. (Nadaljnja izvajanja ie bilo zahvaliti na tem tistemu le zasegla cenzura.) ugodnostim, stavljali J-tre. se jui >tvu in tisti nezlomljivi odločnosti, ki Umetno-fotosrafični atelje Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst II li in inozemsbiii vin, špirita, Hker-S i lev In razprodaja m drebao !t> debelo I Jakob P^rhauc 5 Trs«, Via deli« Acque It. C (Nasproti CaHA Central«). * Velik izbor francoske** itcipanjca. penečih d«xer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih via. Borticau*. Burgundcr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna ?eanja ter posebni pristui trop;novec slivovec in brinjavec. Ldelki I. vrste, do51l iz du-' tfčnlh krajav. Vsaka naročba se takol Izvrši. Ra»-! pošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in frtafcft. : Razprodaja od pol litra naprti. IIIIiHB i ♦♦♦♦ I/vr^uje v>ako fotografu" no tlelo k;»kor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. «pomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Hadi udobnosti naročni- kov sprejema naror.be in jih izvršuje na domu, ev. tuili zunaj mesta po najzmernejfiih cenah. ♦♦♦♦ me ♦♦♦♦ Trst, ul. tiel Rivo štsv. 42. koliko se taka plačila, ki že prei io iz odloga, po 31. avgustu 1915. * ri;«- > na za i. se bo <1* »ločilo v po- sta v \i men uicna nokoiMc-a Matka Delniški kapital in rezervni T j n« 1Q Qr vo in" iuiv;initi h... zr.kladi K 27.000.000.— ca^ rec 1« ve: in Bukovino ostane po isto-L>i. Kfi.* vloce ni knjižici ia ki^ajHiu nakazmis oire:tcj! ps f. II 01 vi opre na tekočem računu po dogovora (2 |0 so i te. neg'^de na določila obstoječe^!, mi ratorija. vlajsrateljem vedno na razpoljgo. Pts'ni čz'-ti p ta ii testnega. - fiJčiln! caisns na vsž icsi'3 T4«2rh:;? irvriuje prt-njsjo in i najstsajSni Krefti. U, Rerr;!ri!stenc8 M 30j2 prsporalo-nio Isiie. !l. riff: icka a nje je se je pokazala pt Marka na delu. bilo tako drobn bilo v »treba. Noben« Ma ;.\anG! il z sest ran-si videl > narod-. da bi se ija tim veseljein ciiio. kakor vsakega drugega ve-\ išjeua. Bil je neprestano na de- Mradiča. IVfej.1 družili že imenovanih bo-| rilcev ie Mandiču v prvi vrsti pripisati, da ie v Istri narodna zavest oživela in da se je narod probudii iz sna in letargije — da je narod naš ob Auriji napredoval do tiste stopnic, na kateri se nahaja danes. Svota nje&nvega dela je neizmerna, nepregledna, a vidno znamenje tega dela je poleg doseženih uspehov, tista popularnost. ki je usojena le izvoljencem, ki so si jo pridobili s poštenim delom pt> princi-I j: za se nič, za narod vse! K' likokrat nam je govoril : Mora priti dan. ko pade žarek solnca tudi na naš prag! In padel je res! Sicer ne po poštenem izpoznavanju nasprotnikov in nositeljev sistema, ampak pa tistem delu. ki je je p^Ieg drugih vršil Vtatko Mandić z žarom najčistejšega rod~';abia ... in ki še ni dovršeno!! To ie mo:nent*ki je pokojnika grenil zadnje ure življenja, kar je izražal z velezna-čilnimi besedami: Premalo sem delal za narod svoj!... S temi besedami je izrekel Mandić Hcresnico. ali neresnico, ki za- . __ _ . . . v . , . ... v 1?*=""r^JftfM 7.aklje (vre<-e) v.-akt- vrs gotavlja pokojniku nevetiljiv časten spo- Rii^tijKlIl Solitario 21. Jakob Mar; ! in med našim narodom. Ni on storil premalo. le nasprotstva so bila prevelika. Ni i, U računajo po stot. be-eJo. j M«-tno ti-kane b^-ede s-e r:t>!'ii-najo enkr.it več. — Najmanjša : prisu j bina zua^a 40 »totink. : BB« □G □ c tlllne iJružfnsHe peči :: 7.a perenje kruha itd. po K 7"2'\ medena obešala za zavese K prodaja CESCA. Tr^t. ul. Caserma štev. 14. jfl žaklje (vreče> vsake vrste. —t liica arpon. ? rocca TRST, ulica Barriera veccbia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Kafniži« konkurenčne cene. rrancesco Buda, zlatar Trsi, u!ica Scalinaša št. 1. L , -Z pj reda^a »rebrnih in » oviusetih ur, od B ifjJ k tj ^ krcn dalje, uhfni. prstani, verižice cof« smeriktnskeca dcuble rlata izključno 0 0 © © F° priložnostnih cenah. Prodaja, ku r.uje in menjoje zlato, nrebro ia dragoc fvrdka BUDA mere prodajati po neverjetno nizkih cenah ker ne izdaja velikanskih »vot za luksurijoznt p:ostore. razsvetljavo itd. itd., kar mora končno v*e plačevati k u ovale«.. !: t iTuroden no-, iuar, kot vzg«ijLvateli sc mu bati sodbe pred sodnim stolom zgo-i"- : • '-»da. k«»t organizator in aui- dovine preporajanja hrvatsko-slovenske-tator! ga naroda v Istri! Naj omenimo tu | ar mož. ki so postavili t I ežki so trenotki, ki jih preživljamo se-delovanju Mandića kot novinarja daj. trenotki. od katerih bo odvisno, ali Sf'^i . i a list je začel izl a- »aj delo Mandiča in tovarišev ovenča za- dobro izu- eni delati na mizarskih strojih, dobijo de o p:i Frandoliču v uL Istituto š6 li. pri jati nt'K leta skota f) o b r i I e ro prizadevanju nepozab- gotovljena boljša bodočnost našega naro- ckar spomin in da. Za to delo blagoslavlja narod spomin Efftffff ......a; Matka MnnHi^al ' riUUJ viovl.uijo \ sleherni in tudi naj- | Matka Mandiča! rmllkl y vojaško kopališče je odprto.' - Artur ZM SfPMPJC^ 188^1811!. -T,"a-;; ■ .--- Tonama ttmzmh mi In cevi. Razumen mi cmmki s. u m v. tmvrn i ;ZadtJ cerfcvo Sv. Jakoba) V zaiogi večino novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. 2ti" i-e mala množina vina jo primerni ceni. Naslov uL Poste 10, IV, vr. It 270 J Odlikovana pekarna in sladščičarna 'osip Semolič, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in častno diplomo na razstavi v Firence Peče Ee fia in oavaden kruh trikrat na dan. 7/.bera sladčic. vina v steklenicah, prepečencev (bi-cott;ni) konfektmv itd. Sprejama naroflla z? poroka In krste ter vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dom. - ZMERNE CENE. ——Oi««aMB—a—MB— WB— Mmii „Edinost" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. —• Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflie. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB*. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisalr. Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. t. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Posloveni! R. K. — Cena K 1.60. _ 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Pandor - (jjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. F. Tomie. Poslovenil Štefan Klavs. Cena K 1.60. : 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioloušek. Poslovenil Ii. V. Cena K 3. I. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Durnas star. Prevel Ferdo Perliavec. — Cena K 2.50. b- rncii k«»či v naši Ktri —. kanonika K a-rabaića. B a š t i j a n a in £c drugih skromnih r< dclii.l.ov. \ prviti letih so se tzmcnja\ ali uredniki, ki so se največ morali ž Domače gesti. NAŠIM ČITATELJEM! „Edinost" Uradnik /možen i-loven-ke^a, italijanskega« neni.ike.Lca jezika, stenografije, struje pi-ja. z odvetniško prakgo, trgovsko naobražen išče službe. Ponudbe pod „Zmožen" na Instr. oddelek. t v o v a t i za list, ker ni razpolagal Z dovolim tw »jeje mor a! . jd . ponedeljek, med 9. in tega ln»rit! z raznimi tezkocami in J ' r J * Tedaniiii časov — zmot vla- ]0. uro dopoldne, režima. Mei njimi sta bila tudi po- \ ,tc I' u ič - pozneji od- Presvetli škof tržaški je poslal dne 23. vrtu nem 0' Si [d ko j vet ko dru nit L župan i n j P. 7 : u in dr. Mat- majnika Njegovemu Veličanstvu nastopni te- !c mi bili prvi istrski slo- legram: Njegovemu Veličanstvu cesarju katerih i' ena so neraz- Francu Jožefu I — Schonbrunn. — Tržaški 1____r- J 7 . _ .. vilrr.f c cvnin rlnhnvš^inn in vprniki V težav- K ohrani, Ck i I rep »b ah: dra ei l^e: šel v v j. r; _ pi»ča- ustrašeno v bodočnost. Bog ;a zahie\'.ila. da se obvari nam cesarja, Avstrijo. Je bilo v prvi vrsti izoo/nanjc je prištl 29. majnika nastopni^brzojav: Pre Lagiuio. Spinčića irali na rodoljufcje i.i jeklenega Man-i r »z\ali, nuj prevzame uredbo ^ iogt in s lem vso ti^to o-ezprnnerne požrtvovalnosti in zahtevajočo nalf go narodnega or^aniz^Toria in vz^. ievatcl- Viatko M. rdič t( i sijaii;o in u- „Naša Sloga44 je začasno prenehala izha- i vr-;! d«. 7 .J MC-v vzdiha svojega. :a± izredne razmere, ki jih je provzročila . tm r- stelji je du!i njegov le- voj-r,a> (udi nail ^stiti istrski tovarišic niso ' I- !«kor ubožno. toh go- prizanesli. - Radi pomar,jkan;a delavnih sil ! : e . istro, l/dmnil ie z mislijo na tako je rečeno v toz devnem obvestilu, r( ' — zadnje svoje zelje je podpisanem po dru. Lsginji — smo prisi- - • \ arna ijvo-iolcs .TRIBLNA-Corica, Trtaška ur 28 »prej pivovarna Goriup) Z„log* dvoko es bivalnih in kiietijsk'h strojev.Rra-mtf.^nov. orkestron. itd. F= S&7J5L Gorica. Stoina ui. 2—4 Plačuje se na obroke Ceniki franko. ljubko Mignonno. jih je ustvarila izjemni doba. „Težko nam \ i ^ ie za mizo in ie jedel z iz- je rrenehati z izdajanjem „Nase Sloge-, ali 1 -i tKoin. Po večerji je brez najmanj-i trdno verujemo v Boga in večno pravico,; sti igral nartiio rista z . je tc>rej šel Karel na lov. da bi v samem mestu, v Družbinih šolah, okolo t. ' » . škodoval /a d «!gčas prejšnjega dne 2.400. I^nčuna se, da je v Trstu razmerje in j^a pozaJbiL med prebivalstvom in šolskimi otroci (od Ves popoldan sc je potikal s svojima 6. do 14. leta) kakor 10 : 1. Potemtakem | iia po dolu in gori. I strehi je par jere- je Slovencev vsaj 65.000, a v mestu sa-L; in j'- pri nekt i r: ?e:ii u zajtrkoval rnem 24.(mK). Pravimo ^vsaj . ker sam it .ko in si- kru;;. Kc, se je tako <4 repčal, Bog vedi, koliko ie slovanskih otrok, ki, je A z^i.et dalje. \jp~.J je velik ovi- < bKkuieio italijanske in nemške ljudske^ jš^Iv, ker nimajo dovolj s v oči h!« Spccijalts* za sifiiisti^ne in koiae bciezni X Ima s^&j a^&«5a5orif % J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. % J : t P*lazzo DiaDi) ===== J ^ Za cerkvijo Sv. A&to^a aovega. Sprejem« od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od B u j S popoldne. ^ Prva tržasKa tcrarnii brusnih kamnov, smlrKa in McoruntfamM G. Pllotti-Trst Hm: M PHRMi U. M15-25 nilnlca v Ml % lPSP!LSR80?ilBEi1 ZAV03 pri katerem vlagalo c. k. sodila denar DlafiGletn. otrok j ^ M. , obresti se pripisujejo k alavnici dvakrat na leto. KRA&SELitiE se obrestu- jejo po ^ o hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. NA NE£>REKEČNIi«E se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sic-r po 6C 0 z amortizacijo po dogovoru. 1 L Uradi«ul, Torre Blanca 41. - U.nđne ure: 9-12 7EIL5FG?! 21-0^. 1 iice klobyk§¥ dežrdksv, beie in pisane srajce, izladsk. pEatra žepnih robce, moških nogovk itd. Trst Cors© smerne. - Postrežba točna, Naredna ina. ^ Narodna trgovina. rmw i trT' Železnaio tAJ pek, da je liodil več ur. Emllla Ceregato Trst Cavnpo S. Gtacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja trgovino pisarniških in šolskih potretitttn Prodaja razglednic in igrač vseh vrst. ;Piorlaioio se iudf moMvenlkl v stov. izzilns, g Serrctvctlic za bolehne in rekonvalescente. Provzrcča voljo cic jedi, utrjnje želodec in ojačuje Tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Lekarne Sraallo - Trsi