m IIBHAHT Of fKE APH 9 RO SLOVENSKE « # VETA PODPORNE JEDNOTE U reda tiki to upreeeitU prostori s fSR7 S. UwTMJste Ao« Off le* uf Publicatlna 4067 South Lew odele Ave telephone, Rockwell «004 1 brezposelmst v mmiEsoTi JE VELIKA Brezposelni delavd naj , nikar ne prihajajo v Mlnneeoto «a delom. — Nikar ae naj n« ozirajo na vabljive oglaae podjetnikov. : St. Paul, Minn. — Minnesot-ski strokovno organizirani delavci svare delavce, naj nikar ne prihajajo» v minnesotska mesta za delom. Nikar se naj delavci ne ozirajo na oglase, ki pripovedujejo, da se delo dobi v industriji. Zdi se, da so ti o-glasi plod kapitalistične zarote, ki ima namen privabiti veliko število delavcev v Minneaoto, da bo laglje znižati delavske mezde. Veliko delavcev je brez dela v Minneapolisu, St. Paulu in Du-luthu, ki ao tri glavna industrijska mesta v državi, pravi George W. Lawson, tajnik Min-nesotske državne delavake federacije. Poveiti o prouperiteti in napačno poročilo posredovalne službe delavskega depart-menta o položaju povzročajo, da razmere postajajo Ao slabše, kot so. Mesto proflperitoto imamo depresijo, «nadaljuje 'Law-son. Lawsoit želi, da njogovoga svarila ne «lilijo samo industrijski delavci, >impak tudi farmarji, ki zaradi depresije v poljedelstvu silijo v industrijska središča.. • Lawson meni, da delavci , razumejo depresijo v poljedelstvu in da na feM^naaidU Mehika izgnala vse vedil-jtti ne nadškofe in škofe Dva najaktivnejša nadškofa in štirje škofi aretirani in odpeljani z vlakom do meje. Vlada jih Je obtožil« vstažke aktivnosti in indirektne odgovornosti za be-stijalni masaker pasažirjev v La Barci. México City, 24. apr. — Na-daljna dva katoliáka prelata sU bila včeraj izgnana iz Mehike. To sta nadškof Pedro Vera y Zuria iz Puebla in Ikof Jose Marinque y Zarante iz Hueyut-le; skupaj osem vodilnih članov episkopata. t . . Včeraj je bilo pokopanih 84 žrtev masakerja pri La Barci. Vsa trupla ao bila pokopana v enem samem grobu. San Antonio, Tex., 24. apr. — Izgnani mehiški nadškof je in škofje, ki so prišli danes semkaj, priznavajo, da so bili deportirani radi tega, ker so odprto povedali ministru notranjih stvari Tejedi, da imajo mehiški katoličani pravico bojevati se za svojo cerkev tudi z orožjem, če je treba. "To znači, da ste uporniki," je odgovoril Te-jeda in odredil njihovo deporta-cijo. México City, 24. apr. — Mehiška vlada je v uradnem poročilu pojasnila izgon članov episkopata iz dežele. Izgnanci so bili intervjuvani in pokazani so jim bili neovrgljivi dokazi glede njhovepa sodelovanja v vstaji proti vladi. Ko so bili vprašani, kaj ai izberejo, proces pred sodiščem ali odhod iz dežele, so si takpj izbrali zadnje. México CHy, 28. apr. — Seat "f*™ Tba Vodffiffth m najaktivnejših nafl- mdustrijska sr«dišča, da dooe katoliške hie- delo v industriji, ampak farmarji si né bodo izboljšali svojega položaja, ako pridejo v industrijska središča iakat dela v indutriji. « Mezde izučenih delavcev v minnesotskih mestih so tako nizke, kot so mezde neizučenih delavcev v Chicagu ali kje drugje. Temu Lawson dodaja, da je bilo na tisoče izučenih de-1 lavcev v St. Paulu in Duluthu primoranih iti drugam za delom. Časniki ne pišejo resnice o položaju. Listi poročajo o zgradbah, ki ae niso še nikdar gradile. V raanici pa vladata med delavci brezposelnost in revščina, končuje Lawson. Bogate najdbe v Panami Templi, grobovi in dati oklepi, podobni oglpiovakhn, odkriti v džungla. 0 Panama City, 23. apr. — A-meriška arheologiška ekspedi-cija, katero vodita George Williams in Wallace Blain, je zadnje dni odkrita v džunglu notranje panamske province Cock razvaline starodavnih /. indijanskih templjev-in grobnic« poglavarjev z bogatim nakitom. Odkritslji sodijo, da so te najdbe stare 2000 do 6000 let. Najzanimivejša najdba je grobnica indijanskega poglavarja, ki se nahaja 15 čevljev glo-!>oko pod «edanjim površjem. Okostje j« oblečeno v oklep U »'akra, kl Je «kozinskoz prevk-<«n z zlatom, na praih pa ima Plošče iz čiatoga zlaU. Našli so tudi zlate sv«čnik«, bakren« bojne sekir«, rasno posod j« z okraji in orodja it kamna. Ruševine templa imajo stobr« is hije-roglife, ki so čudovito podobne "nim v razvalinah startfs Egip-* ta.B škofov in škofov katoliške hierarhij« v Mehiki je bilo včeraj deportiranih iz dežele. Bili so a-retirani in postavljeni na vlak, ki jih j« odpeljal proti ameriški meji. Dane« so dospeli v Lare-do, T«x. t Izgnani člani episkopata so: Jos« Mora y del Rio, nadškof v glavnem mestu in primaa mehiške hierarhij«; Leopold« Ruiz y Flores, nadškof v Michoacanu; Salvador Uranga, Škof v Cuer-navaci; Ignazio Valdespino y Díaz, škof v Aguascalientesu; Ge-rardo Anaya, škof v Chiapasu; Jose María Echeverría, škof v Saltilu. Drastična akcija vladeje sledila ns obtožbo generala Alva-rezs, šefa generalnega štaba mehiške armade, ki se glasi, da je katoliški episkopat vodilna sila cerkvene vstaje, ki je dajal navodila vstašem in je tudi in-iirektno odgovoren za nasilja, kakršno se je pripetilo 19. aprila pri U Barci, kjer so katoliški vataši napadli vlak in masakri-rali preko sto oseb. Uradna poročila, sloneča na izpov«dbah prič in zapriseženih izjav, glede dejstva, da so trije katoliški duhovni prisoatvovali napadu in maaakru pri La Barci, so bila že objavljena. Izgon omenjene šeatorice znači, da ao brez malega vsi aktivni vodje mehiške hierarhije od-atranjeni iz dežele, škof Pas-cual. Diaz iz Tabaaca je bil izgnan že pred tremi meseci. Ostal je še Francisco Orosco y Jiminez, nadškof iz Guadala-jare, ki se skriva nekje v gorah in o katerem vladni organi per-sistno trdijo, da je na č«lu oboroženih vstaških čet. Ostala viftja duhovščina se skriva; drugI so pobegnili čez mejo. .Istočasno z izgonom episko-pata je vlada uvedla , strogo cenzuro na vse telegram« in kablograme. Zadnji oficijelni akt izgnanih nadškofov in škofov je bil, da so n«kaj ur pred aretacijo izdali poročilo, v katerem zanikajo, da vuu#o vstajo proti vlšdMn nimajo ndbene zveze z napadom na vlak pri La Barci. Washington, D. C, 28. apr. — Državni department amerišk« vlad« j« včeraj prejel oficijelno poročilo o napadu na guadala-jarski vlak in masakru potnikov od ameriškega konzula iz Guadalsjar«. Konzul poroča, da so vstali pobili1 okrog 60 vojakov in 60 pasažirjev ter ranili okrog 100 oseb. Prtljaga in poŠta v vlaku je bila izropana in vlak js bil deloma razdejan z ognjem. L« dva pullmansks vozova sta ostala nedotaknjena. V vlaku so bili le trije Američani,- katerim se pa ni zgodilo nič žalega. Vest, da Je bila Obre-gonova hči ubita, je bila netočna. Nje ni bilo v usodnem vlsku. V boja prpti a«konom za zaščito žen« v Iftdostrijl J« ženaka stranka v prvih vrstah. New M, N. Y. — Burbon-ski demokratj« ln stara garda republikanski tom pri napadu na banko ko ie bil ubit Frank Novak, bančni - " našalse denarja. Koreaeklj dragi* «daijen v obraz Bivši carlatlčnl častnik gs Js u-daril pri pojedini v Palmer Housu v Chicagu. Chlcago. — Al«ksand«r Fedo-rovič Kerenskij, bivši ruski ministrski predsednik, je v nedeljo dobil drugo csristično klofuto. Udsril gs je s pestjo po o- Prvi spopad med razkol-nimi kantonskimi četami Kajlekove čete premagane in razoroiene po levičarskih četah, katere vodi feneral Cengčien, osvojitelj Nan-kinga. Hankovska vlada zahteva, da se tujezemske bojne ladje umaknejo a reke Jangtse. ne mezd« sa delavko itd., sapo-stavljajo ž«no t industriji. Za-govarjala je pfšvo stališče v« leizkoriščevalčev delavstva, čet, da ne sm« biti sprejeta nobena poatava, kl bi omejevala svobodo delavke V industriji. Mrs. Symss Ji je posvetila, da ao industrijalci preje zapostavili žano, Is prsdon m J« ml slllo na zakon« zissščito lan« v industriji. Nylaftala j«, da so d«lavk« veliko »Uboje plačan« kot delavci. Žen« še niso spo-zhale resnice, da so danes važen faktor v industriji, zato jih je težko organizirali, da s« branijo proti brezobzirnemu izkoriščanju njih delavne aile. Povedala je, da je svobodna pogodba prazna fraza za one, ki morajo delati za mezdo. Svoboda za OAs. ki delajo za mezdo pomeni skrajšanje delavnika, zboljšanj« mezde in bolj udobno življenje. In da s« doseže to, se mora prazni indlviduali-zem umakniti učinkovitemu kolektivizmu, Oni, kl delajo za mezdo, se morsjo poalužltl vsakega orožja, kl služi temu namenu* Od narodne žensk« strank« s« J« oglasila za besodo Se mrs. Margaurit« Benson, ravnateljica podjetniške organizacije Women's Bureau of the National Manufacturers' Aaan., ki se Je drznila reči, da so otroci mater, ki delajo v Industriji bolj zdravi, kot otroci onih mater, ki so doma. Mrs Symes ji ni ostala dolžna odgovora in posvetila jI Je s ttatističnimi podatki delavske-ga departments Združenih dr-žsv, a katerimi je dokazala, da J« umrljivoat otrok posebno Um ftangsj, 28. apr. — Dan«« J« priilo poročilo o prvem spopadu orožjem med levičarsko in desničarsko frakcijo kantonske revolucij on a rne armade. Konflikt je izbruhnil včeraj v provinci Anhvai med manj tinta oddelkoma Kajlekove in C«ng-čienov« armade. General Ceng-čien je zadnji mesec vodil kantonske Čet«, ki so okupiral« Nankltf. V spopadu je bil Ceng-člen zmagovalec, ki je ujel nasprotnike ln jih razorožil. General CengČien, ki j« na atrani hankovake vlade, prodira • svojimi četami proti Nanklngu. Ciang Kajiek je poslal v«Čjl del svoje armade na sever, kj«r s« nadaljuje kampanja proti milltaristu Cangčungčangu js Santunga. Kajlekova vlada v Nanklngu j« le v«dno bolj na papirju. Voditelji desničarjev, kl so bili povabljeni, da prevzamejo mini- strske alulbe, se obotavljajo ln pravijo, da j« najboljle počakati toliko časa, da Evgen Cen v Hankovu poravna spor z vele-ailami radi nankingskega incidenta. Evgon Cen je včeraj naslovil proteat na poveljnika tuje zemakih bojnih ladij n« roki Jangtse pr«d Hankovom. Bojne ladje tvorijo nokaklno blokado Hankova. Con zahteva, da se bojno ladje umaknejo z reke. Sangaj j« v pesteh lokalnega obsednegp stanja, kl je naper jeno proti komuniatičnlm delavcem. V zadnjih par dneh je bilo aretiranih 200 komunistov v Sangaju ln 800 v Kantonu. V Kantonu je Izbruhnila atavka kitajskih mornarjev, Kajiek je danes poročal, da je odslovil \ ruskega generala Gallenaa iz avojegs štaba, ki je opravljal službo svetovalca. Kajiek pravi, da bodo val Rusi odšlo vi jeni Is ljudske armade. RASSEY mac-donald v washington Sprejem ae J« razlikoval od onega, ko j« zastopal še čevljar-ak« delavce. — Pa lo bolj v protislovju j« s dogodki v vojnem Čaau, ko ao mu v Britaniji povsod žvižgali, ker al hot«l sovražiti Nemcev. Povedan) na Jaiaem zapada ia nI ponehala 1°' UT\SZuC Vel^nicki' ki kjer m0fHh "*Urt d0- brazu dr. Boris G. Telesnlcki, W| y ^^ u n,zko rowdo. pravi, da Je bil oficir v carakl armsdi. Nspad Je bil Izvrlen >v Palmer Housu, kjer Je bil Kerenskij počalčen z banketom v nedeljo zvečer. Več tisoč o««b je bilo v jedilni dvorani. Dr. Te- mili It cri.t m»n*'t0 Klertkslci, monsrhlstl, demo- gost. Ko je mimo k svoji vatsl in gs udaril To Imaš. ker si armado. «OaAL»TI NAPREDOVALI V AVHTRUf. Dunaj, 24. spr. — Pri dsnaš mTzi kot|n*ih voUtVfth ** novl psrlsment 76,000 ossb J« Izgubilo lm«tje. Rek« ss «s rsslivajo Predsednik CooUdgs Je speli ral ns vso ÜsIJo, naj sbsrc pet milijonov dolsrjsv' pri apevkov. Slana umorila Utei nj« sadje. cZtlm CrUM.r¡ísH^ "¿sée j rene. Kerenskij Je dejal, da g. V.TT ^-,-Wn.Wetolilke cer- ne bo tožil. On razume, zakaj ga doktrin rimskokatoliške s^ na^ ^^ ^ ur prfj lnre '__- je Kerenskij govoril v Ashlsnd Vlada v Belgrade odobrite ame- ¿uditoríumu pred okrog 3000 rMke posojilo. poalušslci. Tudi Um so ruski , L(1 ^ . , .krati in vae ostal« buržoszne Napadalec je bil vrten iz dvo- ^ ^ bjk xdr(jt#n# protj p, Krad 23. apr. — Jugoaio- monsrhisti skušali narediti kra- venska vlšda Je včeraj odobrila ( vaj# toda policija jih------ eeranciic za no\o posojik) it ia na cesU». Am^rUe v -vsoti $12,000,000. Posojilo bo dsls new tvrdka J. W. Seligmsn. socislistom. Chicago. 24. spr. — Reka Misaisslppi še vedno narašča Po dan^njem poročilu j« čez 200 oaeb utonilo in 100,000 ljudi J« brez streho. Chlcago. — Roka Misaisslppi a pritoki vred š« v«dno doli smrt ln uničevsnjs v Arksnsatu, Misaouriju, Južnem Iillnolsu ln drugih prizsdetih državah. V petek j« predsednik Coolid-ge objavil apel na ljudstvi Združenih držsvsh zs finančno pomoč nearečnim prisadetlm prebivalcem. Pomožni fond Je v oskrbi Rdečega križa. Predsednik želi; ds s« nabere najmanj pet milijonov dolarjev za najnujnejšo odpomoč. Coolldgs J« dal Rdečemu križu pripomočke vojnega, mornaričnega In za kladnlškega departmenta na razpolago. Po zadnjih poročilih Js položaj v poplavni coni aledečl: 76,000 oaeb Je direktno prizadetih, ker po izgubil« vm imetja in ae nahajajo v šotorlščih in drugih začaanlh kempah. Okrog 70 manjših m««t in na-aelbin ter na milijone akrov bogate . farmarake zemlje J« pod vodo. v ' Na tisoč« oseb Je neprestano v smrtni nevarnosti, k«r so zs-jete na hribčkih, ki so zdaj otoki in kstere vsak čas lahko preplavi voda. V zadnjih d vel, dneh je utonilo okrog 40 oseh. Na tisoče oaeb Je zajetih tudi v železniških vozovih, na strehah in celo na drev«aih. Druga neare^a — aeveda n« Uko velika, toda občutne dovolj — je zadela farmarje p« vsem lllinoisu in aoaodnjih državah j vsled slsne, kl je v fetrUk pomorila »adovnjak* in Jagod"**! nasade, ki so bili le val v cvetju. | Skoda je ogromna. Kakor ksž* PsiMUiHfta mit hvali kaltakl r$Um Sedanji rollm J« "naprod«nM in . "proav«tsn.M—Na H al 11 Ju pa prsjsmajo plantažni delavci ^pamatas nlske mecds. Waahlngton, !>. C.~Znano J«, da j« hal taki prodaednlk Borno preprečil, ds bi sona/tor King obiskal otok Haltl in domačinom povedal, da J« v Združenih drfta-vah veliko ljudi, kl aimpatisira-Jo s haiUklm ljudstvom saradi krivic, kl jih Je pr«trp«lo. Kljub temu J« pa Izlal v bul«ti nu Panam«rišk« zveze velik sla-vosp«v na Borna, predsednika halUk« republike, ln njegov i žlm v aprilski isdajl. Ta članek je spisal W. W. Cumberland, finančni svetoval«c In splošni upravlUlJ na Haitlju, kl j« bil preje profesor na univerzi v Minnaaoti, proden Je dobil politično službo. s Cumberland pravi v svojem članku, da J« aedanja admini st racija na Haitlju napredna in proevetns. Pr«da«dnik alatema-tičnp podpira vaa legslns pod-fetja. Nepriljubljenih zakonov nI vel, ¿JSkonomska bodpčnoat llaltlja Trna dobre Kglede, ako so vzdrŽiU zakon red, raz širijo produktivne možnosti in rszvijejo še druge industrije, | Tako Cumberland. Zdaj si pa oglejmo pravo sliko, pa smo ns Jaanem, kakln« ao razmere na Haitlju. Iz Združenih držav, ki Izkoriščajo naravno Inigastvo tega ot*>ka, uvažajo nanj 76 odstotkov vsega blaga. V Francijo se s Uga otoka izvaža 66 odstotkov vseh ototkih produktov. Glavni Izvozni produkt tvori kava. Sladkorni trs postaja naj važnejši pridelek, ker ao delavske mezd« nižje, kot kjerkoli drugje, kjer se prideluje sladkorni trs. M «sto nelies, kl Jih Je opisal Cuml»erland, Je na otoku za delavce |»ekel. Tak je dela vek I položaj na Haitlju po dvanajatiotni ameri Iki okupaciji, Zanihani dobil .10 let Joče __________ _ ________ Rim, 38. spr. — Tito Zanlbo-j^ pr^jia," Je letolnjl pride!«* MacDonald zbolol Njegovi ah odi prvkl ni, bivši socialistični poslanec. fn jafod v teh krajih po j« bil včsrsj o*>soJen ns 80 l^jpoinoms uničen. It rmeta-1 zapora na obtožbo, da Js hotel ustreliti Musaollnlja lansko j«. New York. — Rameal Mac ! Donald Je 22. t. m. nenadoma obolel in njegovi govori, kl an ¡bili napovedani za aoboto In ne dol J o, ao bili preklicani. Bolan mii^l Ao- eleee^Cr? Nar2Tsl '-floteo. I j. na vsstju sapnika. Zdravnik __________________aen («enoral « apeiio, njegov ao- ___i^l. -«—i—» u »e- . . , eKiiigt! ^ " "" HSSrvr Waahlngton, D. C. (F. p.) — J. Ramaoy MacDonald je prll«l lne 20, aprila v Waahington In našel j« vse pripravljeno za njegov aprejem. Sedel je v brit-nkem poslaništvu in je odgovarjal na vprašanja, ki so mu j|h /m* ta vil I čaaniški poročevalci, a j u trk o val je a alr Bame Ho-* srdom, torijskim poslanikom in več gosti, med katerimi ao bi* II senator Borah, Green, pred--ednik, in Morriaon, Ujnik A-nerltke delavske federacije, delavski tajnik Davla itd. Bila Js velika razlika, kot takrat, ko ja /.aatopal Čevljarske In klobučar-tke delavce iz Leiceatra v letaku, kl ga j« pisala rd«ča skupina v parlamentu. Bil Je pa še večji kontraat med dno vi ob vej-nom Času, ko so MscDonaldu vlžgall Is vsakega vogala v Britaniji, ker ni hotel aovrašlU Nemcev. Zvečer mu J« A morilka delavska federacija priredila večerjo v Hamlltonovem hotelu. Bilo js navsočlh 60 odbornikov delavskih atrokovnlh organizacij ln iioksj uradnikov. Ko Js govoril časnllklm poro-fisvslcem. Je rekel, da je splolas Ktstks "zadela dolavo« v aploi-nem ln ker ao bili atrotkl preveliki In uničujoči za {lelavako gibanje, on misli, da ae tako hitro ne obnovi, Kritiziral je Cooka, UJnlka Hrltako rudarake federacije, r«-koč, da je Ck)ok zjutraj ob devetih vnet unijoniat, ob žaja v Kitaju, ki ga je povzročila poteza Clang KajAeka. ie MacDonald odgovoril, da ao tujezemske ailo odgovorne za vse, kar se je zgodilo. Razgo-varjal se ni o rszrednem vpra-4anju v kitajakl revoluciji. Intervju Je bil kratek zaradi zaju-torka pri alr Kame Howardu, MarDonald je tudi odgovoril /lede tridesetletnice židovskega dnevnika #"Korwarda", č«š, da >n pile londonska pisma za U list In xa to ao se obrnili nanj, In Je govoril na slavnoatl, Izjavil je odločno, da dnevnik nI pla-'al nj<*Kovih (sitnih strolkov v Ameriko. _ v JAVNO PREDAVANJE O HPol.NI VZGOJI. Vai no sa Chlcage- "'Svobodna govornica' Jugiv-alovanskega prosvetnega udru-ženjs" priredi javno socialao-sdrsvstveno prwlavanjo v sobo-dri*« .HO. aprila v prostorih ns »4ft W IHth street, Pr«olni iMlnolaJI In spolna vzgoja", Predava medicinski dijak J. Hiankinl. Vatop k predavanju je vsakemu brezplačen. Predavanje bo zelo podučljlve sa molke in ženak«. PričeUk točno ob osmi uri Odbor PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPOBli ITOWB LASTNINA SLQVKNHKEJWABOPNB PODPORNE JEDNOTB^ orUuov po dogovor*. Rokopisi — — mi*}*. Naročnina: pol leta in »125 aa k«ta. fl.66 ca tri m««c« Zodinjen« driava (lavas Chicago) UM na Wto, $2J0 »a t. tri meseea; Chicago ia Ctoaro UM aa lato, fSJS aa >ol mtMrt. in aa laoaamatro UM. _ Naslov ta rae, kar lata stik i "PROSVETA" ti S 7-ft So. Lavadala A »mm*. Chkaga. the enlightenment* Or rs s of tw SWtmm Not*—af—flt Sodoty. gubacription: United SUtoa (oacopt Chicago) yoor; Chicago <6JO. and foroip «ooatriaa |8.0* iwr y.«um v oklepaja n. pr. (Msr. 3l-l»27> p«W* vaše«, imena da earn Je s U« dufoo potekia aarWaiaa. Pokrito Je da m eaai ae aotovf Hat. ■ aa naslovu penzije železniških uslužbencev. Ta dejstva pa pričajo, da mora zavedno delavstvo opraviti ie veliko podučnega dela, preden se bo o človeški družbi reklo, da ee v nji kmalu uveljavi socialna pravica. Zato pa, zavedno delavstvo na delo in učit neuke delavske mase! Zavedni delavec ne čakaj in ne odlašaj, nihče ne bo mesto tebe opravil podučnega dela. Ameriške železniške družbe so tudi spoznale, da so kompanijski penzijski skladi dobro sredstvo, s katerim se dajo železniški uslužbenci prikleniti na družbo. In to je razumljivo. Železniške družbe niso ustanovile penzijskih skladov, da bodo same imele škodo od njih, koristili pa bodo njih uslužbencem. Vsak železniški penzijski sklad ima svoj štatut, ki se smatra za nekakšno pogodbo med železniško družbo in železniškim uslužbencem. V teh štatutih je navadno določba, ki pravi, da se lahko vsaka stranka umakne v teku tridesetih dni. Uslužbencem se ta pogodba ne zdi nevarna, v resnici pa pomeni, da lahko železniška družba odpravi penzijski sklad, kadar se ji odprava sklada zdi potrebna. Kako se to zgodi, je pokazala mesarska tvrdka Nelson Morris & Co. Uslužbenci te tvrdke so izgubili vse pravice do penzijskega sklada, ko je tvrdka Armour & Co. kupila tvrdko Nelson Morris & Co. Uslužbenci so tožili, a dosegli niso ničesar, kajti sodišča so odločila, da tvrdka Armour & Co. ni odgovama v tem oziru za obveznosti tvrdke Nelson & Morris Co. Vrhtega pa imajo penzijski statuti železniških družb še veliko drugih določb, ki dokazujejo, kakšne dvomljive vrednosti so penzijski skladi za železniške uslužbence. N. pr. če je železniški uslužbenec količkaj zmožen za delo, ne more oditi v pokoj, ako ni dosegel določene starosti v Statutu. H. P. Daugherty, podpredsednik Bratovščine železniških strojevodij, pravi, če ima strojevodja $260 mesečne mezde, služi štirideset let in plačuje mesečno v penzijski sklad po $1.26, tedaj je opravičen do $137.50 mesečne penzije iz kompanijskega penzijskega sklada. Ako bi strojevodja plačeval skozi 40 let $11.26 mesečno v blagajno Penzijskega društva železniških strojevodij, tedaj bi mu društvo, ko doseže 65 leto starosti, izplačalo $297 mesečne penzije. Pa čemu bi železniški uslužbenci in drugi industrijski delavci plačevali v penzijski sklad, ko imajo od njih dela dobiček podjetniki: industrijski, transportni in trgovski? Ako bi delavci prejemali polno vrednost za produkte svojega dela, bi sploh ne potrebovali nobenega penzijskega sklada: privatnega in ne državnega. V današnji človeški družbi pa delavci ne prejemajo polne vrednosti za produkte svojega dela in zato je na mestu, da podjetniki plačujejo prispevke v penzijski sklad, ki bi moral seveda biti javen, t. j. državen, da še delavcem izplačuje pokojnina, ko onemorejo zaradi starosti ali nesreče. Socialna pravica zahteva, da vsak delavec, ako doseže šestdeset let starosti, ali če preje postane vsled nesreče nesposoben za delo, prejema tako visoko pokojnino da se lahko preživi in ni odvisen od dobrosrčnosti svojih sorodnikov ali pa javnega dobrotvorstva. V današnji človečki družbi vidimo precej veliko število mladih ljudi, ki so /.agltdali luč tega sveta v palačah bogatinov in ki ne delajo ničesar, postopajo, lenarijo in hodijo od zabave do zabave. Ako Človeška družba trpi, da mladi in zdravi ljudje pohajkujejo, lenarijo in m? samo zabavajo, tedaj je dolžnost te človeške družin», da tudi skrbi za one, ki so ves čas delali, dokler so bili zdravi in jim niso o|H*sa]<» njih delavne moči. To bi bilo s socialnega stališča, saj košček socialne pravice, kajti popolna socialna pravica zahteva, «la vsi zdravi in krepki ljudje delajo; za bolne, onemogle in one, katerim je o)>ešala de*-lavna moč, pa skrbi človeška družba s svojimi ustanovami in napravami in sicer brez razlike za vse enako. Tega pa danes ni, k«*r živimo v kapitalistični človeški družbi, ki ne pozna socialne pravice. Dokler se večina onih, ki delajo z umom ali z rokami in opravljajo koristno delo za človeško družbo, /ie Razmere, neurja in drugo. SpriagfieU, 111. — O delav-akih razmerah nimam dosti poročati, ker amo premogarji domu po prvem aprilu. Tovaren v tem meatu ni mnogo in še te ne delajo s polnim obratom. Sedaj odpirajo eno novo livarno, pa je vaako jutro po par ato delavcev, ki čakajo na delo, a ga malokdo dobi. Poročajo, dk bo vzelo ie šest mesecev predno bo tovarna delala a polnim obratom. Za zunanje delo pa slabo vreme nagaja že celi meaec, tako da je vet farm pod vodo. k Dne 19. aprila okoli ene popoldne je bil tod pravi ciklon z gromom, točo in nalivom, ki je napravil mnogo škode. Seat milj od tu 'V mestecu Riverton aem videl naalednjega dne petnajst hii podrtih in raznešenih. Okoli rudnika Peabody Coal Co. je vae raztrgano, tako da ie nikogar blizu ne puatijo. Bilo je več judi ranjenih, kot ^ročajo po okolici, tudi več mrtvih. Sreča, da je bilo podnevi, ako bi bilo ponoči, bi bilo ie več žrtev in atrahu. Prvega aprila amo imeli letno sejo Slovenskega doma. Iz računov je razvidno, da ima dom lep uspeh. Na seji jfe bilo sklenjeno, da ae dom poveča, kajti sedanja dvorana ne odgovarja za večje prireditve. Zato je bil izvoljen odbor, ki izdela načrt. Ako se sklep uresniči, bo za naselbino velike koristi. Naj omenim, da tukajinji socialistični klub št. 47 J. S. Z. priredi majniško slavnost dne 1. maja v Slovenskem narodnem domu. Začetek bo ob štirih popoldne. Na programu bodo govori, nastopil bo pevski zbor "Naprej" in bo več glasbenih točk. Po programu pa bo ples. Zavedni delavci ste vabljeni, da pridete vsi na alavnost, ker prvi maj je naš pravi praznik — praznik delavcev vsega jveta. V združenju je moč! — Josef Ovca. ; smeha a svojim izvajanjem, za kar jim gre vse priznanje. Priporočam jim, da bi vprizorili še kaj aličnega v bližnji bodočno-' sti. Bilo bi tudi dobro, Če bi imeli pevsko druitve ali pa vsaj kvarfct v Elizabethu. Pesem "America" so peli skupno mladi člani mladinskega oddelka št. 540 8. N. P. J. in it. 123 H. B. Z. Zaključne govore so ie i-meli Frank Muhič, Joseph Le-var in J. Rupčič. Priznati moram, da je vladal ie precejien red in zanimanje. Podati moram nekoliko pojasnila tistim ki so me pismeno vprašali zavoljo dela in zemlje. Ce bi bil kak Slovenec slučajno na potovanju zs delom skozi Newark, N. J., v New York, bi nas veselilo, ako bi se .gredoč zglaail tu v Elizabethu, v mestu s 120,000 prebivalci in bi skušal dobiti delo. Nikakor pa ne svetujem, da bi kdo prišel direktno na moje vabilo v Elizabeth, da bi se potem jezil nad menoj, če bi ne dobil dela ali pa da bi mu ne bilo povolji delo po tovarnah ali v stavbinskj stroki. Delo se sploh bolj težko dobi. Kar se tiče zemlje, stavbiič in farm, pa je tako, da imajo vedno večjo vrednost," kajti to je v bližini največjega trgovskega in prekomorskega mesta New Yorka. Varujte pa se rojaki zemljiških špekulantov, a-gentov za lote in farme, pa čeprav mogoče tak človek govori slovenski. Vsak kupec naj si že poprej vae ogleda, brez vednosti agenta. Ko vidi zemljo jn hodi pei po nji, ne v avtomobilu, potem naj šele kupi. Mačko v žaklju ni dobro kupiti, to je moje pojasnilo. Bratski pozdrav. — Andrew Sprogar, 830 Bond st., Elizabeth, N. J, zave tega dejstva, toliko č a>» ne bo socialne pravice, toliko rasa borno videli onemogle invalidne in stare ljudi, ki so darovali svojo umsko in t*ano% J®^ !fr*; * b»* «• * * ■ ora. zlasti t* nt» i*»mi«li, da ao Lepa prireditev v Elizabethu. Elizabeth, N. J. — Naravu ae prebuja iz zimskega spanja in ae ödeva z zelenim plaščem. Tudi v Elizabethu, N. J. ln sploh po okolici New Yorka, v južnem delu, je vse bolj živahno, kot je bilo pred 20. aprilom: ptice veselo prepevajo in se ženijo v zelenju in cvetju, pridne bučele delavke Že nabirajo med ali hrano za bodočo zimo; delavci v stavbinski stroki so pa zaj>o-slenl pri gradnji hiš. Ce človek gre iz meata na deželo, vidi vsepovsod pridno kmetovalce in vrtnarje, ki pripravljajo grudo. Veselica, katero smo imeli 16. aprila je bila prav lepa. Jmeli amo govore, petje, deklamacije, "Šaljivega brivca" in ples. Vse je bilo zabavno in smeha za ata re in mlade. Veaelico so priredila društva: št. 540 S. N. P. J., št. 558 H. B. Z. in Pomladak št. 128. Brat Andrew 8 p rog ar za program od št. 540 S. N. P. J. je otvoril apored točno ob devetih. Predstavil je govornike, pevce In igralce. , Pozdravni govor z« društvo št. 540 S. N. P. J. je govoril brat J Pasarlč in za društvo št. 553 H. B. Z. J. Levar; deklamacijo "America for Mo" in j»etje "Venček na glavi" ata izvedli članici mladinskega oddelka Andreja in Justina Kavčič. Napravili ata dobro, za kar jima čaatitum. Govornica mladinskega oddelka v angleščini Je bila Lillian Bettiaa, ki je podala precej dolg in lep govor za napredek S. N. P. J. Gre ji vae priznanje za tako dober nastop. Igro "Šaljivi bribec" so igrali sledeči člani S. N. P. J.: Andrew Kavčič (brivec), lipoid Bizjak (ki a<> je dal obrhi), Krank Turk (ki je prej *W.al) in Henry Ko-iar t kl je bil za brusni kamen). Poleg njih J# bil tudi J. Pa-aarič od mladinskega oddelka 8. N. P. J. v vlogi prodajalca ča- . Napredek druitva fit. 315. Canton, Ohio. — Kakor se je pričela prebujati narava if dolgega zimskega spanja, ako bi se morali tudi delavci trikrat prebuditi in oživeti, če hočemo, da bo naša bodočnost kaj boljša kakor sedanjost.. Ako bomo složni in skopni, J&omo tudi kaj dosegli, samo pridnega delovanja je treba. V kratkem času je k društvu št. 315 S. N. P. J. pristopilo dvajset novih članov. To je lepo in smo tudi hvaležni ter jih pozdravljamo v svojih vrstah kot svoje brate, S katerimi bomo čutili in si drug drugemu pomagali v potrebi. Da bo naša medsebojna pomoč še uspešnejša, pa poživljam brate sestre, da bi pripeljali ie vsak po enega dobrega Člana, kajn zdaj se nudi najlepša prilika. Meseca maja pristopil člani imajo pri nas namreč prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo "Canton" št. 315 bo priredilo veaelico na 30. aprila. Na ta dan so povabljeni pri ljubljeni nam igralci od dram ikega društva "Ivan Cankar' Clevelandu, ki bodo vprizorili igro "Carlijeva teta". Živo se apominjamo zadnje igre, kako nam je šla do arca in vsi si še enkrat želimo videti izborne i-gralce na našem odru. Domači pevski zbor misli zapeti par slovenskih in izborna godba bo pod vodstvom J. Bo-ku«a. Vabimo vse Slovence in Hrvate iz okolice in bližnjih naselbin. kakor tudi Iz Akrona, Massillona. Barbertona, *Woo-sterja, Careltona itd. Vidite, da bo ta veselica nekaj izbornega in zadnja to aezono. Potem nastopijo toplejši dnevi in ai bomo o prostih urah iskali sence zunaj v naravi. Vsi člani društva "Canton" it. 315, kateri »mb se udeležili Vremenske nezgode po Spring-fieldu in okolici. Springfleld, 1U. — Kar groza nas obhaja, ko pomislimo na vremenske nezgode, ki nas obiskujejo vea april, ter se bojimo celo ugibati, kaj bo v bodoče. Dež lije neprenehoma vsaki dan in noč. Nižine so vse preplavljene, še po trdih cestah že ni mogoče več priti do cilja ali kamor je kdo namenjen; mehke ceste so pa sploh'nedostopne. Se lansko leto so nam prerokovali, da nam leta 1927 ne bo mogoče ne sejati in ne saditi. In res še ni mogoče. V mesecu marcu sajeni krompir je večinoma segnil, a sedaj pa je že zadnji čas za krompir. Kako bi ga sadili sedaj, ker je samo blato. Narežem ga lepo v posodo, da bi ga za poskušnjo posadil vsaj kak pek, ali ko vzamem motiko in pričnem kopati jame, ne gre in ne gre. Kaj bo s krompirjem, ki je že narezan? Posaditi ga moram, pa naj bo tako ali tako. Dež že zopet pa da. Pa ga lepo po vrsti položim po vrhu zemlje, stopim-na vsakega in ga potopim do pri merne globočine. Kako bo debel na tak način sajeni krompir, bom že poročal. Samo zrakoplovec zdaj lahko poroča, kaka je navadno mala reka Sanamon. Včasih bi jo bil skoraj prebredel, danes pa je ve-letok, skoraj večja kakor Mis-sissippi. Dne 19. aprila smo z g/ozo pričakovali, kaj bo. Ker živim na sredi' med Rivertonom in Springfieldom, sem toliko lažje opazoval strašno neurje. Veliki, črni, sivi in zeleni oblaki so se zbirali z južno vzhodne strani nad mestom Springfieldom. S Sosedom (dober sosed je ta neustrašni Italijan) sva skupno opazovala te grde prikazni, ka-koršnih še nisem videl. "Ali se kaj bojiš?" me vpraša. "Sedaj še ne, so še daleč od tu." Toda kam bo vse to šlo, ti grdi črni oblaki. Ali že v istem trenutku se je skoraj vse stemnilo, bilo je kakor o polnoči. Sosed pravi: "Jaz grem domov, doklej se še kaj vidi." Bilo pa je popoldne od ene do dveh. StraŠan grom in blisk sta udarila nad nami, ali vse se je izteklo po sreči, /samo malo dežja je bilo in pa malo nemirne sape. Ali štiri milje vzhodno od nas, kjer je precej velika naselbina Riverton, tam pa je divjal tornado. Skoro na koncu vasi je pometlo šestnajst hiš jn jih več močno poškodovalo. Od tam je vihar zadel naselbino Bufallo Hart, kjer so ostale samo tri hiše, vse drugo pa je pometlo, več ljudi ubilo in ranilo. Istotako je napravil tornado škodo v Cornlandu in Chestnu-tu. V Rivertonu ni bil nihče ranjen. O grozni vremenski nezgodi je bilo deloma že poročano, toda po mojem mnenju je treba še več poročati o takih nesrečah. Sploh jaz mislim, da je Prosve-ta premajhna za veliko Število čitateljev, ki so nanjo naročeni. — A. Gorenz. delavno moč v prid človeške družbe, živeti v revščini in bedi, mlade in bogate ljudi pa v razsipnosti in razkošju. vai igralci'zavetniki in du ao I-meh !«• pat privatnih vaj aa po-izkušnjo. Povzročili ao obilo Popravek. Obveščam čitatelje, da se je v mojem zadnje dopisu vrinila pomota. Tam, kjer se glasj, da je neka ženska radi neuspeha celo zblaznela, bi se moralo glasiti, da je nekaj žensk radi neuspeha skoraj zblaznelo. Želim, da se ta popravek upošteva, ker nočem, da bi bil kdo radi tega o- sebno prizadet.—Mary Nagode. * V vesti iz Midwayja, Pa., dne 13. aprila o požaru je bila pomota v imenu. Glasiti bi se moralo, da je pogorela hiša Franku I.ukanu (ne Lukanči-ču). — Ured. Štirje glavni tipi žensk. Moderna biologija, ki tolmači vse pojave na podlagi teleanega ustroja človeka, je začela zadnje čase proučevati tudi ženski temperament. Biolog Mathesje izbral iz kopice prehodnih in mešanih form štiri glavne ženske tipe. Prvi tip je piknik, ki označuje čvrsto žensko najčistejše kulture, srednjevelikega # stasa, oblo, lepo* dražestno in dovolj vročekrvno, ki pa ima poleg navedenih laatnoeti še ta svojstva, da je harmonična in nekomplici-rana. Tej vrsti žensk ne u-stvarjata težav ne ljubezen, ne zakon. Materinstvo ji je poklic. 2enska tega tipa ljubi lepoto in skrbi za hišo. Ima tudi družabne talente, a ji manjka velika linija in veliki stil. Temu tipu nasprotna je ženska, katere zunanjost in notranjost ni čisto ženska, marveč je pomešana z moškimi črtami. To je tako zvaqi interseksualni tip. Ženska te vrste je vedno problematična. Iiiteresantna je, se lepo oblači ,ima smisel za okus in rafinement, pametna je, duhovita, mnogostranska, privlačna za moške, polna mikavoeti — toda hkrati zna biti neprijetna. Ljubezen, gospodinjstvo in zakon so zanjo čestokrat katastrofalnega pomena. Od okolice, v kateri živi, zavisi, ali se njen značaj izprevrže, tako da postane v izvestnih primerih umetnica, pustolovka, boriteljica za ženske pravice ali celo kokota. Vsekakof pa je njeno življenje vedno zelo burno. Ce je interseksualni tip žene v življenskih pojavih negativen, če se mesto krepkih potez pojavijo slabe črte, dobimo tip aste-nične žene. To je slabotna, nežna, majhna ženica, ki navidez dolgo ohrani svojo mladost, ki ¿a jo en sam udarec usode preko noči postara za leta. Ženske te vrste so vedno trudne, tožijo o boleznih, hodijo od zdravnika do zdravnika, a nimajo prav za prav nobene bolezni. Kakor se ženskam prvega tipa ne ljubezen, ne zakon, ne gospodinjstvo ne zgosti do katastrofalnih pe-ripetij, tako postanejo baš te stvari pri asteničnlh ženskah lahko usodepolne. Ženske te vrste Čestokrat niso dorastle svoji nalogi. Četrto kategorijo \vori hipo-plastični tip, katerega odlikuje nekakšna večna infantilnost. Te vrste ženska prav za prav nikoli ne dozori in je telesno in duševno dekliška. S telesnim zdravjem se druži pri tej vrsti žensk običajno duševna odpornost. Te ženske ne spoznajo nikoli smisla ljubezni in zakona, njihovi od-no£aji napram možu ao nekako otroški in njihov zakon prav za prav ni nikaka zakon. Vse te tipe so predstavljali mnogi slikarji v svojih slikah, pisatelji v romanih in dramatiki v dramah. Klinična znanost jih je šele grupirala, da nam je njihovo proučevanje dostopnejše. POSTfcVODAJAUI ODOBRI. M NOV AVDITORIJ. Chicago. — Poatavodajalci države ao pravkar odobrili grad-bo novega avditorija in novega POLICIJSKI NAČELNIK NA DELU. Odločil se je, da opere Chicago * madeža, ki ji ga je utisnil zločinski val. Chicggo. 23. apr. — Nov policijski načelnik Michael Hughes se je trdno odločil, da kupi dovolj mila, segreje dovolj luga, da oftere mesto Chicago grdega madeža, ki ji ga je utisnil zločinski val. Chicagta je znano po Ameriki, kot naj nemoralne jše mesto. Ta pečat hoče Hughes izbrisati. Pri tem je dal nalogo vsem načelnikom policijskih postaj, ki so njemu podrejene, da morajo sami osebno nadzorovati in patrulirati po ulicah, ne pa za mizami sedeti. Policija na zarkomet Trije kralji — kapitoli. V "največjem svetovnem dnevniku" čitam, da ima Ame- I rika tri kapitole (glavna mesta): Washington je politični kapitol, New York je finančni, Chicago pa industrijski in trgovaki. M Kje je pa kapitol kulture? Ne vem ali je Boston ali Lemont! Vsekakor je zadnji. Tam slovenski patri pišejo sanjske bukvice. O ♦ 0 Japonski piknik. Na Japonskem banke pokajo, se Japonke jokajo (in Japotički tudi) ... ' To imajo Japončki od zapad- j ne civilizacije! Tako se jim šika. Banzaj 1 (Hop! Jaz nisem hodil v japonsko šolo, torej ne smem ve-deti, kako se zapišejo japonske i besede.) jI • »♦ Kdo je bU prvi skeb? To vprašanje je zastavil John Jenko zadnji teden v "Zarko-metu'*. Prvi skeb in pečlar je bil Juda Iškarjot, odgovarja Old Moulder z Terre Hauta, Ind. Citatelj iz Kansasa, ki pa se ni podpisal s polnim imenom, gre še bolj nazaj do Adama. (Pismo je zanimivo in rad bi ga objavil, pa ga ne morem, ker ni podpisa. Kdor ne zaupa svo-jeg® imena uredništvu, ni vreden upoštevanja. To velja tu
  • ertonu. *e cahvalimo dramskemu od*<»ku društva "Trigla\" ter mr. Ga-borju in rfjegovl soprogi za njih goatoljubnoat, katero ao nam izkazali na veliko nedeljo. Rojaki, na svidenje dne 30. aprila v Bondavi dvorani na Belden ave, -- Fr. (,rrbec. Poatavodajalci in mestni komi tej i ao včeraj zborovali v Hotelu Sherman. » All ate ie naročiH • Proavetn ali Mladinski llat svojemu prijn lelj« ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošlje le svojcem v domovino.' niče niao na mestu, ker postavljajo v nevarnost pasante; banke in tovarne morajo biti dovolj zavarovane, da ae zabrani banditom vpade in tatvine plačilnega denarja. a a a Ali se Jmnkoti boje za svoj denar? Dragi Zarkomet! Poaveti enkrat tudi sem v Colono, Pa., i» povej tukajšnjim Jožetom in Jankotom. če ao res kdaj aot-a-listi zahtevali, da se razdeli denar in vse drugo imetje v enakih deležih med vse ljudi. S*1 nisem tega še nikdar slišal niti čltal nikjer.—ftčlpar Iz Col«>"«-(Jaz tudi ne.—K. T. B.) K T. B. AH želiš znali pravilne pfaati te Htati angleško? Nartf. ' Slovenake-anglsAko alemfce", katere je ladala in ima na prodn-Književna matica 8. N. f. J« ' v - — Politični pregled po Jugoslaviji JUGOSLOVANSKI PARLAMENT. Usvin» Fiwwtt.) Dne 1. marca je bil izglasovan državni proračun, ki ga je predložila klerikalno radikalna vlada narodni skupščini, s 156 fclasovi proti 136 glasovom. Proračunski zakon'v S. H. S. skupščini je toliko važnejši, v kolikor je prišlo v navado, da vlada predlaga v tem zakonu različne "dodatke, amandemen-te", ki dajejo finančnim in ostalim ministerstvom obsežna pooblastila, ki gredo tako daleč v letošnjem proračunskem zakonu, da poblaščajo ministre in ministerski svet, spreminjati zakone s svojimi uredbami. Zato izražajo nekateri člani opozicije opravičeno bojazen, da hoče sedanja klerikalno radikalna vlada briskirati parlament, v katerem ima tako slabo večino in uvesti misterjalno diktaturo potom dekretov. Boječ se te diktature si opozi-cionalne kapitalistične stranke silno prizadevajo priti v vlado, posebno demokratska zajednica (srbski in muslimanski demokrati). Splošno pozornost je vzbudila Radičeva brzojavka, drugemu ustavnemu faktorju, v kateri on sporoča kralju, da je klub hrvaške seljačke stranke glasoval za proračun vojnega ministerstva brez kritike in debate zaradi težkega zunanjega položaja v nadi, da bo hrvaška seljačka stranka pozvana v vlado na sodelovanje. 0 tej brzojavki, ki jo razpravlja vsa javnost v Beogradu, so trojna mišljenja. Velikosrbski krogi, ki so za hegemonijo, jo smatrajo za Radičevo intrigo pri dvoru. Treznejša srbska javnost vidi v tej brzojavki in v glasovanju radičevcev za proračun vojnega ministerstva — iskrenost Radičevega patriotizma. Delavstvo pa vidi v teh dveh gestah Radičevih samo ne-preračunan.o naivnost g. ItecJ*-ča, ki rakuna na to, da bo pridobil najvplivnejše dvorske in vojaške srbske kroge, ki predstavljajo faktično odločujočo moč v SHS državi. Delavstvo dobro ve, da vlada med civilnimi in vojaškimi predstavniki vladajočega razreda popolna enotnost glede glavne politične linije. Oni so si samo podelili vloge. Radikalna desnica se iz političnih razlogov še boji javno propagirati diktaturo, zato ona sili v ospredje svoje pristaše v uniformi, da bi na ta način skrila svojo politično odgovornost. Dva generala v današnji vJadi in bančni ravnatelj neparlamenta-rce jasno svedočijo o tej nameri radikalov. Klerikalce^ pa je po godu uvajanje diktature, ker se dobro zavedajo, da morejo sedanji svoj vpliv nad ljudstvom obdržati, samo s pomočjo centralne vlade. Tudi samostojni demokrati s IVibičevičem na čelu, bi radi prišli v vlado. Zato vse te opo-zicionalne stranke neprestano govore o potrebi, koncentracijske vlade, pri čemur vsaka stranka misli, da bo s svojim vstopom ojačila današnjo vlado. KM razlog za to potrebo navajajo težak zunanji položaj, nevarnost vojne med Italijo in SHS radi jadranskega problema. V taki situaciji je klerikalno radikalna vlada preprečila obdukcijo v skupščini deloma z •raznimi obljubami vlastižteljni opoziciji, deloma pa s svojevrstnim tolmačenjem pravilnika v s k Jpttini, na podlagi katerega j' kratkomalo skrajšala čas govorov in število govornikov. Tako ne je tej tako slabi vla-<•» (»osrečilo izglasovati prora- ločnega kurza na desnonove klerikalno radikalne vlade. Proračun še povečuje bremena delavcev in poljedelcev. Redukcija v koliko je predvidena, je samo začasni^ saj ministri sami pravijo, da prevzamejo odgovornost samo pod pogojem, da se njihove budžetne postavke med letom zvišajo. , Tako je imelo delavstvo zopet priliko opazovati, kako vladajoči razred, brezobzirno vali bremena na delavce, nameščence in poljdelce, zato, ker delavno ljudstvo ni zavedno, organizirano. Ali bo ta izkušnja spametovala delavske frakcije, ki smatrajo medsebojno frakcijsko borbo za glavno nalogo, a pozabljajo voditi stvarni boj proti kapitalistom ? Samo združeni zavedni delavci in poljedelci so v stanju s svojo politično močjo ustaviti kurs na desno, zaustaviti reakcijo v SHS. Sodaik dal razporoko občinstvu v razsodbo Prvi slučaj te vrete v Ameriki. Občinatvo je tako razsodilo kakor sodnik. IZ PRIMORJA V Tržiču je izvršil samomor 621etni Fran Svigelj iz Senožeč. Njegovo truplo so našli v plovnem kanalu. Beda žene ljudi v obup. V Čepovanu imajo za občinskega načelnika nekega upokojenega stotnika, ki se obnaša strogo po vojaško, kar naprav-Ija za domačine najslabši vtis. S seboj je pripeljal za tajnika italijanskega človeka, ki ne zna slovensko. Tako vlada v občinskem uradu samo italijanščina. Zid&nje justične palače v Trstu se bo nadaljevalo. Ministrstvo za javna dela je nakazalo vsoto 2 milijona lir in v državni proračun pride postavka 4,700,000 lir. Palača se je pričela graditi že pod prejšnjim režimom. Na Kras hodijo Tržačani radi nedeljo za nedeljo. Nekateri se obnašajo precej brezobzirno in mnogo jih je, ki mečejo od sebe goreče vžigalice ali ogorke cigaret in cigar, ne da bi pazili, kam to pade. Tako narašča nevarnost, da se zažgo gozdiči in novi nasadi. Občinska uprava je enc«v (Carmen's Hall.) Glavni govornik bo^John Fltz- Pred 200 leti je umrl v Londonu in bil pokopan v westmin-sterski opatiji prirodoslovec in filozof Isaak Newton (izgovori Njutn). Z njim je umrl eden izmed naslednikov Slovana Nikolaja Kopernika, ki je prvi razmaja) skoraj poldrugo tisočletje star nazor o zemlji In vsemirju. Kopernik je "zemljo zganil," Newton pa je — mimo številnih drugih razkritij v področju pri-rodnih ved — iznašel zakone njenega gibanja. S svojo teorijo o gravitaciji je znatno prii»o-mogel, da se je razblstrilo vprašanje, kaj je prav za prav zemlja, ki na nji človeštvo živi in u-mira, kake sile jo vodijo na njeni poti in v kakšnem odnosu je z ostalimi svetovi. Kopernik je z naukom, da se suče zemlja okoli svoje osi in da se z ostalimi planeti vred suče okoli solnca, ki je mirno in leži v središču vesoljstva, prevrnil stari svetovni nazor, Ali Kopernik je jedva slutil, da obstoji nekrf sila, ki drži te svetove v primerni razdalji, ni pa-mogel povedati, kaj je ta sila. (Zvez-doznanec Kepler (1571 do 1630) je zastopal nazor, da je solnce moč, ki giblje planete, med tem ko planeti gibljejo lune. Šele Anglež Newton je odkril in z zapredeniml računi podprl zakon težnosti in vesoljnega gibanja. Pravijo, da je sedel nekega dne na vrtu in razmišljal o svojih znanstvenih načrtih, . ko se je utrgalo jabolko z veje in padlo na tla. Newtonu je šinilo v glavo vprašanje: Zakaj pade Jabolko na zemljo? Nemara obstoji neka sila, ki ga vleče k tlom? Odtod so mu krenile misli na druge predmete. Ce vržeš k a men visoko v zrak, pade sigurno na zemljo. Vse teži k tlom. Obstoji neka sila težnotiti. Vsi deli gmote se privlačijo med sabo, ta sila pa je vedno projx>rcijonalna masi teles, ki se privlačijo. Kar velja za malo, mora veljati tudi za veliko. Sila, ki ravna pota do zorelega sadu, ravna tudi vse-mIraka telesa: Zemljo, planete, solnce. Newtonov duh je spoznal v padanju jabolka z drevesa zakone celega vsemlrja. Vsi učeni In neučenl ljudje pred.njim so videli tak vsakdanji pojav, ali nihče ni spoznal v tej samou mevnostl ključa k svetovni u gankl. Newton se Je lotil na tej podlagi znanstvenega dela, pred vaem računanja. Dokazal je svojo teorijo z matematiko in jo vzlic nasprotovanju uveljavil. Newtonov gravitacijski zakon velja še "dandanes, kljub naporom, da se izpodbije z relativnostjo (Einstein). Ali na nje govo mesto se ne da postaviti nič drugega; težnost in gibanje teles sta v vzročni zvezi, sredo-bežna in sredotežna sila sta | večnem Izenačevanju. Najbrže je zgodba o Newtonu in jabolku zgolj anekdota. Zakaj Newton se je že Izza mladih let veliko bavil z mehaniko, s problemi gibanja. Poznal je vse dotedanje izsledke od starega Arhimeda (8. stoletje pr. Kr.) preko Kopernika In Galileja;' vedel je, koliko se Je človeški um trudil, da bi prodrl mrak svetovnih ugank In dognal pravo sliko svetovjs. Poznal Je teorije mnogih modroslovcev, ki so takisto kot prlrodoslovcl u-stvarjall pdlago za nov svetovni nazor, ki naj aa postavi proti »»-nemu, katerega je držala cerkev in ki «o ga cerkveni očetje utemeljevali s poganom Aristotelom. Radi t*ga se zdi verjetno, da je dolgo in neumorno iskal skrivnostno silo, ki vodi tako jabolko drevesa kakor zvezde na njihovi [Kiti. benih sklepov, da se mu i-k! z„ko„ , velevainimi po- *!«• mi delavci ravna bolj človeško pravem marca je namreč zadnji čas za rlaaovanje proračuna, ker ju- /ačne že novo proračunsko in dostojno o 1927-28 Machada bo aOveda ves straž i la in iuvala policaja K čas Pa- Newtonov lik vstaja živo pred nami, ko mislimo na utemeljitelje sodobnega svetovnega nazora, ki so podrli zastarele nazore o vesoljstvu in postavili naše mišljenje na znanstveno podlago. V veliki plejadi Descartes -Spinoza - Bruno Kopernik -Galilei - Newton — je Newton eden izmed tistih, ki so vede in s čvrstim prepričanjem zadali poslednji sunek stari miselnosti. Povzdignili so gibanje na vesoljni zakon in priborili prl-rodnim vedam odločilno besedo pri zgradbi svetovnega nazora, Radi tega so ti možje tako blizu modernemu času. Kakorkoli samo mehansko promatranje sveta in življenja ne more držati in »e prav v naših dneh opaža, da kulturnih potreb In teženj Človeštva ne nasiti dovolj sanio prl-rodoalovje, je vendar jasno kakor beli dan, da se Človeška misel mora ustaviti pri teh Velikanih In da tvori znanost o prirodi in vesoljstvu slejkoprej trdno podlago vsem prepričanjem in verovanjem sodobnega človeka. Zato je prav, da se ob 200-let-nici Newtonove smrti spomnimo moža, ki ima na avojem grobu zapisano, da si Je s svojim delom pridobil hvaležnost človeškega rodu. Ta duševni profil, ki ostane za večno v galeriji človeštva, pa bi bil, kaj pa, zelo nepopoln, Če s« ne bi •pomudlll pri Newtono-vi minljivi človeški osebi. Rodil se je v Woolsthorpu blizu Lin-čolna na Angleškem dne 25. decembra 1642 (ro starem koledarju). V knjigah o njem je za pisano, da se je rodil pred nra vlm časom In je bil vse življenje bolehav In šibek. Nihče ne bi mislil — pravi neki sodobnik — da bi tičal v toll slabotni ose btel z nelepim, dejal bi, neinteligentnim obličjem tako mogočen duh. V mladih letih Je izkusil vse tegobe otroka, ki je bil brez očeta — pravega zaščitnika kmetske rodbine v tistih vihar nlh časih. Mati je hotela, da bi postal Izak |>oljedelec, al| dečku je bolj prijalo čltanje knjig in opazovanje prirodnih pojavov. Učil se je večinoma sam In se Je t 1661 v sloviti "Trlnlty Col lege" v ('tombrldgu. Kmalu ju dokopal tako daleč, da je vstopi IX) svoji bistroumnosti prekosi vse druge In postal po dovrše nlh študijah profesor v Canil» ridgu. Dolga leta se j« ukvarja s proučevanjem In razlskova nJem In dosegel največje ča stl; bil Je predsednik kraljpve ga društva v Londonu, bil pa je tudi imenovan za viteza. Po dolgi bolezni, ki ae je izclmlla iz večnega bolehanja, je Izdihnil 20. marca I. 1727. Pokopali so ga z velikimi slovesnostmi v grobnici najslavnejših mož Anglije. fte danes se lahko zamisliš na njegovimi grobu, če obiščeš westminstersko opatijo, kakgr lahko obstaneš na grobu njegovega kongenljalnega predhodnika Galileja Galilei, če poseliš cerkev sv. Križa v starodavni Flrenzl. ^ Tudi na višku slave ni imel Newton samih svetlih ur. Ko-Ukor mu niso grenile Žitja te-lennV bolečine, so ga pritiskale k ,tlom duševne. Imel Je — kakor vsak, ki hodi pota «esnlce ali ki vzbuja s svojim delom zavist manj sposobnih ljudi — veliko nasprotnikov, ki so devali v nič njegove nazore. Moral ae je braniti celo pred očitkom, da Je svojo gravitacijsko teorijo "ukradel" ljubosumnemu tekmecu lloekeju. Izlegifl se Je dolg in mučen sjior, ki so iiosogll vanj največji učenjaki tistega časa. Newtonov a raziskovanja so '""age Je bila prihranjena New-zelo obsežna in rodovitna, tonu. Izmed zunanjih njegovih " omeniti nem I/efbnltza barvni 1 i 1646—1716). gi veliki dtlhovi in nemara mu je baš fizična stran kalila vedrino in jasnost mišljenja. Bolan človek le prerad obupa nad pri-rodo, tudi Če pozna do dna njene skrivnosti. • * Naš pogled v veSoljstvo je danes'veliko širši nego je bil Newtonov. PrUill so za njim raziskovalci, ki niti solnca niso pustili na mirni točki, da bi kraljevalo soljstvu. Danea vemo, da je tudi solnčnl seatav 1 vsemi pla neti in njihovimi lunami večen popotnik v vsemirju in da se vsi nešteti aiatemi, ki tvorijo diven pas naših noči — Rimsko cesto — neprestano pomikajo k smotru, ki ga nihče ne ve. In vse velikolepo gibanje ogromnih vSemlrsklh teles se ravna po zakonih, ki določajo tudi pota jabolka, ko se dozorelo odtrga z vej. Gibanje vesoljstva ima v naših dneh Še mogočnejšo sliko in zdi se nam, da je bila Newto-nova predstava o vesoljstvu v primeri z našo zgolj uvertura mogočni simfoniji. Sigurno je tudi Newton razmišljal v tam, kar je še za modernega Človeka vzlic vsemu napredku tako malo rešljivo vprašanje, kakor je bilo za starega Protagoro: kje je zadnji vzrok gibanja in če so zakoni, kdo je zakonodajalec? V svojih znan-atvenlh spisih Newton ni hotel odgovoriti na to vprašanje (Hy-potheaoa non fingo — je zapisal, domnev no stavim —), odgovoril pa ga je zase, s svojim življenjem, 'ki je v nJem našel svojega boga. Tudi v tem Je Newton zelo blizu pojmovanju sodobnega človeka: V znanosti imej raziskovanje docela prosto, s nobenimi dogmami zagra-jeno pot; nJemu naj sledi avo bodno mišljenje in prosto spoznavanje/ Ali prav tako naj bo vsakemu človeku prosto, da odgovori po avo Je na zadnja, znanstveno nerešljiva vprašanja in da najde za svoje šlvljenje vzročni ka vseh vzrokov, ki mu bo opora v urah nemira in bolesti. Kaka Neo tor poroéa o "komtroijalailT taktih Skrbi trgovskega tajnika glede kitajake revolucije aa zrcalijo v čaanlškem poročilu. \Vaahington, 1>. C. — Trgovski tajnik Hoover poroča na avoj način "komercijalne" fakte, ki imajo stike z revolucijo na Kitajskem. Svoje poročilo pričenja a tem, «la pravi, da se izgledi za trgovino v ftangaju izboljšujejo, za kar govori delovanje konservativnih ali zmernih elementov v nacijonalistlčnl stranki. Za tem nadaljuje, da so s finau-Ono 1 »odporu kitajskih industrijskih in bančnih interesov pod-vzetih aktivni koraki za potlače-nje radikalcev v nacionalistični stranki In delavskih nemirih. Agitatorji in drugi, ki so služili kot piketi. so bili razoboroženi n generalna stavka, ki jo je odredila splošna delavska unija dne 18. aprila, je bila le deloma uspešna. Zdajšnja znamenja kažejo, da ae kmalu konča. Splošni položaj trgovine je vseeno negotov. Kitajski bančni in industrljakl intereal v Sangaju niso pri volji podpirati skrajnih elementov, ki ao osredotočeni v Hankovu, In upajo, da zagospodarljo konservativci vladnim aedetenj v Nanklngu mesto v Hankovu. Z drugimi besedami pomeni: Velebicniški Ipiterl veselite se, med kitajake revolucionarje se je |>oarečllo zanesti razkol. Upanje je veliko. Glavni govornik bo-John Fitz- bila zelo obsežna in rodovitna., Patrick, predsednik Cikaške de- Nadaljeval. J« Gal lie J. ve optične j ¡^^JjfcvTa la vitke federacije. Na sbodu Študije . PooročU« se mu Je raz- mj^lovca napn mu juiftičnegiu umoru, ki ga| namerava Izvršiti država Massachusetts. JAVNA GOVORNICA Glasovi članov H. N. P. J. In čHaUlJov "Proavete". Paslte na goljufe! Woodward. Iowa. — V Pro-svotl ŠJU01 smo čitali, da Iščejo nekega Franka Platnlka, češ, da Je opeharil nekefca rojaka v Peo-HJi, III., na ta način, da je rojak zanj Jamčil, ko Je zamenjal ponarejeni ček za $260 ter potem neznano kam Izginil. Ker je ta dogodek |»odoben dogodku, k I se Je pripetil minulo poletje v tukajšnji okolici, Je vredno, da se reč obelodani še bolje o tem ptičku. Bilo Je tudi takrat že poro-čano, da se je tukaj pojavil dvakrat neki Floyd Palmer, ki Je iskal delo, toda se mu ni prav nič mudilo zato, da bi ga dobil, ampak doullje tudi rojaka, da mu je pripomogel zamenjatI ne-ki ček za ftfOO, Izdan tudi v O-mahi, toda ček Je nazaj priroma v De« Moines, češ da ta ptiček nima denarja v omenjeni ban ki. Toda bil je že tam, kje mu niso bila Še tla prevroča. Zelo zanimivo še ujemajo imena i začetnimi Arkarnl. Ko se Je pr vič pojavil pri nas, se Je kmalu zanimal za ¡1st Prosveto, češ da jo tudi on dobiva, ko pa je list v roke dobil Je vso vsebino nsglo pregledal, kakor da bi neka, iskal v njem. Prišel je neko so boto In zvečer je šel na |»oAto češ da pinma pričakuje, katere ga Je baje dobil, toda ga niliči ril videl. V nedeljo se le imnIs v Des Moines, kjer Je dobil pri ložnost, da je nasmukal drugega rojaka, in istotako izginil kot kafra, . • Stavim, da je ptiček |hnI tem imeni ena iu inta os<4»a. lili Je precej velik, okroglega in belega obraza, ter *e zelo "s|»ort" no*il; govoril Je dobro angleško, na rokah se mu je videlo, da ni NA PRODAJ JE 80 akrov dobre zemlje ob lepi cesti, 7 akrov očiščenega, vodnjak in malo poslopja. Cena ja samo $800.00 In takoj Je plačati samo $200.00, drugo na obroke in ft% obraati. Pišite laatni-ku: Andrew Puch, P. O. Mill-•ton, Wis. (Adv.) NA PRODAJ JE šeataobna leaena hiša In garaža za tri kare. Htavblšče (lot) meri 26x126. Vsaka primerna ponudba se sprejme. Oglaalte ae pri lastniku na: 190U W. 21at Place, Chicago, III. (Adv.)1 NAROČNIK; POZOR! Znamenje (March .11-1*27) pomeni, da vam Ja naročnina p» tekla U dan. Poaavita ja pravočasno, da vam lista m ustavimo. Ako liata n» prejmete, Ja mogo!« vstavljen, kar al bil plačan. Ako Ja vaA list plačan in ga no prejmeta, Ji megaia vstavljen vsled napačnega naslova, piši ta nam dopisnico la navedite stari In novi analov. Naši saatOpnlkl ao val društveni tajniki In drogi zastopal-ki, pri katerih lahko plalato naročnino. Naročnina aa roio loto Jo Ift.OO In sa pol leta pa $160. Ckurt g. N. P. J. doplačajo aa pol M« $1.90 In sa celo loto $8.90. Za meato Chlcago In Clcoro za leto $6.50, pol leta M-tl, M člane $6.80. Za Evropo slano aa pol lota $4.00, u vao loto po $6.00. Tednik atano sa Evropo $1.70. Clanl doplačajo aamo 90c 90 poštnino. Naročnino lahka tudi oami pošljete na naalovt "PROSVETA" UPRAVNBTVO 2067 8. UwndftU A v«. CHICAGO, ILLb t •Tv narodni skupščini ni uo- ne ^ niti bli- j|a delavskega .zastopnika,,^ ^ ¿|ovekj| 0 klterem bodo govorili govorniki raznih j krojiti belo svetlobo ■ Lih .trui nrotJ strašne- «pektrum. Tako Je |»osUvll nauk Till pa Je Newton precejšen «dnih stroj prou strašni ^ «povem novo M- čudak: mrk. nezadovoljen . . .. lagof dognal je, da je l»la svet- Vsem, često zloben Ir. vihrav, ka- nid,prlJH za grdo in težko delo. I oba sestavljena iz raznih barv kor ao sploh ljudje, ki jim mati H govorjenju je nekako .¡1«. Ugotovil je prvi daljnogled z zr- priroda nI bila preveč prijazna W™ v tla pogledal. liih eksptaojih t f*—¿lov«*"* **r " J-Z- ,,0novno sprejetih v šolo, pod rit» mathemaOca* iPrirodna fl-' kor višina ljudi tičnimi številkami nasipa- m ab/W'ITK M KNJIGO pogojem, da n» bodo rabili ne-,lozofija na matematičnih nače-: Newton v protislovjih. Sil )• Izobčeni dijaki New York. - sprejeti nazaj. • Pet dijakov Iz bili' - kaži vel tudi t*eok v o« opoziciji in jav-»ti, da ne bi spregledala od- NAROttTK M "AMERIŠKI gLOVKNCI." i listu. Uh). ] duševno razdvojen kakor mno-! — M. M. ti-mu bi ii nihče n# mislil, da Je tako prefrlgan. lirez dvoma je že tak rkteft" večkrat srečno l/|« Ijsl. Ogoljufani rojak teli, da bi m> goljuf sam oglasil, kar je pa zelo dvomljivo, da bi šel tja. kjer Je prevroče ran j, toda želeti je, da pride kmalu v zajnke. «KZNAM PKI9BD9 OMJVRKMI* ORGANIZACIJ V CHICAGO. ■WMM Klub Ii I. J. 8. t. — Dr s ai«ka pre4-iUvi to prvomajska ilavaeet, v a* d« I jo 1. maj«, v <1 «orani 9. N. P. J. rfru4i*i Trlflsv,- koe«ert v ffrvsikrm domu v Ho. Chlrsgu. tfao I. aiajs. 1'rvikn Hroilvo "ainfSS**, koficert (in* TJ nt«1s V HrvsUkem «|<>»a, H«. Cbti-sf«. OrbMief M. N. I*. J.—VOMUcs dn« IV maj« v dvorani H. N. P. J* Pibalb dr u Al*« M. I 9. 9. H. I* da« It. junija pri Vidmar)« v Wlllaw 9prlSf«u. ribnik OmMvs "«arja", dna It. junija pri Vidmarja v Wlllaw Mprlnf«u Ptbaib dr uit «a "Z*«aM M 70 J. 9. K. J dna 4. julija prt Vidmarja V W*Uv« bprtogau. (Hear Wild«: Strah aa Caatervilltke« (Dalje.) "Da, missis,'' je odgovorils postsrns gospodinj» plsšno. "Kri je bila tu prelita." "Oh, strašno!" je vzkliknila gospa Otisovs. "Krvavih made-lev ne maram v svojem aalonu. Madež morate takoj odatra-niti." Stara ženska se je smehljala in odgovorila skrivnostno: "Kri Eleonore Csnterville je, ki jo je na tem mestu umoril njen soprog sir Simon de Canterville v letu 1675. Sir Simon jo je preživel že devet let in je potem nenadoma umrl v zelo čudnih okolščinah. Njegovega truplo niso nažii nikoli, ampak njegov grešni duh straši še sedaj v gradu. Krvavi madež ao turisti in drugi ljudje modno ob-' čudovali in ae ne da odpraviti." "Eh, neumnost," je vzkliknil Washington Otis. "P|nkerto-nov patentirani čistilec in Para-gonov odstranjevalec madežev ga kaj hitro spravita atran." In preden je preplašena gospodi-njs mogls zsbraniti, je že kle- čal na kolenih in drgnil po tleh z malim črtalom, ki je izgledalo kakor črno milo. Trenutek pozneje ni bilo niti sledu več za krvavim madežem. "Saj sem rekel da Pinkerton izvrši avojo dolžnost!" je vzkliknil zmsgoslavno in ae ozrl po strmeči rodbini; ampak komaj je izustil besede, 4e strašen bliak razsvetlil temno sobo in strsšen grom je vrgel vse na tia. Gospodična Umney je omedlela. "Kakšno atrašno podnebje!" je dejal ameriški minister mirno in.si prižgal dolgo smot-ko. "Bojim ae skoro, da je atari avet že tako preobljuden, da ni več dovolj poštenega vremena za vae ljudi. Zmeraj sem bil mnenja, da je izseljevanje za Angleško brezpogojno potrebno!" "Dragi Hiram," je dejala gospa Otisova, "kaj naj počnem z ženako, ki omedleva*?" "Odgovorna je za to, kakor za pobite črepinje," je dejal minister. "Boš videla, da jo bo omedlevanje hitro minilo." Cez nekaj trenutkov se je gospodična Umney prebudila. Ampak nedvomno je bila na vso moč vznemirjens in je svarila go- spoda Otlsa pred zlom, ki pride nad hišo. "Na lastne oči sem videla reči, ki zaježe lase vsakemu krščanskemu človeku, in mnogo, mnogo noči nisem zatianlla oči zaatran etrašnih reči, ki ae gode na tem gradu." AmpAk gospod Otis in njegova soproga sta zagotavljala pošteno dušo, da nimata strahu pred duhovi, in ko je gospodinja prosila blsgoslovs božje previdnosti za novo gospodo in o-menila nekaj zaatran poviška plače, je odhitela v svojo sobo. n. Vihar je besne) vso noč, ampak zgodilo se ni nič posebnega. Ko pa je gospoda drugo jutro prišla na zajtrk, je bila zopet krvava lists na tleh. "Kriv ni Paragonov odstrsn je valeč madežev," je dejal Washington, "neštevilnokrat sem gs že preizkusil; strah ima svoje prste vmes." Vdrugič je odstranil li-s x "Resnično." Je rekel Huck; "ravno tako mi streljati lani poleti, ko ta utonil Bill Turner. Streljajo iz topa preko »ri vsled tega pri-plsvs utopljenec ns poVrMno. Ds. in vzamejo hlebe kruha, dajo vsnje živega srebrn in Jih vržejo v vodo; ti hlebi plavajo nsrsvnost proti utopljencu, in se tsm uatsvijo." •Ds, tudi jsa sem to slišal" Je rekel Joe. "Rad hi pa vedel, zakaj kruh tako ravna." "O. pri tem ne gre toliko za kruh." je re-kel Tom; "jaz bi dejal, da učinkujejo uroki, ki jih govore nad kruhom, predno ga vržejo v vodo." "Saj ne govore ničesar nad njim," je rekel Huck. "Na svoje oči sem jih videl in ničesar niso govorili." "Slišiš, to Je pa čudno," je rekel Tom. "Morda pa govore sami pri sebi: Seveda govore. To pa mora vendar vsak vedeti." Oba dečka sta končno pritrdila temu, kar je zatrjeval Tom, ker od nevednega kosa kruha, ki bi ne bil deležen čarovnije, se ne more pričakovati, da bi ravnal posebno razumno, kadar bi ga poslali na tako važno pot. "Presneto, rad bi bil sedaj tam," je rekel Joe. "Jaz tudi," je rekel Huck. "Ne vem kaj bi dal za to, da bi vedel, koga iščejo." Dečki so še vedno poslušali in gledali. Naenkrat je šinila Tomu v glavo rešilna misel In je vzkliknil: "Fantje, jaz vem, kdo je utonil: mi trije 1" Kot bi trenil, so se čutili junake. To je bila sijajna zmaga; pogrešali so jih, žalovali za njimi, srca ao pokala radi njih, aolze so se prelivale, obtožujoči apomini na neprijaznoat nasproti tem ubogim, izgubljenim dečkom so vstajali, brezuapešno obžalovanje in kesanje so gojili, in kar je bilo najboljše, o izgubljenih je govorilo celo mesto, zavidali so jih vai dečki, v kolikor je šlo za tosijajno slavo. To\je bilo krasno. Navsezadnje je bilo vredno biti morski razbojnik. ' , Ko se je smrsčilo, se je vrnil parnik k svojemu navadnemu opravilu in čolni ao izginili. Razbojniki so se vrnili v taborišče. Ukali so iz nečimumostl nsd svojo novo veličino in bles-tečimi skrbmi, ki so jih povzročili. Nslovill so si rib, skuhali večerjo in jo použlll, nato pa so začeli ugibati, kaj misli in govori o njih mesto; in hvsležne so se jim z njihovegs stališča zdele slike, ki so si jih ustvarili o splošni tugi. Ko pa so jih objele nočne sence, so polagoms utihnili in nemo zrli v ogenj, med tem ko so tavale njihove misli očividno vse drugje. Vznemirjenje se je sedaj poleglo in Tom in Joe si nista mogla kaj, da se ne bi spominjels neketerih oseb doma, ki niso uživale tako prijetne zabave kot oni. Nato pa se je jela oglašati vest; začelo jih je skrbeti in čutili so se nesrečne, ušlo jim je tudi nekaj vzdihljsjev, ne da bi bili opszili. Polagoma ae je Joe ojunačil in iztegnil "Spalnico", da bi izvedel, kaj bi dejala onadva o po-vratku med ljudi — sjper ne prav aedaj. ampak — Tom ga je zavrnil z zasmehom! Huck, ki do zdaj še nI pokazal kake alabostl, je potegnil s Tomom in omahovalcc se je opravičeval in je bil vesel, da ae je s kar najmanjšim madežem strshopetnega domotošja izvlekel Iz zadrege. Upor je bil za sedaj uspešno udušen. • Ko se je znočilo. je začel Huck kimati in kmslu nato smrčati; Joe mu je sledil. Tom je ležal nekoliko čaaa nepremično na svojem komolcu in ppzorno motril svoja druga. Končno se je previdno postavil na noge in začel |iri miglja jočem avitu taboriščnega ognja iskati nekaj po travi. Pobral Je nekoliko velikih, na-pohvsljsstih kosov tenke, bele skorje siksmo-re In si nsposled izbral dva. ki sts se mu zdels primerns. Nsto je |>okleknil k ognju in s težs-vo neksj nspisal nanje a avojim "rdečim peresom" ; enega Je zvil in gs vtsknil v žep Jopičs. drugega ps Js dal v Jovov klobuk, ki ga je odmaknil od njego\eg« lastnika. V klobuk je polotil tudi nekatere toiarake zaklade akoro neprecenljive vrednosti, med njimi kos krede, gumasto žogo. tri trnke in frnlkulo tiste vrste, ki pravijo, ds Jr iz kristsls. Nsto se Je oprezno po prstih med drevjem oddsljtl, dokler nI pri-|#1 11, allftne dslisve. in urno odhltel v smeri l proti peSčenl sipini.„ (Dsljs pdMiM) pisanje ns gospods Msyerss in Pedmors o krvsvih lisah, če niso v zvezf z zločinom. Se tisto noč so odpsdli vsi dvomi o dej-stvenem blvsnju prikazni. Dan je bil topel in solnčen in v večernem hladu se je peljala vaa rodbina na sprehod. Vrnili se niso do devetih domov in po povratku so nekaj malega večerjali. Razgovor se ni prav nič dotikal strahov, da niso bili dani niti primarni pogoji dovzetnega pričakovanja, katerim navadno šele slede pojavi duhovnih prikazni. Kakor mi je pozneje gospod Otis ssm pravil, se je razpletal pogovor o rečeh , ki so običajni predmet razgovora pri Aroerikancih boljše vrste, na primer: da miss Davenport ogromno nadkriljuje Saro Bemhardovo kot igralka, da celo v najboljših angleških hišah ril dobiti igdove moke in koruzne kaše, ali o pomenu Bostona za razvoj svetovne duše, o koristi prtljagnih ' listkov na potovanju, o finosti newyorške-ga naglasa v primeri z londonskim zategovanjem zlogov. Nadnaravnega ni nihče omenjal niti z besedico in nikomur ni padlo v glavo, da bi bil kakorkoli namignil na sira Slmoua de Cantervilla. Ob enajstih je famHija vstala, o polnoči so u-gasnile vse luči. Cez nekaj časa je vzbudil gospoda Otisa čuden šum na hodniku pred njegovimi durmi» Kakor Žvenket kovine se je razlegalo in zmerom bližje je prihajalo. Vstal je, uprasnil vžigalico in pogledal na uro. Ena. Miren je bil, Štel utripe, ki so bili popolnoma normalni. Čuden šum ni pojenjal in hkratu je či-sto odločno slišal odmev korakov. Zleze) je v copate vzel stek enico z dolgim vratom iz omari ce in odprl duri. Sebi nasproti je zagledal starega moža strašne vnanjosti.^Njegove oči ao bi-e kakor razbeljeno oglje, sivi asje so mu spleteni v štrenah padali po1 plečih, njegova obleta starodavnega kroja je bila zamazana in raztrgana. Z rok in nog so'visele težke, zarjavele verige. I "Dragi moj gospod," je dejal gospod OtiS, "prav resno vas prosip,11 tudi on ves potrt. , Toda, hej i Glej, pojavila, rodila- se je v njegovih zamotanih - velikih možganih misel, vredna ljubljanskega meščana dvajsetega stoletja: "Vsaka bolezen je ozdravljiva, pa bi ta ne bila!?" Samega sebe vesel je hitro stopil k gospe: "Vzdrami se, draga molja! To se da odpraviti. Gotovo si se nekoliko prehlsdila, pa je zdaj ta zlomek prišel v hišo. Jutri ostani v postelji. Pavlina (bila je to domača služkinja) ti pripravi nekaj čaja, pa bo spet vse dobro." Hvaležno ga je pogledala gospa Amalija, sama hvaležnost je bila njenih prijaznih oči. Drugi dan.je gospa Amalija res ostala v postelji in Pavlina ji je pripravila pravi in pristn "Budha čaj". Komaj je z živim zaupanjem izpila prvo skodelico, že si je dala prinesti zrcalo ter je neutegoma pogledala dobri veri, da . .. Toda, o groza ! Njen nearečni nos je še bol, rdel, še bolj se je svetil, da, prav zares se je svetil, tako nekam boječe še, a svetil se je le Gospa Amalija se je vsa nesrečna zgrudila v mehke blazine Pavlini se je kar smilila, prav srčno se ji je smilila. In v Pavli ninem srcu, da, v srcu in ne morda v glavi se je porodila sočutna misel: "Morda bi pa še eno skodelico, gospa?" "Saj, res . . ." je pripomnila gospa Amalija ter v burnem upanju izpila novo skodelico in potem spet pogledala v zrcalo. In ... Pa kaj bi pravil! Se bolj žalostna kakor prej se je zgrudila v blazine in bridko, bridko zajokala . . . Toda v nesreči je človek, iznajdljiv, hitro^ najde novo pot, po kateri se reši. Tudi gospe Amaliji je prišla srečns, pre-srečns misel. Mshoma je vstsla In se jelš z največjo skrbjo umivati; prepričana je bila, ds bo zdsj vse dobro, da jI ovene ta nesrečna oražna roža. Izbrisala se je z vso skrbjo, zlssti skrbno je brisale s svojo spretno roko nesrečni nos, zars-dl katerega je sama še bolj, še tisoškrat bolj nesrečne. Ps glej! Cim skrbneje je opravljale svo-je delo, tem bolj je rože cvela, cvela in rdela kakor lepa večerna zarja. Gospa Amalija je bila teko nesrečna, da bolj ni mogls biti, da bolj tudi nikdar prej v svojem življenju ni bila. Goapa Amalija je bila napredna in zavedna Ljubljsčanks in da je* ne bo varal, da je ne bo storil še nesrečnejše. I Teden dni je bila gospa Amt. lija vesela, vesela skoraj tako, | kot še nikdar v svojem ijv. I 1 jen ju, ker je trdno upala, da bo restavrirala svoj nesrečni nos v prejšnje lepo in idealno stanje, j Teden je minil, gospa Amalij ja je poetala iznova žalostni, iznova jo je prevzela bridkost,! ker je z največjo žalostjo spoi znala, da je vee zaman, zaman... j Goepa Amalija je resno zbo.1 lela In to samo zaradi te nesreč, ne oranžne rože. Slovenka in kot taka je bila naročena na neki ženaki list, k! je reševal vsa sodobna vprašanja Ženskega sveta in življenja in dajal vrhu tega že razne pre-Itoristne nasvete v najrazličnejših .zadevah. Dobra misel je iznova prišla gospe Amaliji. Takoj je vzela pero v svojo lepo m mehko roko in pisala urednici Senskega lista, naj ji neutegoma odgovori in svetuje v njeni prevažni zadevi. V nekaj dneh je dobila gospa Amalija odgovor, pa bil je tudi skrajni čas, zakaj njena roža se je bila že bohotno razcvela in neka prijateljica, ki jo obiskala, ji je izrekla že svoje najsrčnejše sočutje in jo je pomi-lovala z naj žalostnejšimi besedami, češ joj tebi nesrečnica, javnemu življenju se boš morala povsem odtegniti. In pomislite! Ženska naših dni, vrhu tega Ljubljančanka in zavedna Slovenka, pa bi se morala odtegniti javnemu življenju. In to v evetu let jn sredi tako zanimivega časa! Oh, oh, preoh! Toda kaj to! Recept je prišel in od vsega uvaževanja vredne dame! To ni kar si bodi! Bo, bo, ie vse bo dobro! "Pudra j te si nos, pudrajte in Varujte se alkoholnih pijač" tako se je glasil odgovor urednice, spoštovane in tudi spoštovanje vredne dame. Gospa Amalija se je z vsem zaupanjem oprijela tega novega nasveta« Izvrševala ga je z vso j-.u..!.. a irv skrbjo, z vso vnemo in z največ- NAROČITE SI KNJIGO jim zaupanjem, da ji bo koristil, "AMERIŠKI SLOVENCI" FARMA NA PRODAJ. Prodam 50 akrov obsegajočo farmo poleg tlakovane ceste, le{ 10 minut hoda do železniške po. staje, pošte in do šole. Tukaji sta dva premogorova na unijski podlagi. Tu je dober trg za vse;! posebno pa za mleko. Devet sobna hiša in Vsa druga potrebna' poslopja, v hiši je električni razsvetljava in velik furnes za gorkoto, ki greje vse sobe. Po. leg hiše je lep *adni vrt poln mladega sadnega drevja in nekaj trte. Tu je res lepa priliki za pravega človeka. Prodam za-to, ker si jaz dosti na farme ne razumem in radi slabega zdrav, ja v družini. Prodam po zelo zmerni ceni. Za več pojasnila o-brnite se osebno ali pismeno na naslov: «Ignac Jereb, P. O. Boi 125, Piney Fork, Ohio. (Adv.) MATUA SKENDER JAVNI NOTAR AaieHks ia stari krsj 1122 E. Ohio St, Tsisfes CEDAR 4S7I N. 8. Pittsburgh, Pa. Isdelnje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnioe, oporoke ia vss drog« v notarsko stroko spsdsjoče spise. Pilite, telefonirajte, sli pridite oasteo. Ali ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja Je sedaj v pol-nem teku {n prvi uspehi so ee že pokazali. Ne bodite vi zadnji i priglaienjem v to kampanjo. Minite takoj! Pridobite svojega znanca in prijatelja, da ee takoj naroči na Praeveto. Čaka vai lepa nagrada, če pošljete dve ali več obnovljenih naročnin; ali pi vsaj eno novo. Brez odbite provizije ste za enega novega naročnika za pol leta upravičeni do knjige "JIMMY HlGGINS,* vredne 91; » celoletno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO", vredno $2, all pa druge knjige Is naložbe "Književne matice" r vrednosti 92. ' Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debele knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno 95, ali pa drage knjige v vrednosti $5. Vsi bratje In sestre S. N. P. J., takoj na dalo za nove naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki piSete, lenke pttyubljena van ji Proeveta. Se s agitacijo dokaftite, da vam Je ne priljubljena h da delate za njeno razširjenje. Naročnina je za celo lete sa pel leto 92.50; sa Chicago ii Cicero celoletno 96.50, za Evropo 98. v izpolnite ot isaagffs ta amen. PROSVETA, >667 Be. Lswsdsle Ave., CMesge, Priloženo dobite naročslso $...........sa katere pošljite Presvetel hs« .........i.............................................. •taalov ...................♦......................................... !»• ........................................................ Naslov .............................................................. hse .......7.7».................................t..-»- Naslov ...........................'.............................. KNJIŽEVNA KATKA 1ILF.J Ima v zalogi sledeče knjige s AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna krasna knjiga, obsega 582 strani, trdo vezane, vredna svoje esne, stsns.J8.00 Slovensko*Angleika 8levuke—selo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stana umo„..«w.Mn..M.----- Zakon Biogenezije—tolmači naravne ssksas in splošni razvoj, knjiga iz katere samorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro............9***0 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva poveet is živ Ijenja ameriških frančiškanov, in dotMJnji rajska, 1* vrstno spopolnjena s slikami..«................................-91-*0 Za jed aid—resnična poveet in prave iluetmeda doslej skri tega dela življenja slovenekih deUveev v AmsHkMU» Jlmmle Higgins—kraana povest, ki Jn Je spisal sloviti ameriški pisatelj Uplon Sinclair, poslovenil pa Iver Molsk __J1-0Í1 mm oooaeso»»oe— >•>»♦»»«»—— eoaooeoe»— o—oeoos»eoeoe—«o—s s sesease—•s—v*^--- B. N. P. J„ 252 strani mehko ---■ .......... ..»ni«ät»f win i» stftM tamo. "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s inek)gum In epilogom—esehko vezana, stane seme.-................m..... "Informales"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o . S. N. P. J.—selo priporofljiva za KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J.