Vofna v vziiodnl Afriki. Prvl uspehl Abaslncev. Ang!•;¦; trdljo, da ne odgovarjajo Italljaneka poročila o vellkih zmagab na južni fronti resniot Iz abesinskih uradnih poročll je razvidno, da niso aamo Abesinci gospodarjl v Gorahei, Sassabanehu in Dagaburu, ampak da so tudi potolkll Italijane v bitki prl Gorahel. Čete rasa Nasibu so napadle oddelek generala Grazianl, t kater&m je bilo 1000 domači.h Soimalčanor. Na italljanski stranl je bllo 1000 mrtvih ter ranjenih. Abeeinci so uplenili 6 italijanskib tankov in 6 oklopnih avtomobllov. Abesinci 90 zelo navduSe,ni radi te zmage nad Italijanl. Po vasteh iz Add:8 Abebe so dosedanjl zmagoviti protina,padi Abesincev le nekak uvod v predstoje-če velike spapade. Pri dosedanjih vojnih uspehib eo dokazali Abesinci izredno hrabrost. Na severnem bojišču so odbili abesinskl voJaki vse napade italijanskih ae.karov. Ras Gabade je zauatavil v puiščavl Danakil prodiranje Italijanov. Abesinsko vrhovno poveljstvo je izdalo t»tam v pokrajlnl Ogaden na jugu povelje, daj ee umaknejo na črto Diredaua, ker ne bodo mogle uspešno braniti črte Harar—Džidžiga. Pod vodstvom evro,pejaki.h častnikov apreminjajo Diredauo v moderno trdnjavo s številnJmi zemeljskiml utrdbami. Na vseh važnlh točkah so pritpravili topove protl italijansklm tankom. Abesinski četnigkl oddelkl — strah Italljanov. Ozemlje, katerega eo zaeedli Italija-ni na severnem bojišču, je preiplavljeno a četniškimi oddelkl, kl prizaidevajo Italljanom težke zgube. Vrhovno Italijansko poveljetvo je odredilo, naj očlstijo 6ete zasedeno ozemlje četnikov, kl se skrivajo po skalovju in. v podzemeljskih jamah, odkoder zlastl agrožajo dovoz prehrane ln streliva. Vellka nadloga eo četniški oddelkl za one abesinske prvake, ki bo se predall Italijanom. Protl četnikom se poelužujejo Italijani posebnih udarnlh oddelkov z lahkiml etrojnicaml. Vojni načrtl abesinskega cesarja, Po poročilih iz Add's Abebe je abesineko vrhovno pov&ljstvo mnenja, da Italijani še nieo prodrli dovolj globoko v deželo, da bi izvedle abesinske armade protisunek, kakor ga je zasnoval česar. Abesinski neguš bi rad pripravil Italijanom isti poraz, kakor ao ga dož:iveli Rusi v Prusiji med svetovnc vojno pri Tannenbergu, kjer jib je potolkel rajni nemški maršal Hindenburg. Istočaeno bočejo Abesinci udreti v italijansko kolonijo Eritrejo v emeri pro-ti Rdečemu morju. Na jugu so zasedlt Abesinci postojanko Lug f italijanski Somaliji. Iz te zasedbe aledi sklep, da bo prišlo na abesinski strani do sunka na luko Mogadiscio v italijanaki Somaliji. Istočasno nameravajo Abesinci v Ogadenu na jugu z armado 200.000 mož odrezatl Italijanom vsako zvezo. V omenjene vojne načrte irua cesar papolno zaupanje. Til piotl trcm. Mussolini ima kot letalce na abeslnskem bojišču dva sina in zeta, grofa Ciani. To trojico najjžje Muesolinijeve žlabte 30 pozvali trije Abesinci, sinovi bivšega abesinskega poslanika v Evropi, na dvoboj v zraku. Abe3inska trojioa razgla^a is Addis Abebe v evet, da si labko Italijani sami izberejo orožje, s katerim se nočejo boriti v zraku. Ta dvcboj naj konča sedajno ahesinsko vojno. Ako bo zmagala v zračnem dvoboju Musao- linijeva trojica, je vojna dobljena za Italljo; v nasprotnem »lučaju pa za Abesinljo. Pri ravnokar omenjenem pozivu na dvoboj, ki naj odloči zmago all poraz cele vojne, bočemo spoimnitl naše fHtatelje na dogodek iz stare rimske zgodovume. Pred približno 2000 leti sta si stali v starl rlmskl državi nasproti dve armadi. Da bi ne prlšlo do nepotrebnega pralivanja krvi, je bil od obeb stranl sprejet predlog, naj odločl usodo bitke dvoboj med trojčkl Horacijl ln Cuiracljik Izidu tega dvoboja, kakor poročajo Btarotrimskl zaipi6,ki, eta se pokorili obe vojskl. Seve, če je bil Oipisani način dvoboja, ki so ga predlagali Italijanom v sedajnl vojnl trije Abesinci, mogoč pred 2000 leti v Rimu, vandar ga ne boimo doživeli v današnjem — prosvltlenem času letal lo bomb na abesinakam bojišču. Abesincl poklali ltalljansko kolono. Abesinci bo napadli v nočl italiijansko municijsko kolono, ki je prodlrala prl Goraheju na južnem bojišču. Medsebojni pokolj je bil tako srdit, da je padlo na italijanskl etranl 1779 vojakov, domačlnov ča Somalije, ranj.*. nib je pa mnogo več. Italljani so bill v m— sečnl nočl iznenada na/padenl od Abesincet a atrojnicami. Ko eo opravile strojne ptišlk« svoj morilnl posel, so se zagnall Abesincl nad ItaLijane z noži. Napadenl niso zdržall ellovitostl klanja. Kolikor jdh ni obležalo mrtvthi in ranjenlh, so »e razletell po puščavl. Ab*i sinci eo zaplenlli od razpršene kolone 1 m<x toriziran top, 11 tefckih strojnic, kl eo b;il« momtirane na 4 oklopnih avtomoibilih, 1700 pušk, 3 tovorne avtomobile s strellvom ln tU vežem ter i* precej raznega drugega vojneg* materljala. Abee-lnsko in italijaneko vojno poveljstvo ]• sklenilo pni Goraheju kratko premirje za po* kop mrtvlh na obeb straneh. Abesincl so utr< jeno postojanko Gorahej izpraznill, ker nlso magli v njej zdržati radi smradu mrličsTi Abesincev pa niso magll pregnati Italijanl ¦ akoliškiiii hribov, kjer so dobro utrjenl in odn koder organizirajo nočne napade po Ogadenu, Voda po ogadenskih. vodnjakih nl pltnfc Abesincl lažje vzdržijo žajo, a Italijanl so n*< vezanl na dcrvoz vode la daljine 100 km. Huda ilba sa italijaneke čete po ogadem_klh pusttnjah je mal&rlja, kateri kljubujejo lAJbesinci. Mnssolini »premenll vrhovnega poveljnlka. Dos.daj }• bll vrbovnd porveljnik v abeadnskl frojnl etari general de Bono, Mussolinijev osebnd prijatelj. De Bono j« bil te dni imenovan ia tnair_ala ln odstavlj.n. Nje>govo m.sto bo zaviel B«f italljanskaiga generalnega 6*aba maršal Battogllo, ki ]« knenovan ob enem za visokega hamisarja vrhodne Afrike. Vrvenje v Masavi, italijanski luki v koloniji Eritreja ob Rdečem morjn.