PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Cevcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 d° 1. maja 1945 v tiskarni '■Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnU ! |5
----------------*--	f, V/
Poštnina r.': > i4 n n n \i nninu i n i	a a a ■■	■	■	««■■■■	v	^ ^ i -M ^	** m a %	■■■	■■	■	-	■	■	m *
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 282 (12.914)
Trst, torek, 1. decembra 19t
559
linije)
15723
;> —
Še vedno stavke v javnih prevozih
Kaos v letalstvu in na železnicah
Sodna preiskava o stavkah odborov cobas
RIM — Včerajšnja stavka potujočega osebja železnic včlanjenega v tako imenovane odbore cobas je po trditvah zveznih sindikatov le delno uspela. Take trditve odbori cobas zavračajo, obenem najodločneje obsojajo dejstvo, da je upravi železnic priskočila na pomoč vojska s svojim osebjem. Nevšečnosti pa so bile kljub temu precejšnje, saj je morala uprava črtati z voznih redov številne vlake, preostale kompozicije pa so potovale s precejšnjimi zamudami.
V prihodnjih dneh pa bodo zapleti še hujši. 9. decembra bo vsedržavna štiriurna stavka železniških in avtobusnih prevozov. Zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL napovedujejo za 16. decembra še ostrejšo vsedržavno stavko, če ne bo vlada odobrila zakonskega osnutka o novi delovni pogodbi in njenem finančnem kritju. Da pa bi bila mera polna, načrtujejo nove stavke tudi odbori cobas.
Medtem pa je rimsko sodstvo začelo predhodno preiskavo, da bi ugotovilo, ali imajo cobas status sindikata in če so s svojimi stavkami prekinili javne storitve. Dva zasebnika sta namreč vložila tožbo proti rimskemu cobasu, češ da sta bila zaradi stavke finančno oškodovana.
Ob težavah v železniškem prometu pa moramo navesti še hujše zaplete v letalskem prometu. Tu je ozračje skrajno napeto zaradi izjav predsednika vlade Gorie, ki je v bistvu preprečil ministroma Formi-ci in Manninu, da bi posredovala pri pogajanjih med sindikalno zvezo in letalskima družbama Alitalia in ATI. Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL zavrača trditve predsednika Gorie, da bi sindikalne zahteve prekomerno povečale javne stroške. Za sindikat so trditve o 28-odstotnem zvišanju izdatkov neresnične, poseg Gorie pa nedopusten. Vsekakor pa se bodo sindikati sestali z vlado v četrtek, ko bi morali poleg vprašanja obnove delovne pogodbe v letalskem prometu načeti še bolj sporno vprašanje finančnega zakona.
Alitalia je morala včeraj črtati kakih 70 poletov, še večje težave bodo jutri zaradi štiriurne stavke pomožnega letalskega osebja. 4. in 14. decembra pa bo letalski promet v Italiji popolnoma ohromel zaradi 24-urne stavke vsega letalskega osebja.
Ob vsem tem je lahko vsakomur jasno, da bodo v prihodnjih dneh tako letalska kot železniška potovanja vezana na izredne težave.
V nedeljo je lahko Pariz zapustil iranski »diplomat« « S
".V’
Hitra odjuga v odno. . med Parizom in Teheranom
Francoski tisk piše o novi pariški politiki do Irana - Opomin iz Londona
PARIZ — Vsa francoska sredstva množičnega obveščanja so včeraj na vidnih mestih komentirala nepričakovano odjugo v francosko-iranskih odnosih. Nov veter, ki je zapihal med Teheranom in Parizom, je prejšnji teden omogočil izpustitev dveh Francozov, ki so bili že več mesecev v rokah šiitskih skrajnežev v Libanonu, v nedeljo pa se je lahko vrnil v Francijo Paul Torri, francoski generalni konzul v Iranu.
V	zameno za to pa je Chiracova vlada plačala visok politični davek, saj je morala pristati na odhod Vahida Gordžija, sina Homeinijevega osebnega zdravnika, ki je zelo verjetno osebno organiziral številne atentate, ki so v zadnjem letu v Franciji povzročili visoko število mrtvih. S tem je bila tudi odstranjena največja ovira pri normalizaciji odnosov med državama, že včeraj so namreč v Teheranu in Parizu istočasno odpravili pet mesecev trajajočo blokado veleposlaništev; med tem časom so bili diplomatski odnosi med Iranom, in Francijo dejansko zamrznjeni.
V	Libanonu so sedaj še trije francoski talci, zato bo zelo verjetno prav njim posvečena vsa skrb pariških politikov. Francoski dnevniki, med katerimi je tudi ugledni Le Monde, danes pišejo, da sta državi že dosegli soglasje tudi glede tega vprašanja. Talce naj bi proiranski šiiti v Libanonu osvobodili, če bodo izpustili iz zapora vsaj nekaj iranskih jetnikov, ki jih je v francoskih zaporih kar precej. Med temi naj bi bila tudi Anis Nakaše, ki je leta 1980 streljal na šahovega prvega ministra Šiapura Bahtiara, in Georges Ibrahim Abdalah, voditelj FARL, šiitske teroristične organizacije. Francija naj bi v zameno za osvoboditev talcev tudi počasi umaknila svoje vojno ladjevje iz Perzijskega zaliva. To so seveda le domneve, zanimivo pa bo ugotoviti, če in kako se bo spremenila francoska politika do Irana. Chiraca pa je že včeraj opomnila britanska vlada, ki je zahtevala pojasnila o pogajanjih, saj so se članice EGS zmenile, da iranskemu izsiljevanju nikakor ne bodo popustile.
Francoska policija zapušča območje okrog iranskega veleposlaništva v Parizu	(Telefoto AP)
Rekordni
padec
dolarja
RIM — Ameriška deviza je strmoglavila na vseh svetovnih borzah. Ob koncu meseca je dolar potrdil svojo nestabilnost in dosegel negativni rekord menjave v zadnjem petletju. V Italiji so ga včeraj kotirali 1208,85 lire, močne izgube pa je zabeležil tudi glede na vrednost jena (izgubil je 1,30 jena glede na prejšnjo kotacijo in padel na menjavo 132,45 jena za en dolar) in funta šterlinga.
Padec dolarja na borzi v Tokiu je bil prvi pokazatelj negativnega poslovnega dne, obenem pa je bil to tudi dokaz, da z ameriško valuto marsikaj ni v redu. Precenitev dolarja izgublja oporo mednarodnih gospodarskih zaveznikov, zato pa je ameriška deviza čedalje bolj odvisna od trgovinske politike Japonske in ZRN. Zadnji mesečni pregledi so potrdili to šibkost, ki izhaja iz splošnih težav, v katerih se nahaja ameriško gospodarstvo. Velikega primanjkljaja zunanje trgovinske bilance ZDA očitno ni več mogoče kriti izključno s precenjevanjem devize.
Medtem ko je pristojna komisija zavrnila vse popravke opozicije
Sinoči se je v senatu začela razprava o finančnem zakonu in državnem proračunu
SANDOR TENCE
RIM — Senat je sinoči končno pričel obravnavati finančni zakon in državni proračun. Senatorji so začeli najprej z obravnavo temeljnih smernic vladnega gospodarskega manevra, v sredo pa bodo pričeli specifično razpravo o posameznih členih, nakar bodo vzeli v pretres resolucije in amandmaje, ki jih je predložila opozicija. Računajo, da bo senat dokončno odobril finančne dokumente sredi decembra, nakar bosta finančni zakon in proračun romala v poslansko zbornico. Senatna proračunska komisija je sredi prejšnjega tedna zavrnila praktično vse popravke opozicije, kar se bo po vsej verjetnosti ponovilo tudi med senatno razpravo, kjer ni pričakovati »zased« tako imenovanih prostih strelcev, ki so ponavadi aktivnejši v poslanski zbornici. Finančni zakon predstavlja vsekakor važno politično in parlamentarno izkušnjo za Goriovo vlado, ki je tvegala krizo prav zaradi nesoglasij v zvezi s proračunskimi dokumenti.
Finančni zakon, ki sta ga izdelala ministrski predsednik in zakladni minister, socialist Giuliano Amato, se je rodil pod nesrečno zvezdo. Najprej so proti njemu odločno nastopile sindikalne organizacije, ki so očitale vladi, da je spregledala vse obveze
in obljube v zvezi s tako imenovanim davčnim gra-bežem. Odločno proti osnutku finančnega zakona so se izrekli tudi industrije! in delodajalci, ki so očitali Gorii, da je v proračunu »pozabil« na obljube glede davčnih olajšav industrijskemu sektorju. Zadnji pa so proti finančnemu zakonu nastopili še liberalci, ki so sprožili skorajšnjo vladno krizo. Potem ko je vse kazalo, da bo moral Goria dokončno odstopiti, so se liberalci zadovoljili z nekaterimi obvezami in obljubami. Ministrski predsednik je namreč obljubil PLI ustanovitev posebne strokovne komisije, ki se bo neposredno ukvarjala z resanacijo javnih blagajn ter s klestenjem nepotrebnih proračunskih izdatkov. Proti napovedanemu gospodarskemu načrtu Goriove vlade pa so ostro nastopili tudi sindikati, ki so proglasili štiriurno splošno stavko. Stavka je zelo dobro uspela, kar jasno priča, da so državljani precej nezadovoljni z načrtovanimi ukrepi, ki naj bi po njihovem mnenju prizadeli predvsem odvisne delavce in uradnike, ter na splošno manj zaščitene družbene sloje.
Komunisti so skupno s senatorji neodvisne levice uradno napovedali, da bodo predložili več sto popravkov in resolucij, ki bodo imeli za cilj korenito revizijo finančnega zakona in državnega proračuna. Levičarska opozicija je namreč mnenja, da bo vladni gospodarski manever peljal državo v nevarno gospo-
darsko recesijo ter da bodo za gospodarsko krizo, kot vedno, plačali edinole odvisni sloji. KPI se namreč zavzema' za radikalno davčno reformo in je odločno proti klestenju javnih izdatkov za socialno skrbstvo in za zdravstvo. Številne popravke so predložili tudi senatorji MSI, Proletarske demokracije, zeleni in radikalci.
Senatna skupščina se bo od četrtka dalje ukvarjala tudi s proračunsko postavko o naši narodnostni skupnosti, ki jo je vlada neupravičeno in nerazumljivo črtala iz državnega proračuna. Senat bo vzel v pretres popravek, ki ga je predložil edinole slovenski senator KPI Stojan Spetič. Kot smo obširno že poročali, je v četrtek proračunska komisija že zavrnila komunistični amandma, z glasovi petstrankar-ske večine in senatorjev MSI.
Še iščejo ostanke južnokorejskega letala boeing 707
NA 2. STRANI
Slovenija se ne strinja z vrsto amandmajev ki bi jih naj vsebovala nova zvezna ustava
LJUBLJANA — Najprej se je šušljalo, potem pa je slovenska javnost preko pisanja časopisja dobila potrdilo, da je predsedstvo socialistične republike Slovenije res poslalo pismo predsedstvu SFRJ, v katerem ga opozarja na nevarnost ustavne krize. Kljub temu, da pismo ni novo in da so z njegovo vsebino že polemizirali nekateri beograjski časopisi, pa je integralen tekst šele pred dnevi prišel v javnost.
Ko se je pred meseci začel postopek za spreminjanje jugoslovanske ustave, ni nihče dvomil, da bo kaj kmalu postalo vroče. Kajti v tej državi obstaja več različnih pogledov na to, kaj v ustavi spremeniti. Najbolj sporna so vprašanja položaja republik in pokrajin (kot držav narodov in narodnosti, ki v njih živijo) 'v federaciji. Preprosto povedano: gre za problem, s katerim se srečujejo vse federacije — koliko oblasti zveznim državam in koliko federalni državi.
Razprave o spreminjanju ustave že tečejo in tako tudi javnost ve, od kod pihajo vetrovi. Slo-
venci nikakor ne pristajajo na nastajajoče predloge, naj bi zvezna država dobila pristojnosti: določati, kaj je monopolni dohodek podjetja, in ga odvzemati, posegati v šolstvo in pravosodje in ju nasilno enotiti, uporabljati zvezni zakon v primeru njegove kolizije z republiškim (po sedanji ustavi velja prav obratno), nadoblast zveznega sodišča in zveznega javnega tožilca nad republiškimi, obenem pa bi se naj Jugoslovanska ljudska armada po novem financirala iz posebnih virov in ne več tako kot sedaj iz enotnega proračuna federacije.
Zvezna komisija, ki pripravlja tekst sprememb ustave pa skuša prav to, čemur ugovarjajo Slovenci, dati v novo ustavo. Tako je nastalo pismo predsedstva Slovenije, ki ga je podpisal njegov predsednik France Popit, predsedstvu SFRJ. Po tem, ko pove, s čim se predsedstvo Slovenije pri pripravljanju nove ustave ne more strinjati (kar smo v zgornjem odstavku povzeli), se pismo konča tako: »Predsedstvo SR Slovenije ocenjuje, da je
pri spreminjanju posameznih določil ustave SFRJ kot temeljne listine vseh republik in pokrajin ter vseh narodov in narodnosti SFR Jugoslavije politično edino sprejemljivo, da so predlogi sprememb oblikovani s soglasjem. Le predlogi, ki jih podpirajo vse republike in obe avtonomni pokrajini, lahko odigrajo pozitivno vlogo pri stabilizaciji političnih razmer in spodbudijo združevanje vseh družbenih sil za izhod iz krize, in kar je še najpomembnejše — prispevajo k najhitrejšemu in vsestranskemu razvoju naše socialistične, samoupravne in na federativnem načelu zgrajene družbe.
Zato predlagamo, da se predsedstvo SFRJ seznani z dosedanjim potekom dela pri pripravi osnutka amandmajev k ustavi SFRJ, da oceni sedanje stanje in probleme, ki ob tem nastajajo, in da se zavzame za to, da se dajo v javno razpravo le tisti amandmaji, glede katerih je mogoče realno pričakovati soglasje skupščin vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin.« (D. V.)
Občinski odbor zavrnil zahtevo po razpravi o odstavitvi župana Staffierija
NA 5. STRANI
Letalo je verjetno strmoglavilo v pragozd na meji med Burmo in Tajsko
Tragično sosledje hudih letalskih nesreč »Izginil« tudi južnokorejski boeing 707
SEUL - Panika in obup, ki sta vladali v čakalnici johannesburškega letališča, ko se je razvedela tragična vest, da je boeing 747 družbe SAA strmoglavil v morje pri otoku Mauritius, sta se ponovila v tragičnem sosledju v nedeljo zvečer na letališčih v Bangkoku in Seulu. Boeinga 707 južnokorejske družbe KAL (Korean Air Line) namreč ni bilo od nikoder. Letalo je redno vzletelo iz Bagdaga, namenjeno pa je bilo v Seul. Zaradi dolžine proge bi moralo letalo dvakrat pristati, prvič v Abu Dabiju, drugič pa v Bangkoku. Ko pa je boeing 707 letel nad mejo med Burmo in Tajsko je nenadoma »izginil«, tako kot južnoafriško letalo.
Na krovu južnokorejskega boeinga je bilo 95 potnikov, ki so bili vsi, razen dveh, korejske narodnosti in 20 uslužbencev družbe KAL. Med temi je bilo devet članov posadke, dva paznika in drugih devet članov perzonala. Med potniki so bili tudi južnokorejski generalni konzul v Iraku Kang Suk Jae z ženo in mnogi delavci na začasnem delu na Bližnjem vzhodu.
Letalo družbe KAL je verjetno strmoglavilo v pragozd, ki krije mejo med Burmo in Tajsko, nenaklonjene vremenske razmere, močno deževje in gosta megla pa so onemogočili delo reševalcev. V včerajšnjih popoldanskih urah se je razširila vest, da so
tajski izvidniški helikopterji zasledili ostanke letala, proti večeru pa je južnokorejska družba KAL vest zanikala. Tudi ko bi helikopterji dejansko odkrili prizorišče nesreče, obstaja le malo upanja, da bi kdo od potnikov preživel toliko časa v džungli.
Zaenkrat še niso znani vzroki nesreče. Preiskovalci ne izključujejo možnosti atentata, treba pa je le upoštevati dejstvo, da je bilo letalo staro že 17 let in tudi precej dotrajano. Še pred tremi meseci je v seulskem letališču pristalo na »trebuhu« zaradi okvare na podvozju.
Vzroke nesreče bo vsekakor mogoče ugotoviti šele potem ko bodo našli ostanke letala. Zaenkrat so reševalne akcije še v teku, podobno kot v Indijskem oceanu, kjer so reševalci potegnili iz morja posmrtne ostanke devetih potnikov boeinga 747 družbe SAA. Preiskovalci bodo morali zdaj poiskati obe črni škatli strmoglavljenega letala, ki se najbrž nahajata v globokih vodah. Morski psi povzročajo reševalcem obilo težav, iskanje črnih škatel pa omogoča posebna varnostna naprava, ki se nahaja v obeh škatlah in oddaja, po dotiku z vodo, posebne razpoznavne signale celih 30 dni po nesreči.
Na sliki (telefoto AP): obup na seulskem letališču, potem ko so sporočili vest, da je boeing 707 KAL »izginil« z radarjev.
Na volitvah pravi triumf Turguta Ozala
ANKARA — V nedeljo so se turški državljani podali na volišča. Po sicer še neuradnih podatkih — ti bodo dokončno znani šele čez deset dni — je ponovno zmagala domovinska stranka turškega premiera Turguta Ozala, ki je pobrala kar 291 sedežev (64,6%), medtem ko je socialdemokratska stranka dobila le 100 sedežev v turškem parlamentu.
V tiskovni konferenci je premier Turgut Ozal zadovoljno dejal, da so Turki pokazali veliko zrelost pri izbiri svojih političnih predstavnikov. Očitno je, da so se Turki ponovno izrazili proti tistim političnim možem, ki so bili na vladi v 70. letih, ko je Turčija preživljala hudo gospodarsko krizo. Nedeljske volitve so dokončno potrdile dejstvo, je Ozal med drugim povedal, da se je v Turčiji demokracija dokončno utrdila. Dodal je še, da ne bodo spremenili sedanje povsem liberalistične ekonomske politike turške države.
Turgut Ozal bo danes odpotoval v ZDA na vsakoletni zdravniški pregled — taka je vsaj uradna verzija njegovega obiska v Združenih državah Amerike.
Na referendumih pekoč poraz vlade generala Jaruzelskega
Haiti: huda napetost po odložitvi volitev
VARŠAVA — Prvo povojno glasovanje za referendume na Poljskem je vladi generala Jaruzelskega prineslo pekoč volilni poraz. V nedeljo so se namreč morali odločiti o koreniti politični in gospodarski reformi, ki jo je predlagala vlada generala Jaruzelskega, Poljaki pa so na oba predloga odgovorili negativno.
Vlada je Poljake povabila, da sprejmejo krajše obdobje odrekanja in zategovanja pasu, v zameno pa jim je obljubljala ponoven razcvet kronično deficitarnega poljskega gospodarstva; na voliščih so odločali tudi o demokratizaciji poljskega političnega sistema. Izid referenduma je bil silno pomemben, saj bi dobila varšavska vlada v primeru zmage zeleno luč za sprejetje ukrepov (beri: povišanja cen), ki bi zelo hudo prizadeli že itak skromen življenjski standard Poljakov. Tako so ostale najbolj pomembne dileme poljske družbe še brez odgovora, nasprotno so referendumi reševanje zapletenih gospodarskih težav še otežkočili, saj vlada ni dobila potrebne podpore pri sprejetju predlaganih ukrepov.
Na volišča je v nedeljo odšlo komaj 67,3 odstotka volilnih upravičencev, podatek pa dobi svojo pravo vrednost, če ga primerjamo z udeležbo na zadnjih upravnih volitvah iz leta 1975, ko je glasovalo 78 odstotkov volilnih upravičen-
cev. Na ekonomsko vprašanje je pritrdilno odgovorilo 66,04 odstotka volivcev, na politično vprašanje pa 69,3 odstotka; pri prvem vprašanju je bilo negativnih odgovorov 27,7 odstotka, pri drugem pa 24,5 odstotka. V absolutnem smislu, upoštevajoč vse volilne upravičence, pa je za gospodarsko reformo glasovalo 44,2 odstotka, za demokratizacijo poljske družbe pa 46,2 odstotka Poljakov. Ker pa poljski volilni zakon določa, da je referendum veljaven samo v primeru, če pozitivno oz. negativno odgovori 50,1 odstotka vseh volilnih upravičencev, je torej izid referenduma politično neveljaven.
Vlada generala Jaruzelskega pa ne bo kar tako požrla volilnega poraza, predvsem pa ne, če upoštevamo prve reakcije poljskih politikov. Glasnik poljske vlade Jerzy Urban je namreč že včeraj dejal, da bo »Jaruzelski nadaljeval po poti, ki si jo je zastavil« in bo torej kljub referendumu sprejel gospodarsko reformo. Posredno Urbanovo izjavo potrjuje tudi Trybuna Ludu, glasilo vodeče poljske stranke. V današnji številki namreč piše, da je poljska družba dokazala svojo zrelost in pripravljenost, da podpre novo obliko demokracije.
PORT-AU-PRINCE — Po 30 letih diktature so v nedeljo na Haitiju trajale prve demokratične volitve le slabe tri ure. Ko so se haitski prebivalci podali na volišča, so t.i. »eskadroni smrti« napadli nekatera volišča glavnega haitskega mesta. Trenutno ni še nobenega uradnega podatka o številu mrtvih in ranjenih, iz neuradnih virov pa smo izvedeli, da naj bi bilo mrtvih od 30 do 50. Med temi naj bi bilo tudi več novinarjev in TV snemalcev.
Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da haitski državni aparat sploh ni poskušal preprečiti napade teh eskadronov, kljub temu, da so vojaki stražili vsa volišča. Zato je glavni obtoženec nedeljskega krvavega obračuna prav general Henry Namphi, ki načeluje vladni državni komisiji. Velika večina levosredinsko usmerjenih politikov mu očita, da ni znal, ali bolje rečeno,
da ni hotel zagotoviti nemoten potek volitev.
Marca meseca so namreč z zakonom določili, da bo moral general Namphy 7. februarja prihodnjega leta prepustiti vodstvo države novoizvoljenemu državnemu poglavarju. Zato ni nič čudnega, če ni mignil v nedeljo niti s prstom.
Nedeljski krvavi izgredi bodo sedaj gotovo izzvali novi val protestnih shodov ter stavk, kot se je že zgodilo v juniju ter v avgustu. Ali je to pričetek najhujših spopadov kar jih je do sedaj doživela haitska republika? Medtem so ZDA ukinile vsako vojaško in ekonomsko pomoč Haitiju, dominikanska vlada pa je sklenila, da bo zaprla mejo z bližnjim Haitijem. Iz Pariza se je oglasil tudi nekdanji predsednik Du-valier, ki je obsodil nedeljske pokole.
Gorbačov ne varčuje z osebnimi posegi
MOSKVA — Sinočnji intervju sovjetskega partijskega voditelja Mihaila Gorbačova ameriški televizijski mreži NBC ni vseboval nobenega novega razo-rožitvenega predloga. Gorbačov se je dosledno izognil vsemu, kar bo predmet pogovorov na prihodnjem washingtonskem vrhu. Skrajno meglen je bil zato glede militarizacije vesolja, medtem ko se je zavzel za znižanje števila medcelinskih raket in zahteval spoštovanje sporazuma o protibalističnih sistemih (ABM). Navedel je željo Sovjetske, zveze, da bi čimprej umaknili »omejeni sovjetski kontingent iz Afganistana«, ni pa se spustil v podrobnosti, saj bo z Reaganom razpravljal tudi o tem vprašanju.
Vsekakor včerajšnji intervju nesporno dokazuje, da je Gorbačov že pričel širokopotezno akcijo v pričakovanju tretjega ameriško-sovjetskega vrha. Po vsem sodeč bo Gorbačov poskrbel še za druga presenečenja. Tako je Washing-ton Post zapisal, da bo Gorbačov med svojim obiskom v Washingtonu napovedal umik 60 tisoč sovjetskih vojakov in 1.200 tankov iz ČSSR in NDR. S to potezo bi v bistvu izničil argumente ameriških jastrebov, da bo sporazum o likvidaciji evroraket prizadel zaradi sovjetske premoči v konvencionalni oborožitvi samo Atlantsko zavezništvo.
Gorbačova in Sovjetsko zvezo pa skrbi predvsem nevarnost, da ameriški Kongres ne bi ratificiral sporazuma o evroraketah. Prav zato skoraj vse sovjetsko časopisje z velikim poudarkom navaja, da sta velesili obsojeni na sožitje, ker ni alternativ razorožitvenim pogajanjem.
Statistika o poprečnih plačah v SFRJ
BEOGRAD — Povprečna septembrska plača v Jugoslaviji je znašala 195.025 dinarjev. Največ so služili Slovenci — 304.405 dinarjev, najmanj pa Makedonci — 131.269 dinarjev. V Bosni in Hercegovini so zaposleni dobivali povprečno 165.060, v Črni gori 143.370, v Hrvatski 212.572, v ožji Srbiji 174.723, na Kosovu 132.903 in v Vojvodini 176.737 dinarjev. (D. V.)
V Skopju simultano prevajanje predstav
SKOPJE — Z začetkom prihodnjega leta bodo v gledališču narodnosti v Skopju začeli simultano prevajati predstave, ki jih uprizarjajo v albanskem in turškem jeziku.
Tehnično opremo je gledališče že kupilo in do konca leta bi jo naj dobili in usposobili za uporabo.
Mednarodna konferenca o BV
ne sodi več zgolj med utvare
Mnoge indicije kažejo, da mednarodna konferenca o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki se kažejo predvsem v arabsko-izraelskem sporu, ni več oddaljeni cilj. O tej konferenci bosta kmalu razpravljala Reagan in Gorbačov, dobro obveščeni krogi pa tudi trdijo, da se bo Perez de Cuellar domnevno v prvi polovici prihodnjega meseca spet odpravil na to področje. Očitno je, da bo počakal, kaj bosta o tem vprašanju rekla najvišja predstavnika velesil.
V	vsakem primeru položaj dozoreva. Na konferenci neuvrščenih v Harareju so lansko leto podprli zamisel o konferenci. Spet so menili, da ni pojmljivo, da 30 let po izbruhu izraelsko-arabske vojne še ni videti konca tega spora. Dobro znamenje je tudi izid nedavne arabske konference v Amanu, glavnem mestu Jordanije, ki sicer ni dala kričečih rezultatov, je pa povedala, da se je začela v zvezi z arabsko-izraelskimi odnosi oblikovati neka zmerna linija, to je namreč edina pot, da se kaj doseže.
Nedavno srečanje v Amanu je bilo zanimivo predvsem zavoljo njegove konstruktivnosti. Skrajnosti resnično ni bilo, razen obsodbe Irana, pa še ta je bila zavita v tenčico previdnih fraz. Zbližala sta se Sirija in Irak, ki sta se že določen čas mrko spogledovala, Egiptu so tokrat dejansko odprli stranska vrata, da se bo lahko spet vključil v arabsko zvezo, o izraelsko-arabskem sporu pa je bil vnovič poudarjen predlog o sklicanju mednarodne konference.
Arabci so danes v bistvu pripravljeni na pogovor o Izraelu, seveda pod pogojem, da ta stori nekatere bistvene korake: da zagotovi, da se bo umaknil z zasedenih ozemelj, da bo preklical internacionalizacijo Jeruzalema, da bo priznal Palestinsko osvobodilno gibanje, naposled pa tudi suvereno pravico Palestine, da sama odloča o svoji usodi. Arabci so še do nedavnega zatrjevali, da je Izrael umetna tvorba, danes pa le priznavajo, da je pač tam, in da ga seveda ni mogoče preprosto odstraniti. Napredek je potemtakem v tem, da so se Arabci odpovedali iluzijam in da predlagajo navsezadnje realno rešitev.
V	bistvu še zmeraj obstajajo tri skupine Arabcev: prva še vedno preprosto trdi, da Izrael živi na račun arabskega prebivalstva, druga meni, da Izrael ne bi
smel samovoljno odločati'o bodočih mejah, tretja pa pravi, d,a Izrael vodi neusmiljeno asimilacijsko politiko, neglede na arabske proteste. Za vsako skupino je določeno število arabskih držav. Skupino, ki preprosto odklanja sleherni pogovor, kaj šele sporazum z Izraelom, predstavljajo na neki način Libijci, ob katerih so arabski fundamentalisti. Drugo skupino zastopajo Jordanci in seveda Egipčani, ki sicer priporočajo dosledno rešitev arabskega problema, vendar ne nasilnoj v tretji skupini so vsi ostali, se pravi, da je najbolj številna. Zavzema se za mednarodno konferenco o izraelsko-arabskem sporu, pri tem pa menijo, da bodo rezultati boljši, če bo konferenca zastopana čimbolj »univerzalno«.
Večina je torej za mednarodno konferenco. Razpoloženje zanjo je tudi pri Izraelcih, vendar ne povsem. Laburisti, ki jim načeljuje zunanji minister Simon Peres, so za konferenco, toda ne žele navzočnosti predstavnikov palestinskega osvobodilnega gibanja; pojasnjujejo, da bi ta prisotnost že vnaprej obsodila konferenco na neuspeh. Proti mednarodni konferenci pa je tako imenovani Likud, desno krilo izraelske politike, ki ga vodi zdajšnji predsednik vlade Isak Šamir. Njegovo mnenje je, da bi taka konferenca že v začetku pokopala Izrael, zato pa se raje ogrevajo za dvostranske pogovore s posameznimi arabskimi državami.
Z drugimi besedami: Likud meni, da so arabska ozemlja, ki jih zdaj zaseda Izrael, tako rekoč »osvobojena« ter da je to dokončna rešitev. Nasprotno pa laburisti trdijo, da bi se morali o tem »mednarodno« dogovoriti in da je današnja rešitev lahko začasna ali zasilna. Peres tudi soglaša s stališčem, da izraelsko-arabski spor že dvajset let kazi podobo Srednjega vzhoda ter pozdravlja tezo o odpravljanju sporov, ki zaostrujejo ozračje v posameznih svetovnih regijah.
Iz tega se da razumeti, da je razpoloženje za konferenco, neglede na odpore, danes bržčas bolj prisotno pri Arabcih kot pri Izraelcih. Mednarodni poznavalci, ki poznajo razmere med arabskimi deželami, ugotavljajo, da gre za dragoceno priložnost, ki je ne bi smeli zanemariti. Navsezadnje pa tudi pri Izraelcih ni rečeno, da ne bo nikoli popustila protiarabska ost, to je politika, ki terja žrtve in neprestano napetost.
-	MIRO KOCJAN
KUPUJ NA OPČINAH - veliko nagradno žrebanje božič ’bz
1.	NAGRADA 15.000.000 lir
2.	NAGRADA 7.000.000 lir
3.	NAGRADA 3.000.000 lir
IN DESET NAGRAD po 1.000.000 lir
CASSA KUKALE C13 ARTICIANA- OKICINA HRANILNICA IN K0S03ILMICA-0KČINE
V ZLA TIH ŽETONIH
Do 31. 12. dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko nagradnega žrebanja Božič ’87
ministr. dov. št. 4/49355 - dne 20. 10. 1987
Posegi na posvetu SKGZ o kulturi, ki je bil v soboto v Trstu
Mnogo odprtih vprašanj zahteva odkrite pogovore
Če je kultura zares tako široko področje, ki zajema prav vse aspekte družbenega življenja (kar je ugotovil ze Kosovel v dvajsetih letih), potem bi oilo treba toisto kulturo valorizirati, jo zares pripraviti do tega, da bi bila središčno gibalo človeka, skupnosti, naroda. In če govorimo, da kultura zaje-rua prav vse, potem je seveda nesmi-selno govoriti o povezavah, sodelovanju, med kulturo in drugimi področji (na primer gospodarstvom), kajti polom kultura imanentno zaobjema vse rO' Pa vendar. Na sobotnem posvetu Odbora za kulturo SKGZ v tržaškem Dijaškem domu je prišlo do še enega definiranja tistega, o čemer je bilo zapisano zgoraj. To ni slabo, kajti vseskozi bi si morali biti na jasnem, kaj Pravzaprav je kultura,«1 stalno dopolnjevati, posodobljati vse elemente, ki j° sestavljajo. Zato tudi pogovori o ®naši« kulturi niso odveč, morali bi uiti nekaj čisto normalnega in povsem anahronistično je, da se ob takih posvetih, kot je bil sobotni, zavemo, da so razgovori o kulturi potrebni. Prvemu poglavju, ki ga je zapisal Odbor za kulturo, bi morala slediti še druga, ki naj bi se morebiti posvečala specifičnim tematikam in teoretičnim definicijam.
Led je vendarle prebit in zato lahko sobotni posvet označimo za pozitivne-9a. Izvajanja nekaterih referentov smo že obnovili v nedeljski številki, zato bomo na tem mestu posredovali glavne misli diskusije, ki se je razvila v sobotnih popoldanskih urah.
O pomenu kulturnih prostorov, domov in društvenih sedežev ter o nujnosti gradnje večnamenskega kulturnega centra v Benečiji je govoril predsednik goriškega Teritorialnega odbo-
ra Mirko Primožič. Sicer pa se je ob tem vprašanju zaustavil tudi predsednik SDGZ Vito Svetina. Po njegovem mnenju je skrajni čas, da si Slovenci v Trstu ustanovijo svoj reprezentančni center, vitrino svoje kulture. Slovenski center v središču mesta, ki bi utemeljeval slovensko prisotnost v Trstu in ne samo na podeželju, kamor bi nas nekateri tako radi potisnili. Prav tako nujna je, po Svetinovem mnenju, tudi ustanovitev Jugoslovanskega kulturnega centra, o katerem se je že večkrat govorilo, a žal nikoli konkretiziralo. Svetina se je nato zaustavil ob vprašanju povezave kulture in gospodarstva in še posebej opozoril na problem slovenskega delavca v italijan-
skem ambientu. Vprašal se je, ali mu slovenske organizacije nudijo dovolj podpore in priložnosti za kulturno rast, da bo ostal Slovenec, ponosen, enakopraven italijanskemu partnerju. Tudi na to vprašanje je treba biti pozorni, predvsem pa vlagati veliko energij, da bomo Slovenci prisotni tudi na gospodarskem področju kot Slovenci.
In da je pravzaprav to mogoče, je v svojem izvajanju dokazal predstavnik goriškega Kinoateljeja Igor Prinčič. Kinoatelje je s svojim profesionalnim delovanjem dosegel res zavidljive uspehe. Njegovi člani danes suvereno nastopajo kot slovenski filmski delavci ne samo na Goriškem, pač pa tudi v
S sobotnega posveta SKGZ o kulturi, ki je bil v Dijaškem domu v Trstu
Na ljubljansko univerzo se je letos vpisalo 64 študentov iz naših krajev
LJUBLJANA - Po podatkih Centra za razvoj univerze, ki deluje v okviru Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, je na omenjenem vseučilišču v tekočem akademskem letu vpisanih 64 študentov slovenske narodnosti iz Ita-Uje. Število zajema študente vseh letnikov in absolvente obeh stopenj, v Primerjavi z lanskim akademskim letom pa je nekoliko manjše. K temu 9re dodati še šest podiplomcev, ki so na izpopolnjevanju na osnovi jugoslo-vansko-italijanskega dogovora iz leta i964. Večjih razlik v študijskem zani-nrianju med študenti letos ni opaziti, Saj ponovno prednjačijo zavodi, na katerih so tradicionalno prisotni, to je Filozofska fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (v glavnem smer arhitektura) in Pedagoška akademija. Manj je vpisanih na Fakulteti za telesno kulturo, Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Medicinski fakulteti in nekaterih drugih visoko oziroma višješol-skih zavodih.
Za primerjavo naj omenimo, da je študentov iz avstrijske Koroške letos deset (od tega jih je največ na Filozofski fakulteti), slovenskih študentov iz Porabja, vključno s podiplomci, pa Pet. Slovenski študenti iz Italije, Avstrije in Madžarske so seveda le ka-Ptja v morju v razmerju s celotno štu-
dentsko populacijo v Ljubljani. Ta je v minulem šolskem letu štela 22.478 študentov, od teh jih je ob delu študiralo preko 4 tisoč. Po najnovejših podatkih kaže, da je njihovo število letos še večje, kar je vzrok za težave s prostori v študentskih domovih.
IV.
Kdo po Magnagu?
BOČEN — Silvius Magnago, ki je že več kot trideset let nesporni voditelj južnotirolske narodne skupnosti, bo še tri leta predsedoval Južnoti-rolski ljudski stranki (SVP). Priletni predsednik bocenske pokrajine je bil na to mesto potrjen na nedavnem strankinem kongresu v Meranu, kjer je žel skoraj plebiscitarno odobravanje delegatov, ki so istočasno potrdili dosedanjo politično linijo SVP. Magnago tudi tokrat ni imel nasprotnikov, tako da ni še jasno kdo bo, čez tri leta, pravzaprav njegov naslednik. Dolgo časa je bil glavni kandidat senator Roland Riz, ki pa se je baje sedaj odpovedal »tekmovanju«, kot dokazuje dejstvo, da se na meranski skupščini sploh ni oglasil na govorniški tribuni.
Protest pisatel
avstrijski vladi
Predsedniku Zveznega izvršnega sveta Skupščine SFRJ Branku Mikuli-ču, avstrijskemu zveznemu kanclerju dr. Franzu Vranitzkemu, predsedniku avstrijske socialistične stranke dr. Fredu Sinowtzu, predsedniku avstrijske ljudske stranke dr. Aloisu Mocku, avstrijski zvezni ministrici za kulturo in šolstvo dr. Hildi Hawlicek, koroškemu deželnemu glavarju dr. Leopoldu Wagnerju, avstrijskemu centru PEN, Interesni skupnosti avstrijskih pisateljev.
»Sklep treh strank (SPOE, OEVP in EPUE), da se za ureditev šolstva na južnem Koroškem upošteva tako imenovani »pedagoški model«, je manifest segregacije. V kritičnem času evropske civilizacije, v katerem je nujno in neizbežno presegati nacionalna in ideološka sovraštva z integracijskimi tokovi, ki spoštujejo različnost in zagotavljajo polno življenje tudi delom narodov, ki jih je usoda in zgodovina pahnila v drugačno narodnostno večinsko okolje —, je takšno »priporočilo« akt regresije. Takšna regresija vodi v znane modele nestrpnosti in manipulacije »večine« z »manjšino«. Ni mogoče, da se ne bi strinjali, da je v ljubezni otrok edina šansa sveta. Ne dopustite, da bi se spet začeli učiti preštevati na »naše« in »vaše«. Zgodovina kot zlo se ne sme ponoviti sredi Evrope.
Apeliramo na vas, da se zavzamete za ukinitev akta, ki slovenski del naroda na Koroškem postavlja v geto.
Temu pozivu se v celoti pridružuje tudi pisatelj Peter Handke.«
širšem italijanskem prostoru. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je Kinoatelje vedno in strogo izvajal dvojezičnost z edino praktično težavo, kot je dejal Prinčič, doslednega prevajanja in torej uporabe prevajalca. Spoznati in poznati pa je seveda treba italijanski kulturni prostor
Prerez kulturnega delovanja in stopnjo razvoja kulturnih dejavnosti v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci, je v svojem referatu zarisal Benečan Renzo Rucli (referat je v odsotnosti avtorja prebrala Mirjam Mikol). Po njegovem mnenju je prvenstvena naloga kulturne politike v dejanski decentralizaciji kulturnih aktivnosti na celotnem teritoriju. Kratkoročno bi mogoče taka decentralizacija lahko negativno vplivala na ohranjanje »učene« kulturne tradicije, srednje- in dolgoročno pa bi, po mnenju Rudija, gotovo prinesla veliko korist za kulturno ustvarjalnost vseh Slovencev, ki živijo v Italiji. Da mora biti, tudi v kulturnem delovanju, naš pogled uprt v leta, ki so pred nami in ne samo v jutrišnji dan, je opozoril Marko Kravos, ki si današnjost predstavlja kot dolgo asfaltno cesto, po kateri mrzlično drvimo. Cesta kulture, je dejal Kravos, je neskončno dolga. Po njej pa se je treba premikati naglo, da nas drugi promet ne zrine z nje. Predvsem pa je na njej prostora za veliko ljudi, res za vse, ki s premikanjem lovijo svoje ravnotežje in tešijo svojo strast po novih obzorjih. Marko Kravos se je s posebnim poudarkom zaustavil tudi ob vprašanju odnosa do mladih, ki po njegovem mnenju nimajo v naši družbi in organizacijah pravih spodbud, da bi postali dinamični, samostojni, da bi se razgledali po svetu in znanju ter neobremenjeno potem s svojo ustvarjalnostjo spodrivali staro in dosluženo.
Kar najhitreje se morajo »vključiti«. Če pa se ne prilagodijo, je še dejal Kravos, ostanejo zunaj, na robu in le tedaj jih naša skupnost sprejme, ko so iztrošili večji del svojih moči in iluzij. Vemo pa, kaj pomenijo iluzije: gore premikajo.
Kot univerzitetni profesor je o mladih spregovoril tudi Jože Pirjevec. Čeprav ima naša skupnost kar precejšnje število univerzitetnih študentov, se po Pirjevčevem mnenju z njimi vse premalo ukvarja, predvsem pa jim ne pomaga, da bi se bolj suvereno vključili v univerzitetno življenje in kasneje enakovredno stopili v izziv modernega sveta. Jože Pirjevec pa je spregovoril tudi kot predsednik Slovenskega stalnega gledališča ter Narodne in študijske knjižnice. Obžaloval je, da je stanje naših inštitucij tako, da se morajo kar v 90 odstotkih boriti za preživetje in da potemtakem lahko odmerijo le deset odstotkov svojih moči kulturnemu ustvarjanju.
Rudi Pavšič je govoril o dilemah ljubiteljske kulture, predvsem na Goriškem, o pomenu tamkajšnjega Kul-
turnega doma, dejavnosti mladih na piodročju filma, gledališča in likovnosti, itd. »Ali smo zmožni ves ta material obdržati in povečati,« se je vprašal Pavšič in se pri tem ustavil ob problemu financ in kadrov. Adrijan Semen je nato podal nekaj misli o glasbeni vzgoji (o tem je pred njim govoril tudi Sveto Grgič) in podčrtal, da je kulturna rast odločilen element v boju proti asimilaciji. Podpirati moramo domačo ustvarjalnost in jo usposobiti za delo na najvišji ravni, kot tudi primerno vrednotiti prireditve v mestnih jedrih, kar pa je že problem kulturne politike v sredstvih množičnega obveščanja.
Miran Košuta je govoril o odnosu mladih do kulture in kulturnih institucij. Mladi Slovenci se v Trstu počutijo nelagodno, narašča nezaupanje do uradnih ustanov, navedel je pomanjkljivosti ZSKD, SSG, GM itd., manjka laična revija, pri naš je kultura muzejska in anahronistična. Bil je to dober poseg, nad katerim bi se kazalo zamisliti. V razpravo je nato posegel Janez Povše z mislimi o kulturi nasploh, glede ljubiteljstva pa je dejal, da to omogoča kreativnost. Treba bi bilo poudarjati tudi domačijski princip, ki je zaenkrat še premalo močan in odziven. Sonja Sirk se je zamislila nad našo jezikovno usodo, na kar se je pozneje navezala tudi Nerina Švab, ki je svoje izvajanje obogatila še z nadaljnjim vprašanjem o usodi mladih, njihovi izobrazbi. Edvin Švab se je spraševal o podobi Slovenca in govoril o kulturi kot načinu življenja, medtem ko je Žarko Hrvatič izhajal iz izkušenj glasbene vzgoje, pri čemer je poudaril izjemno pomembnost takšnega pouka v Špetru. Jožetu Babiču se zdi, da delamo napako, ko ne znamo misliti kontinuirano in imamo težave z zgodovinskim spominom. V naši kulturi bi se morali navezati na modele, ki presegajo ideološke sheme, preprečevati razlike med amaterizmom in profesionalizmom in se obogatiti z idejami, kajti tudi s skromnimi sredstvi se da veliko narediti.
Davorin Devetak je svoje izvajanje navezal na goriški prostor in dal nekaj sugestij za opredelitev manjšine v prihodnjih letih na kulturnem področju, Dušan Udovič pa je svoj poseg osredotočil na finančne zagate manjšine; vsekakor bi morali biti Slovenci v svojem boju iznajdljivejši, prodreti v italijanske kulturne sredine, potrebno pa je seveda še reorganizirati kulturni potencial in racionalizirati delo. Valorizirati domačo kulturo, tako je poudaril Viljem Černo, in s tem ohranjati jezik, spoznavati lastno kulturo, kar bo možno, če bomo izdelali sodobnejše projekte za naš celoten prostor. Majda Kavčič je nato govorila o jezikovni problematiki, Ravel Kodrič pa je razpredel zanimive misli o slovenskem življenju v Italiji, zadnji govornik, Aleš Doktorič, je usodno pribil, naj ne bi med nami ločevali Slovencev v razne kategorije.
VELIKO
BOŽIČNO
VARČEVANJE
1862-1987
POPUSTI
od 15% do 20%
plačilo v 12 mesečnih obrokih brez obresti PLETILNI, ŠIVALNI in LIKALNI STROJI
MAIER
Ul. U. Foscolo 5 (ob Trgu Garibaldi) Tel. 730332
obv. občini 12/11/87
OAN1ELLE STEEL
105.
Mciio
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
Bila sta sredi živahnega pogovora o filmu, odzivu občinstva, o dobrih kritikah, na katere sta upala, zato jo je osupnilo, ko jo je z golimi prsmi in oblečen samo v hlače Prekinil z zaskrbljenim, namrščenim izrazom na obrazu.
»Misliš, da je John Wells topli bratec?«
»John?« Hlinila je osuplost, vendar je globoko v srcu vedela, da samo zavlačuje, da bi se laže zbrala. »Moj bog, T^ard, kako lahko rečeš kaj takšnega... seveda ne, zakaj?«
»Ne vem. Nenadoma se mi zdi drugačen. Mar nisi no-c°j ničesar opazila na njem?«
»Ne,« se je zlagala.
»Ne vem...« Počasi se je odpravil v svojo oblačilnico, kjer je še vedno namrščen obesil svoj suknjič. »Obhajajo Jhe nekam čudni občutki glede njega.« Faye je začutila, kako ji ledeni telo. Hotela je zvedeti, ali goji iste sume tudi glede svojega sina. Podobno kot Lionel ni bila prepričana, da bi preživel resnico, čeprav ga je ta morda nekega dne še čakala. Medtem pa ga je nameravala obvarovati pred njo. »Morda bi moral govoriti z Lionelom. Ga posvariti... mogoče bo pomislil, da sem ob pamet, toda če imam prav, mi bo
nekega dne še hvaležen. Greg je posumil, da je nekaj narobe z njim, ko je odklonil štipendijo na Georgijski tehniški šoli. Mogoče je imel prav.« Na Fayino žalost je bilo to njuno najvišje merilo.
Faye je bila nanadoma slabe volje. »Za božjo voljo, človek ni peder samo zato, ker noče igrati nogometa. Mogoče pa ga zanimajo druge stvari.«
»Nikoli ga ne vidiš z dekleti.« Tudi Lionela niso videvali z dekleti, vendar Faye tega ni hotela omenjati. Ward je menil, da skriva svoje ljubezensko življenje zase. Kljub temu pa ga ni obsodil, da se druži z moškimi že samo zato, ker ga ni videval z dekleti.
»Mislim, da nisi pošten. Za božjo voljo, obnašaš se, kot bi lovil čarovnice.«
»Ne, samo nočem, da bi Lionel nevede živel s kakim prekletim toplim bratcem.«
»Prepričana sem, da je dovolj star, da lahko to sam ugotovi. Če je res tako.«
»Mogoče pa ne, ko je vendar tako zaverovan v svoje nore filme. Včasih se mi zdi, da se je popolnoma izgubil v svojem svetu.« No, si je rekla, vsaj toliko je opazil na svojem najstarejšem sinu.
»Izredno ustvarjalen fant je.« Strašno rada bi Wardu obrnila pozornost z Johna. Tudi sama si je priznala, da je bil nocoj nekam drugačen, vendar se je nagonsko zavzela zanj. Sumila je, da ima razmerje z Johnom. Le da se na Lionelu ni videlo, kaj je, medtem ko je John začel kazati znake homoseksualnosti. Med večerjo je veliko govoril o dekoraterstvu in notranji opremi. Morda je res prišel čas, ko bo morala o njem spregovoriti z Lionelom. »Dragi, si videl Lijev zadnji film? Čudovit je.«
Ward je vzdihnil in v spodnjih hlačah sedel na posteljo. Še vedno je bil lep moški in pri oseminštiridesetih je imel še vedno enako dobro postavo kot njegova sinova. »Med nama rečeno, Faye, moram ti povedati, da to ni ravno film po mojem okusu.«
»Gre za novi val, dragi.«
»Ki pa je še vedno nekaj, česar ne razumem.«
Nasmehnila se mu je. Svoje delo je opravljal zelo dobro, toda za novotarije ni imel nobenega smisla. Iskal je finanserje za njene filme, vendar ni kazal nikakršnega zanimanja za nove smernice v filmu. Festival v Cannesu tega leta se mu je zdel obupen. Nadvse rad pa je imel podelitve nagrad Ameriške akademije in je bil strašno razočaran, da Faye ni dobila še enega oskarja. Da bi jo potolažil, ji je kupil prekrasen prstan s smaragdom in jo s tem spomnil na stare čase pred letom 1952, ko se jima je spremenilo vse življenje. »Dragi, mislim, da bi moral dati Lijevim filmom malo več priložnosti. Nekega dne te bo strašansko presenetil in dobil nagrado za enega svojih nenavadnih kratkih filmov.« Faye je bila prepričana v to, Ward pa ni bil videti posebno presunjen.
»Dobro zanj. Si danes kaj slišala Grega? Rekel je, da nam bo javil glede tistega konca tedna, ko naj bi šli k njemu,«
»Ne, ni klical in tudi ne vem, če bom lahko šla. V naslednjih treh tednih bom imela vsak dan sestanke z novim scenaristom.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Včeraj je zasedala Pokrajinska gospodarska konzulta
Potrjena rast storitvenega sektorja ob krčenju industrije in kmetijstva
S slovesnostjo v občinskem svetu
Galeristu Leu Castelliju priznanje zlati sv. Just
Tudi v zadnjem letu se je v gospodarstvu tržaške pokrajine nadaljevala krepitev terciarnih dejavnosti, medtem ko so se še bolj skrčile industrijske in kmetijske dejavnosti. Narasla je tudi splošna raven nezaposlenosti, in to kljub nadaljnjemu drastičnemu upadanju števila prebivalcev ter nezadržnemu staranju demografske strukture, ki ima za posledico podpovprečno nizek odstotek aktivnega prebivalstva (37,8%). Iz teh temeljnih podatkov, uokvirjenih v analizo mednarodnega, državnega in deželnega gospodarskega položaja, je izhajalo obsežno poročilo o tržaških gospodarskih razmerah, ki ga je na včerajšnjem drugem rednem letnem zasedanju Pokrajinske gospodarske konzulte prebral predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi.
če je konzulta na eni strani prepričana v nujnost okrepitve in izboljšanja obstoječega proizvodnega sistema, pa po drugi strani opozarja, da so neob-hodno potrebna tako materialna kot zakonska sredstva za ploden in urejen razvoj terciarnega sektorja,. ki mora biti usklajen z evropsko zakonodajo. Žal je po letu dni od zadnjega poročila o gospodarskem položaju v pokrajini, ki ga je označevalo navdušenje nad sprejetjem zakona št. 26 (paketa za Trst), moral predsednik Tombesi včeraj še enkrat ugotoviti nezadostno izrabo najpomembnejših olajšav, ki s tekom časa žal izgubljajo svojo učinkovitost. Res je, da objektivnih razlogov za tako zadržanje ne manjka, najpomembnejši pa je vsekakor pomanjkanje primernih prostorov za nove proiz-
vodne pobude. Toda, če ima paket neke vrste nadomestni značaj za tržaško in goriško pokrajino, bi moral široko mednarodno vlogo vse dežele uveljaviti zakon o obmejnih območjih, ki so ga predčasne volitve in s trenutne težave zavrle na njegovi parlamentarni poti. S tem zakonom bi morala biti dokočno priznana tudi mednarodna vloga tržaškega pristanišča, z uveljavitvijo njegovih komercialnih prostih con ter v tesni povezavi s finančnimi in bančnimi službami ter z razvitim storitvenim sektorjem. Posebno pozornost zasluži vtem okviru zunanjetrgovinska dejavnost, ki v svoji tradicionalni obliki ni več sposobna učinkovito reševati zapletene probleme prakse mednarodne menjave. Poročilo se je ob tem posebej ustavilo pri zunanjetrgovinskem sodelovanju z Jugoslavijo, kjer avtonomni računi in kompenzacijska menjava postajajo vse bolj dragoceni načini blagovne menjave. Prometne povezave, znanstveno-razisko-valne dejavnosti, trgovina, obrtništvo in turizem so bila naslednja pomembna poglavja poročila, ki se je zaključilo s pregledom problematike podjetij z državno udeležbo, sektorja, ki ga je treba postaviti na nove temelje in oživiti, »vzporedno z uvajanjem novih tehnologij in s spodbujanjem dodatnih proizvodnih pobud«.
Naslednji govornik na zasedanju konzulte je bil deželni odbornik za finance Dario Rinladi, ki je poudaril primarno nalogo Dežele pri skrbi za utrjevanje podjetij, za povečanje zaposlenosti, za nove proizvodne in sto-
ritvene pobude, za tehnološko prenovo in za tesnejšo povezavo z mednarodnim tržiščem. Posebej se je ustavil pri uresničevanju obmejne vloge FJK znotraj EGS in pri sodelovanju s sosednjima Slovenijo in Hrvaško, svoj poseg pa je končal z ugotovitvijo, da nekritično vztrajanje pri obstoječem, ne da bi hkrati razvijali novega, prinaša gotov polom v prihodnosti.
V razpravo, ki jo je začel predsednik sekcije za zunanjo trgovino pri pokrajinski konzulti Latcovich, je posegel tudi njen podpredsednik in predstavnik SDGZ Marino Košuta. Poudaril je veliko skrb, ki jo Trgovinska zbornica, Zveza trgovcev in SDGZ posvečajo avtonomnim računom in kom-penazacijski menjavi s sosednjo Jugoslavijo in dodal, da bo v prihodnje potrebno poskrbeti še za prilagajanje operativnih in podjetniških struktur, da bodo sposobne novega načina dela in večjega vključevanja v uresničevanje internacionalizacije tržaškega gospodarstva. Trst se mora namreč kot posrednik vključiti v izmenjavo blaga, storitev, tehnologije, marketinga in drugih dejavnosti razvitega terciarnega sektorja med obema velikima deloma Evrope, je poudaril Košuta in predlagal, naj Trgovinska zbornica v tem smislu posreduje na odgovornih ravneh za prilagoditev operativnih služb potrebam sodobnega mednarodnega prometa in poskrbi za izdelavo strateškega srednje- in dolgoročnega programa, ki bi tržaškim podjetjem ponudil usmeritve za čim učinkovitejši nastop na mednarodnem tržišču.
(vb)
S slovesnostjo v dvorani občinskega sveta so tržaški kronisti včeraj svečano podelili svoje priznanje, zlatega sv. Justa, newyorškemu galeristu Leu Castelliju. Nagrada, ki so jo prvič podelili pred dvajsetimi leti, je priznanje tržaških kronistov someščanom, ki so se uveljavili v domovini in v svetu ter na ta način prispevali k slovesu Trsta.
Letošnji nagrajenec Leo Castelli, ki ohranja še vedno tesne stike s svojim rojstnim mestom, vodi eno najbolj znanih umetnostnih galerij v svetu in je tudi kot mecen prispeval k uveljavitvi evropskih umetnikov v ZDA. Med včerajšnjo slovesnostjo, ki je privabila v občinski svet nenavadno veliko ljudi, je Castelli na kratko obnovil
prehojeno pot in srečno naključje, zaradi katerega se je v Parizu začel ukvarjati z umetnostjo in ki ga je rešila sicer gotove, vendar zanj sive in neprivlačne kariere uradnika zavarovalnih družb.
Priznanje je nagrajencu izročil predsednik združenja deželnih kronistov Giorgio Cesare (na sliki). Svečanost je zveza kronistov izkoristila, da bi posebno priznanje - oko in pero, simbol kronista - podelila senatorju Stojanu Spetiču kot novinarju, ki se je uveljavil v politiki in je bil izvoljen v najvišje predstavniško telo. Župan Staffieri pa je izročil bivšemu predsedniku tržaških kronistov Ranieriju Ponisu mestni pečat za zasluge pri ustanovitvi in uveljavitvi nagrade.
Danes v Časnikarskem krožku na pobudo KPI
Srečanje o kulturni politiki Dežele
Kulturni odsek deželnega odbora KPI in deželna komunistična svetovalska skupina organizirata danes ob 15.30 v Časnikarskem krožku srečanje o kulturi v Furlaniji-Julijski krajini, oz. o javnih posegih Dežele na področju kulture. Najprej bodo Giulio Agroppi, odgovorni za Center za dokumentacijo tržaškega območja za raziskave, tržaški pokrajinski svetovalec Fabio Omero in deželni svetovalec Boris Iskra analizirali deželni zakon 68/81, nato pa bo Mario Banelli, pokrajinski svetovalec iz Vidma, vodil razpravo o kulturi v deželi. Srečanje se bo zaključilo z debato o novi deželni zakonodaji, katero bo vodil Sergio Cadorini, predsednik komisije za kulturo pri videmski Občini.
Na Velesejmu predstavili 11. Nauticamp
V kongresnem centru tržaškega gospodarskega razstavišča so včeraj predstavili okviren načrt za 11. izvedbo Nauticampa, ki bo prihodnjo pomlad. Predsednik Velese-jemske ustanove Marchio je uvodoma orisal pomen tovrstne pobude za krajevno gospodarstvo in turizem, poudaril pa je tudi, da je želja organizatorjev prestopiti ozke krajevne meje in razstavo Nauticamp spremeniti v prireditev vsedržavnega in po možnosti tudi mednarodnega značaja.
Načrt prihodnje izvedbe Nauticampa bodo izdelali operaterji skupine Progetto Trieste 2000, ki bodo tudi poskrbeli za primerno udeležbo izdelovalcev turističnih plovil, projektantov, prodajalcev, obrtnikov in turističnih agencij. Zaenkrat so svoje sodelovanje zagotovili že avstrijski, in bavarski turistični delavci pa tudi nekaj italijanskih zasebnih ladjedelnic. Pri preteklih izvedbah so na Nauticampu sodelovali in razstavljali večinoma tržaški operaterji, medtem ko je cilj, ki so si ga načrtovalci zastavili za prihodnje leto, je ponuditi res kakovostno razstavo plovil in pripomočkov za taborjenje ter prosti čas.
Sejem Nauticamp bo predvidoma marca prihodnjega leta. Želja organizatorjev in operaterjev pa je med drugim tudi ta, da bi se krajevni upravitelji tudi dejansko zavzeli za poživitev tržaškega pomorskega turizma, za katerega ima Trst izredne možnosti, ki pa jih je treba čimbolj smotrno izkoristiti.
Negodovanja so sprožili dvoumni kriteriji pri povišanjih
Naelektreno vzdušje med občinskim osebjem
Med osebjem Tržaške občine je vzdušje dokaj naelektreno. Olja na žerjavico, ki je vedno tlela zaradi neustrezne organizacije dela, je zadnje čase prilil člen 40 pogodbe, v okviru katere je predvideno priznanje višjih kvalifikacij in prejemkov osebju, ki je opravljalo večje naloge od dodeljenega staleža. Občinski odbor je prvi seznam že odobril pred meseci, drugi seznam povišanih uradnikov pa je sprožil plaz polemik in negodovanj, kajti od skupnih 1500 prošenj je odbor sprejel le kakih 500. Sindikata CISL in UIL sta se z izbiro strinjala, CGIL pa se je umaknila. Naj pri tem mimogrede zapišemo, da je na Občini zaposlenih tri tisoč uslužbencev, od katerih je okrog 800 vpisanih v CISL, 530 v CGIL, 500 v UIL, okrog 350 pa v avtonomni sindikat.
Kar najbolj razburja »izločence«, so kriteriji, po katerih naj bi bil kdo povišan. Ugotavljajo namreč, da so prevladale osebne simpatije, večja ali manjša naklonjenost šefa, pripadnost
določenim strankam in strujam. »Kdor je hodil na kavo z direktorjem, ta je gotovo napredoval,« se jezijo nekateri uradniki in pri tem dodajajo, da so vsi člani urada, ki je imel čez delo v zvezi s prošnjami, dosegli napredovanje. Zaradi osebnih favoritizmov naj bi se na primer, zgodilo, da so od 12—15 tehni-
Opozorilo Opencem: dela na plinskem omrežju
Občinsko podjetje ACEGA obvešča, da bo jutri, 2. decembra, opravljalo zdrževalna dela na plinskem omrežju za Opčine. Uporabnike zato naproša, da iz varnostnih razlogov čimbolj omejijo porabo plina. Nadalje priporoča, naj uporabniki zaprejo plinske pipe, če bodo opazili, da je plamen nestalen.
Obisk pri Danilu Turku, ki piše knjigo spominov
Joco praznoval 75-letnico s srečanjem z otroki
V Lovrečiči pri Umagu je te dni slavil svojo 75-letnico Danilo Turk-Joco. Pravzaprav je svoj rojstni dan preživel na osnovni šoli v Spodnji Idriji, kjer je šolarjem pripovedoval svoje spomine, povedal nekaj recitacij, pa tudi nekaj veselega.
»Učiteljica Irena Cigale iz tamkajšnje šole Vojkove brigade mi je napisala lepo pismo,« mi je povedal, ko sem ga obiskala v Lovrečiči, kjer pridno zbira gradivo za svojo knjigo. »Veš, napisala je, da je obujanje tradicij narodnoosvobodilne borbe učinkovito, če ga prikaže in o njem spregovori udeleženec te borbe. Napisala je še, da me poznajo kot igralca in da me pravzaprav smatrajo že za svojega. Srečen sem tega povabila in vesel bom, da bom prav ob svojem rojstnem dnevu med našimi otroki.«
»Obiskala sem te, da ti predvsem čestitam in da te tudi povprašam, kako gre s pisanjem te tvoje knjige; kakšni bodo tvoji spomini, kaj vse si obdelal in kaj boš napisal takega, da bo blizu tudi mladini.«
»Veliko je spominov in v glavnem je moje delo že končano. Začel sem s spomini na svojo mladost, kako sem prvo vojno preživljal kot otrok, kako sem že tedaj občutil strahote vojne, lakoto, trpljenje. Nadaljeval sem s spomini iz svojih šolskih let v Trstu, pa s pobegom v Jugoslavijo, kjer sem se vključil v gledališče; kako sem preživljal ustaške in italijanske zapore, kako sem odšel v partizane - najprej na Primorsko v Gregorčičevo brigado, od tu v Gradnikovo brigado, nato v 14. divizijo in seveda moj spomin na ustano-
vitev prve slovenske igralske skupine. To je bilo nekaj enkratnega. Gledališče je tedaj pomenilo borcem, pa tudi vsem našim ljudem, ogromno. Dajalo jim je poguma, vzpodbude, da so lažje preživljali težke čase in da so trdno verjeli v boljšo prihodnost. Seveda se bom spomnil tudi raznih dogodkov iz časa borbe. Potem pa se nadaljujejo moji spomini s povojnim bivanjem v Trstu, z začetkom gledališke dejavnosti, z mojim delom v tem gledališču, s prirejanjem velikih manifestacij v Trstu, baklad, prvomajskih prireditev itd.«
Tu so Jocotu misli zastale prav na prvi predstavi Slovenskega gledališča v dvorani Penice, kjer so popoldne igrali Hlapca Jerneja, zvečer Desetega brata, drugi dan pa komedijo Scampo-lo.
»Tako sem bil zaseden z raznimi organizacijskimi težavami, z nabavljanjem vsega, kar je bilo za predstavo potrebno, z vožnjami v Ljubljano pa zopet v Trst, da sem spravil skupaj vse, kar smo potrebovali, da pravzaprav nisem sodeloval v teh predstavah, temveč sem le prebral poslanico Otona Župančiča pred zaprto zaveso. Potem sem šel pred dvorano in vodil naše delavce - Slovence in Italijane, da smo branili dvorano in občinstvo pred fašisti, ki so demonstrirali v Drevoredu XX. septembra.«
Kot gledališki, filmski in televizijski delavec je Joco posvetil svoje spomine, ki bodo objavljeni v tej knjigi, kot mi je povedal, predvsem tej svoji dejavnosti pa tudi in predvsem delova-
nju tržaškega gledališča, ki ga, kot je sam dejal, smatra še vedno za svoje.
»Naše gledališče je pravzaprav kot moj otrok. Bil sem med njegovimi ustanovitelji in vem, koliko težav in poti je bilo, da smo spravili na oder prve predstave. Pa mi ni žal vsega tega dela. Žal mi je le, da se ta naša gledališka hiša otepa s tako težkimi finančnimi problemi, ki bremenijo njeno delo in grozijo večkrat tudi obstoju tega gledališča.«
»Tvoji spomini bodo resni, pa verjetno tudi veseli, saj se tudi v najtežjih trenutkih dogajajo tudi bolj veseli dogodki.«
»Res je. O takih veselih dogodkih še posebno rad spregovorim otrokom, ki jih radi poslušajo. Takšen je na primer dogodek, ki ga rad vedno povem, ko odgovorim otrokom, kaj je pravzaprav strah. Preživeli smo kot borci eno najtežjih ofenziv. In ko smo po težkih bojih počivali lačni in utrujeni, se mi je zazdelo, da slišim od zunaj brzostrelko - težko bredo. Pognalo me je skozi vrata, pa sem videl, da je stražar povsem miren. Kaj nisi slišal strojnice, sem ga vprašal. Nisem, mi je odgovoril. Ti si spal, sem mu rekel in takoj zamenjal stražarja. Čez čas sem ponovno zaslišal težko bredo. Zopet sem odprl vrata, strmel v noč, pa ni bilo nikogar. Tokrat sem vedel, da nekaj ni v redu, kajti tudi sedaj stražar ni slišal ničesar. Takrat sem zagledal ob kozolcu veliko desko, na kateri je sedel pes in si s šapami obiral bolhe. Njegove udarce je bilo v kuhinjo slišati kot regljanje brzostrelke. Vidite otroci, zaključim ponavadi to svoje pripovedovanje, to je strah.«
»Svoj rojstni dan preživljaš torej ob pisanju spominov in z obiski na raznih šolah. Si ob vsem tem optimistično razpoložen ali pa imaš dvome in morda tudi skrbi za našo bodočnost?«
»Optimist je danes težko biti, saj vidimo vsi, da preživljamo težke trenutke. Zato pa vedno naglas povem, da se nisem boril za to, da bi bili nekateri nepošteni na račun poštenih. Šel sem v borbo za ideale, za katere so mnogi naši padli. Tem idealom ostajam zvest in želel bi, da bi tem idealom ostali zvesti tudi naši mladi.«
NEVA LUKEŠ
kov na urbanističnem oddelku napredovali le nekateri, pa čeprav so opravljali isto delo kot preostali. Zgodilo se je tudi, pravijo uradniki, da je mlajši uradnik prehitel v karieri starejšega kolego, pri tem pa ni znano, po kakšnih zaslugah. Spet drugi namigujejo na dejstvo, da so si nekateri uradniki prislužili povišanje tako, da so se vpisali v CISL. Takih naj bi bilo okrog 35, pravijo.
Predstavnik CGIL za javne uslužbence Marino Sossi priznava, da je uresničevanje člena 40 spravilo na kolena že marsikatero večjo občino in da so objektivne težave velike. Prav zato pa bi moral odbornik za osebje, socialist Seghene, ukrepati zelo previdno in premišljeno. »Seghene pa je ravnal brezobzirno, zaletavo, površno. Ni se zavedal, da je člen 40 nož z dvojnim rezilom. Lahko bi pomenil resnično sanacijo, tako pa postaja pravi bumerang,« ugotavlja Sossi. »Kar je najhujše, pa je barbarsko vzdušje, ki preplavlja občinske hodnike. Uradniki se medsebojno obtožujejo in žalijo, nastaja prepad, ki ga bo težko zapolniti.« CGIL je pred dnevi poslala občinskim svetovalcem odprto pismo, v katerem sprašuje, če je res, da je odbor sklepal o povišanjih na tajnih sejah, češ da so bili vsi funkcionarji povabljeni, naj zapustijo sejo. V pismu nadalje CGIL zahteva, naj odgovorni čimprej sporočijo razloge za zavrnitev, tako da bodo uslužbenci lahko vložili priziv na deželno upravno sodišče, pri čemer jim bo CGIL nudila odvetniško pomoč.
Na petkovi seji občinskega sveta je predstavnik MT Parovel vložil predlog sklepa, naj sezname za napredovanja pregleda posebna komisija sindikalistov, upraviteljev in občinskih funkcionarjev, katerih mnenje naj bi bilo obvezujoče. Njegov predlog je podprlo več kot 20 svetovalcev (SSk, KPI, MSI in Aprigliano), tako da se bo moral občinski svet sestati v roku 10 dni in razpravljati o predlogu.
Seghene je na petkovi seji in v izjavah tisku izjavil, da vodijo vso zadevo po predpisih in zagotovil, da bodo priznanje dobili vsi, ki imajo zanj pogoje. Zavrnil je tudi vse obtožbe o morebitnih nepravilnostih ali diskriminacijah ter obljubil, da bodo vsi, ki niso napredovali, prejeli obrazložitev. Seghene je tudi zanikal, da bi odbor sklepa) na tajnih sejah.
Včeraj se je izvedelo, da je zadeva tudi v rokah namestnika državnega tožilca Grohmana. Njegovo zanimanje je sprožil sam župan Staffieri, ki ga je obvestil o obtožbi misovskega svetovalca Depola, ki je na eni od prejšnjih sej izjavil, da so se dogajale nepravilnosti. Grohman je že povabil Depola na pričevanje, kako pa zadeva teče naprej, zaenkrat ni znano.
• Odbor za cvetje v Trstu organizira jutri ob 17. uri nagrajevanje natečaja Cvetje v Trstu. Nagrajevanje prireditve, ki je potekala od 1. junija do 31. julija 1987, bo v sejni dvorani Združenja trgovcev in lastnikov javnih lokalov (Ulica Rettori št. 1).
Nepričakovana odločitev tržaškega občinskega odbora
Odbita zahteva, da bi občinski svet razpravljal o odstavitvi Staffierija
Tržaški občinski odbor je sinoči sprejel sklep, da ne bo sklical občinskega sveta na izredna zasedanja za razpravo in glasovanje o zahtevi po odstavitvi Ustarskega župana Staffieri-K Kot je znano, je bila zahtevo postavila tretjina občinskih svetovalcev, kot predpisuje zakon, že pred nekaj tedni, in sicer s tremi ločenimi dokumenti, ki so jih podpisali svetovalci KPI, Tržaškega gibanja in Mestne liste, misovci ter bivši odbornik Slovenske skupnosti Aleš Lokar. Prav dejstvo, da zahteva ni bila postavljena z enim samim dokumentom ter da so njene utemeljitve različne in nespecifične, je občinski odbor privedlo (po Posvetovanjih in izraženih mnenjih občinske pravne službe in tržaške prefekture) k tej odločitvi, da praktično zavrne'zahtevo po odstavitvi župana kot nesprejemljivo.
Tak odborov sklep, ki prihaja precej nepričakovano, bo prav gotovo sprožil še hujšo polemiko med strankami, ki vodijo občinsko upravo (kljub potrjenemu razbitju koalicije) in opozicijo, ki si je z zahtevo po odstavitvi obetala, da bo vendar prišlo do političnega razčiščenja. V tržaški občinski upravi so namreč razmere postale v zadnjih mesecih, zlasti odkar so socialisti in demokristjani jasno in javno proglasili razpust večinske koalicije in večkrat Ponovili zahtevo po posledičnem odstopu Staffierija, skoraj nemogoče. Občino namreč upravlja župan, ki so mu stranke koalicije, ki ga je izvolila, odrekle zaupanje, sam pa zavrača
umik, zaradi česar grozi Trstu upravna paraliza.
Toda strankam sicer razpadle večine ne prija niti zaostritev ozračja, ki bi jo izzvala razprava in glasovanje o morebitni odstavitvi, od tod po vsej verjetnosti sinočnji sklep tržaškega občinskega odbora. Odločitev o tem, ali bo zahteva po Staffierijevi odstavitvi prišla pred občinsko skupščino sicer ni popolnoma dokončna, saj mora odborov sklep o zavrnitvi še potrditi (ali razveljaviti) Pokrajinski nadzorni odbor. Ni dvomiti, da bodo-predlagatelji zahteve po odstavitvi v prihodnjih dneh ponovno nastopili pri tem nadzornem organu, kot so to že storili v preteklih dneh. Svetovalec
Tržaškega gibanja Parovel je namreč že v soboto poslal pismeni uradni poziv starejšemu odborniku tržaške Občine De Gioi, županu in odboru, ter v vednost tudi prefektu in nadzornemu organu, v katerem utemeljuje zahtevo po nujnem sklicanju izrednih sej občinske skupščine o odstavitvi. V njem trdi, da nikakor ni nujno, da bi vseh 20 svetovalcev podpisalo isti dokument, in da občinski odbor nima kaj razpravljati o utemeljitvah zahteve po odstavitvi, pač pa mora samo poskrbeti za sklicanje skupščine, ki je edina pristojna odločati o tem, če so razlogi sprejemljivi. Občinski odbor pa je odločil včeraj prav nasprotno, zaradi česar je pričakovati hudo zaostritev polemike in nadaljnje pobude opozicije, da pride do razčiščenja.
Bordon: Nevarno je odlagati ugodnosti za obmejna območja
Komunistični poslanec Willer Bordon, član ožjega odbora za izdelavo poenotenega besedila zakona o ugodnostih za obmejna področja, je v tiskovnem sporočilu izrazil zaskrbljenost nad posegom socialističnega vladnega podtajnika Sac-conija, ki je pretekli teden zahteval prekinitev del omenjenega odbora, dokler vlada ne predloži o tej snovi svojega zakonskega osnutka. Bordon pri tem poudarja, da gre za nevarno odlaganje uzakonitve ugodnosti za obmejna področja (v finančni zakon so potrebno finančno kritje vključili šele na ponoven enoten pritisk vseh parlamentarcev naše dežele), ki je toliko bolj zaskrbljujoče, ker pristojni minister Santuz (po besedah tržaškega demokristjanskega poslanca Co-lonija) o Sacconijevi pobudi ni vedel ničesar. Ob takem stanju se po Botdono-vem mnenju postavljata dve vprašanji: če hoče kdo iz vrst PSI izkoristiti ta zakon v volilne namene, in če ni pri tejn nevarno, da se razbije enotnost, ki so jo dosegli vsi deželni parlamentarci.
Porotno sodišče o smrti 42-letne A Ime Fiocco
Morilec iz Ul. Flavia obsojen na 18 let ječe
Tržaško porotno sodišče je včeraj obsodilo 39-letnega Maria Ulcigraia na 18 let zapora zaradi umora 42-letne Alme Fiocco. Krvav dogodek se je pripetil v noči med 15. in 16. decembrom lani v Ulcigraievem stanovanju v Ul. Flavia 12. Sodišče je obsodilo še tri ljudi, 26-letno Patrizio Ferlugo, 27-let-no Roberto Obran in 20-letnega Stefana Musenicha, na štiri mesece zapora pogojno, ker niso nudili pomoči nesrečni žrtvi, dva obtoženca, 34-letnega Ettora Benedettija in 36-letno Carmen Scanduzzi (tudi le-ta sta bila obtožena, ker žrtvi nista nudila pomoči), pa sta bila oproščena, ker nista zakrivila kaznivega dejanja.
Mario Ulcigrai se je usodnega 15. decembra lani vrnil v nočnih urah domov z družico Almo Fiocco in znanko Patrizio Ferlugo. Vsi trije so bili dokaj vinjeni. Ulcigrai je bil še posebno razgret, ker mu je Fioccova malo prej razkrila, da ga bo zaradi izredno napetih in neurejenih medsebojnih odnosov zapustila. Moški je v trenutku besa zgrabil za nož in mahnil Fiocco-vo po roki. Ferlugovi, ki je prisostvovala prepiru, je vendarle uspelo odvzeti nož iz njegovih rok, Ulcigrai pa je malo zatem posegel po drugem nožu. Fioccovo je pahnil vznak na posteljo in jo zabodel v bok.
Tudi tokrat je Ferlugovi uspelo umiriti napadalca. Le-ta je zatem prisilil ubogo Fioccovo, da je počistila krvave madeže na tleh, kmalu zatem pa so vsi trije zaspali.
Naslednjega dne je Ulcigrai ukazal žrtvi, naj pripravi kavo. Poskrbel je sicer, da so Ferlugova in še nekateri drugi njihovi znanci, ki so se tistega dne zglasili pri njem, Fioccovi vendar-
le na silo obvezali rano v boku. Ženska se sprva ni počutila slabo, popoldne pa se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo in v večernih urah je umrla. Obdukcija je pokazala, da je umrla zaradi peritonitisa. Če bi ji pravočasno nudili zdravniško pomoč, bi ji rešili življenje...
Na včerajšnji sodni obravnavi je Ulcigrai večkrat ponovil, da se ne spominja točno, kako so se odvijali dogodki tisto usodno noč. Spomnil se je, da je držal v roki nož in je nato zabodel žimnico. Ostali obtoženci so vztrajali pri dejstvu, da niso vedeli za težko poškodbo Fioccove; eden od njih je tudi povedal, da je sama žrtev odklonila poseg Rdečega križa. Drugi je dodal, da je Ulcigrai 16. decembra zvečer tuhtal, kako naj bi se odkrižal trupla, drugim pa naj bi zagrozil, naj ne obveščajo policije.
Javni tožilec Coassin je orisal Ulcigraia kot človeka, ki sploh ni pokazal znakov kesanja nad hudim zločinom; po svoje je skušal dokazati, da je hotel umoriti žrtev, ob koncu svojega govora pa je zahteval zanj 22 let ječe, za ostalih pet obtožencev pa 6 mesecev zapora.
Porotnikom je bilo pičle pol ure dovolj za obsodbo Ulcigraia na sicer nekoliko nižjo kazen (18 let); trije od njegovih znancev so bili obsojeni pogojno na 4 mesece, dva pa sta bila oproščena.
t
V globoki žalosti nas je zapustila naša draga
Plameni hudo poškodovali zapuščeno neoklasično vilo
Silovit požar je včeraj popolnoma uničil južno krilo štirikotne neoklasične stavbe na Reški cesti 53, ki je znana pod imenom Villa Brigido in v notranjosti katere je več dragocenih fresk in reliefov. Stavba je bila zgrajena konec 18. stoletja in je bila poletna rezidenca avstrijskih guvernerjev, a je bila že več let zapuščena. Gasilci so v velikem številu — bilo jih je 15 z oddelkovodjo Panze-rom — prispeli na Reško cesto na telefonsko opozorilo sosede in so delali skoraj osem ur, od 8.30 do 16. ure, da so ukrotili rdečega petelina. K sreči pa burja ni Povzročila še večje škode, saj je pihala proti travniku in ne proti bližnjim hišam. V hiši je verjetno prenočil kak berač, ki si je v prvem nadstropju zanetil ogenj, da bi se ogrel. Nepazljivost pa je povzročila silovit požar.
Na cesti povoženi dve ženski: ena umrla, druga hudo ranjena
Trevisa, ki je imel okrvavljena zadnja kolesa. Ne potniki ne šofer avtobusa, 57-letni Luigi Martin iz Conegliana, niso opazili, starke, ki je zdrknila pod kolesa vozila.
Dinamika nesreče pa je še vedno nejasna. Starka je verjetno prečkala cesto med Ul. Gallina in Ponte della Fabra in na ozkem pločniku, ki razmejuje cesto, čakala, da avtobus odpelje mimo. Usoda pa je hotela, da se je starki spodrsnilo in da je zdrknila pod kolesa avtobusa.
Ob vhodu v predor v Žavljah, na cesti, ki pelje proti Škofijam, pa se je včeraj popoldne hudo ponesrečila 38-letna Franca Millo iz Ul. Flavia di Stramare 31. Ženska se je verjetno vračala domov in je prečkala cesto pred predorom, ko je pripeljal avto 126 zastava s koprsko registracijo, ki ga je upravljala Irena Kocjančič iz Kopra. Avto je trčil naravnost v peško, ki je obležala na tleh. V katinarski bolnišnici, kamor je ranjenko prepeljal rešilec miljskega Rdečega križa, so ugotovili, da je Millova utrpela številne notranje in zunanje poškodbe ter jo zadržali na začasnem opazovanju. Zdravniki so si zanjo pridržali prognozo.
Tržaške ceste so ponovno terjale krvni davek: včeraj in predvčerajšnjim sta se namreč pripetili dve hudi prometni nesreči, v prvi od katerih je izgubila življenje starka, v drugi pa je bila hudo ranjena mlajša ženska.
V nedeljo popoldne, nekaj pred 17. uro, se je na Trgu Goldoni pripetila srhljiva smrtna nesreča, v kateri je umrla 85-letna Lucia Piolla Rizzardi iz Ul. Baiamonti 6. Potniški avtobus jo je povozil, ko je skušalaprečkati cesto, in ji popolnoma zmečkal noge. Ko je prispel rešilec Rdečega križa, zanjo ni bilo več pomoči. Vse se je zgodilo tako na hitro, da mimoidoči sploh niso opazili, kako je prišlo do nesreče. Naenkrat so videli žensko na tleh, ki se je še zvijala od bolečin, nihče od njih pa ni znal povedati, kako se je ponesrečila. Nekateri so opazili le, da je prav takrat privozil mimo izletniški avtobus. Na osnovi tega pričevanja so karabinjerji po vsej pokrajini sprožili lov na avtobus. Kmalu zatem so na-brežinski karabinjerji na trbiški cesti naleteli na avtobus družbe Carraro iz
Heroin so razpečevali v rojanski četrti
Se štiri aretacije zaradi mamil
Mamila, v tem primeru heroin, so spet v beležnici črnega kronista. Agenti letečega oddelka so včeraj namreč sporočili, da so zaradi razpečevanja in posesti heroina aretirali štiri osebe. Te so: 47-letni Francesco Tuto-ne (rodil se je v Palermu, biva pa v Milanu), 29-letni Marino Paussi iz de-vinsko-nabrežinske občine, 39-letna Gianfranca Pisani iz Trsta in 30-letna Rossella Sibilio, tudi iz Trsta. Med preiskavo so agenti zaplenili 100 gramov heroina vrste brown sugar, ki ga je Tutone skril za pečjo v stanovanju na Trgu Tra i Rivi, s katerim je razpolagal med svojimi občasnimi obiski v Trstu.
S preiskovalnim delom je policija začela pred več tedni, ko ji je prišlo na uho, da se je razvila med Milanom in Trstom trgovina s heroinom in da so ga v večjih količinah razpečevali v Rojanu. Med oprezanjem v rojanski Četrti so dejansko opazili (in tudi fotografirali) številne narkomane, ki so se sukali na glavnem trgu. Kot je pozneje pokazala preiskava, je Tutone že Cest mesecev zalagal tržaške uživalce mamil s heroinom; po vsej verjetnosti 9a je dobival od svojih prijateljev, kajti kaže, da je Tutone, ki je bil v preteklosti že večkrat obsojen prav zaradi razpečevanja mamil, v zelo dobrih odnosih s sicilsko kriminalno mrežo, ki deluje v Milanu. Tutone je večje količine heroina (po 40-50 gramov na teden) prodajal Paussiju, ki je tudi star znanec policije. Ta je prek Pisanijeve in Sibiliove širil razpečevanje med narkomane.
Prav Paussija so agenti zasačili tako rekoč na delu. Pričakali so ga namreč v Tutonejevem stanovanju, kamor je
Francesco Tutone, Marino Paussi in Rossella Sibilio
prišel, da bi obnovil zalogo s heroi-	mente, ki potrjujejo, da je imel	posle s
nom, ki so jo agenti našli skrito za	Tutonejem. Proti vsem štirim	je na-
pečjo. Paussiju so zaplenili tudi tri mi-	mestnik državnega tožilca Staffa izdal
lij one lir, krožne čeke in razne doku-	zaporne naloge.
Amnestija za fašista in sindikalista CGIL
Tržaško sodišče je včeraj apliciralo amnestijo za prekrške, katerih so bili obtoženi 27-letni Angelo Lippi, 23-letni Mauro Goina (oba sta znana tržaška fašistična aktivista) in 41-letni Mauro Gialuz, bivši pokrajinski tajnik CGIL.
Dogodek, ki je pripeljal vse tri pred sodišče, se je pripetil 22. junija pred petimi leti. Tega dne so tržaške demokratične sile priredile manifestacijo v znak solidarnosti s palestinskim ljudstvom. V križišču Ul. Carducci in Ul. Battisti je skupina neofašistov, med katerima sta bila tudi Lippi in Goina, napadla sprevod. Posegla je policija in aretirala tri neofašiste (poleg Lippija in Goina tudi mladoletnega Andrea D. N.) Lippi je imel pri sebi toporišče krampa, Goina pa robček, na katerega je privezal šop ključev. Oba so prijavili sodišču zaradi posesti nepravega orožja.
Gialuza so policijske oblasti prijavile sodstvu nekaj dni kasneje zaradi upiranja javnemu funkcionarju. V obtožnici je pisalo, da ni hotel povedati policijskemu funkcionarju svojih osebnih podatkov.
Na včerajšnji kratki razpravi so se javni tožilec Drigani, branilec Lippija in Goine Giacomelli in Gialuzov zagovornik Ulcigrai izrekli za amnestijo. To tezo je sprejelo tudi sodišče.
Kriminalna mreža se še razpreda
Kriminalna mreža, ki ji je prišel na sled tržaški leteči oddelek, se ni še v celoti razpredla. Zadnje preiskave, pri katerih sodelujeta tudi leteča oddelka iz Benetk in iz Vicenze, so pokazale, da so nekateri aretiranci po malem prodajali tudi orožje: Kaže namreč, čeprav so vesti še neuradne, da so si nekateri člani organizacije za potrebno dozo mamila priskrbeli denar prav s prodajo ali prekupčevanjem orožja, ki je verjetno tudi vojaškega izvora. Medtem pa sta že znani imeni dveh od štirih oseb, ki so jih aretirali v soboto v Jesolu. Gre za 32-letnega Bruna Perina in 23-letnega Fabia Meren-do iz Jesola. Imeni drugih dveh oseb nista še znani. Eden od njiju pa je karabinjer, ki je bil nameščen v Conegli-
Mlad Miljčan smrtno ponesrečen
Sinoči se je okrog 22.30 na križišču med Ul. Flavio in Ul. Brigata ca-sale pripetila huda nesreča, v kateri je izgubil življenje 18-letni delavec Daniele Mondo iz Ul. dei Fabbri 2 v Miljah. Mladenič se je s svojim motornim kolesom peljal iz Trsta proti domu, ko je vanj iz še nepojasnjenih vzrokov trčil peugeot 505, ki je prihajal po Ul. Brigata Casale, in ga vrgel v obcestni drog v bližini plesišča Paradiso. Avtomobil je upravljal 26-letni Tržačan Diego Leuz iz Ul. Bergamino 22. Na kraj nesreče je nemudoma prispel rešilec Rdečega križa, vendar za ponesrečenega motociklista ni bilo več pomoči. Dinamiko nesreče preiskuje prometna policija.
Miranda Lozej roj. Pangos
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 2. decembra, ob 14.30 iz kapele na pokopališču v Izoli.
Žalujoči svojci
Izola, Nabrežina, 1. decembra 1987
Zapustila me je moja draga hčerka
Nada Kovačič
Pospremili jo bomo k zadnjemu počitku jutri, 2. decembra, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani.
Užaloščena mama ter teti Vanja in Marija in drugo sorodstvo
Trst, 1. decembra 1987
Ob prerani smrti drage kolegice Nade izreka najgloblje sožalje mami in svojcem	,
upravni svet, ravnateljstvo in kolektiv Tržaške kreditne banke
Žalovanju se pridružuje
sindikat CGIL-FISAC
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega
Iva Tenceja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji potjter vsem, ki so darovali cvetje in nam stali ob strani.
SORODNIKI
Trst, 1. decembra 1987
Preteklo je deset žalostnih let, odkar ni več med nami
dr. Angelo Kukanja
V spomin: žena, sorodniki in prijatelji
Trst, 1. decembra 1987
Seniorska skupina SKD Tabor na Kolonkovcu in v Barkovljah
Seniorska dramska skupina SKD Tabor je kar dvakrat nastopila s svojo predstavo »Beseda - opereta«, ki jo je režiral Drago Gorup. V soboto zvečer je bila gost KD Rovte-Kolonkovec, kjer je nastopajoče pričakala polna dvoranica hvaležnega občinstva; v nedeljo popoldne je skupina zaigrala še v dvorani SKD Barkovlje.
Obe predstavi sta lepo uspeli; ljudje so se nazabavali, nasmejali in se igralcem zahvalili z dolgim aplavzom. Na Kolonkovcu jih je v imenu društva pozdravila Jolanda Guštinčič, v Barkovljah pa Vera Poljšak, ki jim je izročila tudi spominsko plaketo. Obema predstavama je sledila krajša družabnost. (Foto David Poljšak)
»Večer ob glasbi« v cerkvi v Trebčah
»Večer ob glasbi - mladih tržaških glasbenikov« je bil naslov koncertu, ki je bil v soboto popoldne v cerkvi sv. Andreja v Trebčah ob praznovanju farnega patrona.
V	akustični, z novimi orglami opremljeni cerkvi je nastopilo pet mladih glasbenikov: Andrej Pegan - orgle, Aleksandra Pertot - violina, Simona Slokar in Peter Filipčič - čelo ter altistka Marta Valetič.
V	prvem delu koncerta so bile na programu skladbe nekaterih baročnih skladateljev, Bachova 4. sonata v C-duru za violino, čelo in orgle in Vrabčev »Ostinato« za orgle. V drugem delu so glasbeniki izvajali, med drugim, skladbo Andreja Pegana »Ave Maria«, za konec pa še dve skladbi za orgle sodobnih skladateljev Bossija in Messiaena.
Zanimiv in bogat program naših umetnikov, ki so ga v tej sestavi prvič izvajali. Zanimiv tudi zaradi izbire skladateljev, katerih dela so prišla, v tem ambientu domače cerkve, še posebno do veljave.
Tečaj klasičnih plesov pri Domju
V Domu Mirota Ukmarja pri Domju že skoraj dva meseca teče tečaj v klasičnih plesih, ki ga je priredilo KD Fran Venturini. Prijavili so se pari vseh starosti, največ pa je tečajnikov okrog tridesetega in še več let starosti, ki bi radi nadoknadili zamujeno. Parov je okrog dvajset, v skrivnosti angleškega in dunajskega valčka, tanga itd. pa uvaja učitelj Renzo, kateremu pomaga še Patrizia. Gre za zelo resen pristop k plesnim veščinam, saj Renzo s sodelavko »strogo« sledi napredkom vsakega posameznega para, tako da so rezultati že vidni. Plesni tečaj je na sporedu ob ponedeljkih in sredah in bo trajal vse do januarja. Takrat bodo najbrž novi plesalci že nared za »samostojno« vrtenje po raznih plesiščih.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88
Danes ob 20. uri deveta predstava Mascagnijeve opere PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pido, režija Mario Za-notto.
Jutri ob 20. uri druga predstava Donizettijeve opere LA FIGLIA DEL REGGI-MENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Fi-lippo Crivelli.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Danes ob 20.30 bo skupina ATER predstavila delo A. Brachettija IN PRIN-CIPIO ARTURO CREO IL CIELO E LA TERRA. Režija Tino Schirinzi. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije so naprodaj v osrednji blagajni v Pasaži Protti.
razna obvestila
Enotna komisija za socialno-zdrav-stveno vprašanje borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v SFRJ za leto 1988 do 20. decembra t. 1. prošnje sprejemajo ANPI-VZPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, Ul. Cicerone 8/B, ter ZVI NOV, Ul. Cicerone 8/B.
Zgoniška občinska uprava bo začasno sprejela v službo uradnika-uradnico za nadomestitve stalnega osebja v letu 1988. Interesenti lahko do 9. decembra predložijo zadevno prošnjo na občinsko tajništvo, kjer nudijo tudi podrobnejša pojasnila.
razne prireditve
SKD Primorec - Trebče vabi na MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE, ki bo v Ljudskem domu 2. in 3. decembra od 15. do 18. ure.
Narodna in študijska knjižnica - Ciklus OTROŠKE URICE V NŠK - V četrtek, 3. decembra 1987, ob 17. uri v NŠK, UL sv. Frančiška 20/1, bosta pripovedovala ZIMSKE PRAVLJICE igralca SSG Miranda Caharija in Vladimir Jurc. Vabljeni osnovnošolski otroci.
KD Vesna vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM, ki bo v Domu A. Sirk v četrtek, 3., petek, 4., in soboto, 5. decembra, od 16. do 18. ure.
Osnovna šola Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na MIKLAVŽE-VANJE v petek, 4. decembra, v barkov-Ijanskem društvu - Ul. Cerreto 12. Začetek ob 15.30.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza vabi ob 80-letnici slikarja LOJZETA SPACALA na srečanje, ki bo v petek, 4. decembra, v Kulturnem domu. Začetek ob 19. uri z odprtjem likovne razstave in nastopom Godalnega kvarteta GM.
KD Rdeča zvezda priredi v športno-kulturnem centru v Zgoniku v soboto, 5. decembra, s pričetkom ob 20.30 ZIMSKI PLES z ansamblom L. Furlana. Delovali bodo dobro založeni kioski, pa tudi zabavnih igric ne bo manjkalo.
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri v športno-kultur-nem centru v Zgoniku zabavno popoldne za otroke. Svetlana Makarovič bo predstavila pravljico MALI KAKADU. Vabljeni otroci in starši.
KD Slovan - Padriče prireja TEČAJ VRTNARSTVA. Predaval bo dr. M. Gregorič. Prvo predavanje bo v sredo, 9. 12., ob 20. uri. Vpisovanja sprejemata Darko Grgič - tel. 226286 - in Nataša Kalc - tel. 226306.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Frane Milčinski
Zvezdica zaspanka
Režija: BORIS KOBAL
Premiera danes, 1. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/H
vabi danes, 1. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer z naslovom
JAPONSKA LJUDSKA GLASBA
Gost večera bo mezzosopranistka
RIEKO KATSUMATA
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1987-88
3. abonmajski koncert
V četrtek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Trio Lorenz
PRIMOŽ - klavir, TOMAŽ - violina, MATIJA - violončelo
Na sporedu: Brahms, Kandušer, Šostakovič.
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
falorija
Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi v petek, 4. decembra, ob 17. uri na otvoritev razstave
Lojze Spacal
Razstava ob umetnikovi 80-letnici.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Notte italiana, dram., It. 1987, 100', r. Carlo Mazzacu-rati, i. Marco Messeri, Giulia Boschi.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 The dead (Gente di Dublino), dram., ZDA 1986, 100', r. John Huston, i. Donal McCann, Anjelica Huston.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.00 Una preghi-era per morire, dram., ZDA, r. M. Hodges; i. Mickey Rourke, Bob Hos-kins.
FENICE - 17.30, 22.15 I mlel primi qua-rant'arini kom., It. 1987, 100'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Elliot Gould, □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Hills IL, kom., ZDA, 1987, 102/ r. Tony Scott; i. Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 L'ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA, 1987, 203/ r. Bernardo Bertolucci;. i. John Lone, Joan Chen.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Harem, dram., Fr. 1985, 100/ r. A. Joffe, i. Nas-tassja Kinski, Ben Kingsley.
EDEN - 15.30, 22.00 Viziose rivelazioni, pom., □□
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 II piacere del peccato, porn., □□
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Belli Ires-chi, komič., It. 1987, i. Lino Banfi, Christian De Sica.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Le Streghe di Eastvvick, fant., ZDA 1987, 118/ r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher, □
VITTORIO VENETO - Danes zaprto. CAPITOL - 16.30, 22.00 Časa 2, srh., ZDA 1987, 84/ r. Sam Raimi, i. Bruce Campbell, Sarah Berry.
LUMIERE FICE - 16.30 in 22.00 True Stories, glasb., ZDA 1986, 110/ r. David Byrne, i. David Byrne, John Goodman. RADIO - 15.30, 21.30 Corpi caldi, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
prispevki
V	spomin na Boruta Kralja daruje Renato Doljak z družino 15.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Neva in Oskar Grgič 50.000 lir za dom -spomenik padlim v NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob Ivota Tenceja daruje Ivo Mila 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Nadja in Tamara Komar (Fernetiči)
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Boruta Kralja daruje N. K. 20.000 lir za Sklad M..Čuk.
Danes, 1. 12., ob 2. obletnici smrti naše nepozabljene none, mame in žene Marice Dekleve por. Kokelj, prvoborke, se je spominjajo mož Karlo, hči Mileva, mož Darjo in nečakinja Helena ter darujejo
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na prijatelja dr. Joža Vilfana darujejo dr. Sardoč in Anica ter Pavla Kukanja 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na strica Karla Kalca daruje Albino Cesar z družino 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob nečaka Iva Tenceja in v spomin na starše, sestre, brata daruje Dušan Košuta z družino
250.000	lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grobova Nade Križ-mančič in Boruta Kralja daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za Bazoviški dom, 25.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Briščikov in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje grafike Zora Koren-Škerk.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCČO.
V	galeriji Cartesius bo do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOME-NICO CANTATORE.
V	Domu J. Ukmarja v Skednju je do 13. decembra odprta razstava MONGOLIJA - SPOZNAJMO DRŽAVO IN NAROD. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 11. do 19. ure.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 1. decembra
NATAŠA
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 14.04 in zatone ob 3.01.
Jutri, SREDA, 2. decembra
ŽIVKA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.27 najvišja 48 cm, ob 13.24 najnižja -43 cm, ob 19.29 najvišja 16 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb narašča, veter 23 km 'na uro vzhodnik-seve-rovzhodnik, burja s sunki do 40 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandra Delli Zotti, Yvan Di Cesare, Poljanka Milkovič, Ni-cole Sacsida, Riccardo Reghini.
UMRLI SO: 70-letni Ervino Crini, 58-letni Claudio Zulian, 68-letni Vittorio Kalin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. novembra, do sobote, 5. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
25. novembra je na tržaški pravni fakulteti diplomirala
ANA BATAGELJ
Novi dr. iz srca čestitajo
prijateljice in prijatelji
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. DELLI PONTI.
_________mali oglasi________________
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mav-hinj.
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
TRI SOBE, kuhinjo, kopalnico, teraso, podstrešje in vrt v dvostanovanjski hiši v Rocolu dajem približno štiri leta v najem zanesljivim odraslim osebam. Ponudbe, z navedbo cene, poslati na Fermo Posta Centrale Trieste - št. 67763440.
AUSTIN METRO, letnik 1983, prevoženih 38.000 km, prodaja za 3.400.000 lir edini lastnik. Tel. 774651 v dopoldanskih urah.
PRODAM avto audi 80, turbo, dizel, letnik 1985, v odličnem stanju. Tel. 761819 v jutranjih urah.
USLUŽBENEC Fiata prodaja uno 45 SL, letnik 1987, prevoženih 16.000 km. Tel. 413337.
IŠČEM sodelavca/ko ali družabnika/co za novo malo vpeljano uvozno-izvozno podjetje. Zaželeno je poznanje italijanskega tržišča, vseh administrativnih operacij, poslovanja ter znanje enega od jugoslovanskih jezikov. Ma Re -Opčine 1179, 34016 Opčine. Tel. 211805.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica enkrat ali dvakrat tedensko. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno".
DRUŠTVO išče v okolici Trsta hišo, tudi v slabem stanju, v najem ali za eventualni nakup. Tel. 271882.
KUPIM hišico, tudi potrebno popravil, v Boljuncu ali bližnji okolici. Tel. 228174.
SKD BARKOVLJE išče harmonikaša za silvestrovanje. Plačilo po domembi. Tel. 69297 ali 415797.
GOSTILNA Veto na Opčinah nujno išče usposobljeno natakarico za delo v popoldanskem času. Tel. 211629.
22-LETNICA nudi lekcije osnovnošolskim in srednješolskim dijakom. Klicati ob uri kosila na št. 0481/390202 in ^vprašati po Vidi.
20-LETNO DEKLE z dokončano višjo šolo išče kakršnokoli resno delo. Tel. 200782.
SLUŽBO dobi hotelski nočni recepcio-nist. Zahtevani pogoji: poleg italijanščine in slovenščine (ali srbohrvaščine) praktično znanje tujih jezikov, veščina računskega dela, strokovne izkušnje v hotelskem ali vsaj trgovskem poslovanju, odgovornost. Samo pismene ponudbe na: Palače Hotel — Uprava, Corso Italia 63 - 34170 Gorica.
NA UL. ROSSETTI smo izgubili majhno psičko črne barve. Sliši na ime Betty. Najditelja prosimo, naj telefonira na št. 747044. Nagrada.
menjalnica
30.11.1987
Ameriški dolar			 1200.—	Japonski jen		8.—
Nemška marka 				735,—	Švicarski frank 		897.—
Francoski frank			 214,—	Avstrijski šiling		104,30
Holandski florint 			 652	Norveška krona 		187,70
Belgijski frank			 34,—	Švedska krona		200,—
Funt šterling			 2193,—	Portugalski eskudo		8 —
Irski šterling			 1932,—	Španska peseta		10,—
Danska krona			 187,50	Avstralski dolar 		800,—
Grška drahma 			 8,20	Debeli dinar		0,75
Kanadski dolar 			 900,—	Drobni dinar		0,75
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DGliVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Jviozlmb jfe za, ,',/Lo(h£ j/r V:
TRŽAŠKI
KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 - Trst
slike, ki niso le spomin
lida turk
Stari Primož s Koprivšča
Družinski poglavar z ženo in dvema hčerkama: stara fotografija, kot jih hrani vsaka družina med svojimi spomini. In vendar čaka te štiri člane sicer številnejše družine s Koprivšča nenavadna usoda. Ne vemo, kdaj je bila slika posneta, vsekakor poleti, morda v poletju 1930, ko je bilo Koprivšče še mirni zaselek pod Kalom nad Kanalom. Gospodar Močnik, po domače Primož, je bil ugleden in kar premožen član vaške skupnosti: gostilničar, trgovec na drobno in trgovec z mesom. Pri hiši je bilo dovolj dela za vse: za dve neporočeni hčeri in za sina.
30. novembra 1930 je šla Štefanija v Gorico na Andrejev sejem, njena sestra Francka je v domači gostilni stregla fantom, ki so se zbrali za nedeljski klepet, gospodar se je s fanti pogovarjal. Tedaj se je avtomobil ustavil pred hišo in iz njega so izstopili mladi financarji. V gostilni so nekaj spili, nekateri pravijo, da so med sabo zaplesali. A Francka zatrjuje, da ni navila gramofona, češ »pri nas se v adventnem času ne pleše«. Potem so financarji odšli in kmalu zatem je »Na pesku«, na ovinku nad vasjo odjeknil strel. Financar v avtu se je mrtev zgrudil. Še isto noč se je začel drugačni ples. Aretirali so vse fante, ki so bili v gostilni, pa tudi tiste, ki jih tam ni bilo, aretirali so gospodarja, Francko, sina, sosede. Ni bilo hiše v vasi, iz katere ne bi odvlekli koga na zasliševanje. Končalo se je z obsodbo 13 fantov in mož na skupno 330 let zapora.
Kdo je ubil financarja? Njegov tovariš iz ljubosumja, kot pripovedujejo vaščani? Vodilni tigrovec, kot pravijo nekateri člani te ilegalne organizacije?
Skrivnostni strel, ki je odjeknil pod Kalom 30. novembra 1930, je 12 mlajšim obtožencem, starim od 17 do 29 let, uničil mladost, jih iztrgal iz družine in zatrl njihove mlade ljubezni. 63-letni obsojenec Štefan Močnik-Primož je odsedel osem let kazni. Na domače Koprivšče se je vrnil kot 71-letni starček, potem ko so mu gostilno zaprli in ko je bil ob dobršen del premoženja. Primoževih ni več na Koprivšču. Taka je zdaj hiša, kjer je bila nekdaj njihova gostilna, ko sneg pobeli Koprivšče.
Stara družinska slika Močnikovih s Koprivšča, nekdaj mirnega zaselka pod
Kalom nad Kanalom
Taka je zdaj hiša na Koprivšču, kjer je bila še do leta 1930 prijetna domača gostilna Pri Močnikovih
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lepo pozdravljeni. Tokrat spet objavljamo dve lestvici, tedensko in mesečno, na koncu pa še imena petih nagrajencev... Dve lestvici seveda zavzemata precej prostora, tako da s tekstom ne bomo razsipni...
Štev. tednov na lestvici 23 6 6
29
2
2
2
Lestvica pretekli teden 2 1 4 3 9 7
10
1.	Martin Krpan - Še je čas
2.	VVhitesnake - Here I Go Again
3.	Cock Robin - Blood Of A Saint
4.	U2 - With Or VVithout You
5.	Bruce Springsteen - Tunnel Of Love
6.	Rink Floyd - On The Turning Away 10. 7. Agropop - Samo milijon nas je
8.	Mick Jagger - Let's Work
9.	Simpiy Red - Maybe Someday 10. Wendy & Lisa - VVaterfall
Na samem vrhu je tokrat spet nekaj sprememb, predvsem to velja za zamenjavo mest med skupinama Whitesnake in Martin Krpan. Sicer pa je tedenska lestvica močno »pomlajena«, kar obeta zanimiv razplet prav ob koncu leta.
MESEČNA LESTVICA
1.	VVhitesnake - Here I Go Again
2.	Martin Krpan - Še je čas
3.	U2 - With Or VVithout You
4.	Cock Robin - Blood Of A Saint
5.	Zucchero - Le mani
6.	Edoardo Bennato - Ok Italia
7.	Avtomobili - Ljubezen ne stanuje tu
8.	Madonna - Who's That Girl
9.	Bruce Springsteen - Tunnel Of Love 10. Rink Floyd - On The Turning Away
Tudi na mesečni lestvici »dvoboj« skupin VVhitesnake in Martin Krpan, tokrat v boljšem položaju Davida Coverdala in ekipe. Še »tehnični« podatki: U2 so na mesečni lestvici sedmič, Krpani petič, Avtomobili tretjič, kar je doslej najboljši dosežek Primorcev...
Nagrade, nagrade... Darilna kompleta Primorskih novic dobita Helena Bertok, Cesta 1. Istrske brigade 24, Koper, in Bojan Krivec, Modrej 53, Most na Soči. Darilna kompleta Splošne banke Koper dobita Adrijana Suša, Vrabče 1/a, Sežana, in Maja Dokošič, Volče 99, Tolmin. Bedž Vročih 10 potuje v Kanal, dobila ga bo Nadja Kobal, Vojkova 7, Kanal. Čestitke in poziv vsem na glasovanje, kajti pred nami je veliko končno žrebanje, predzadnji teden v decembru...
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek...................................................»..........
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
rt rai 1____________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nadaljevanka: II richiamo dell -Ovest (1. del)
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: L ispettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: Lispettore Gadget
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.40	Film: Senza traccia (dram., ZDA 1983, r. Stanley R. Jaffe, i. Kate Nelligan, Judd Hirsch, 1. del)
22.30	Dnevnik - vesti
22.40	Film: Senza traccia (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Mednarodna panorama
t RA* 2	‘ I
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika o televiziji
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno d...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.35	Rubrika: Šport danes
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Passaggio in India (dram., VB 1984, r. David Lean, i. Peggy Ashcrof, Alec Guinner)
22.50	Dnevnik - nocoj
22.50	Glasbena oddaja: D.O.C.
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Film: Ouesta ragazza e di tutti (dram., ZDA 1966, r. Sydney Pol-lack, i. Natalie Wood, Robert Redford)
A rai 3	n
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Dok.: Nove meje znanosti
20.30	Aktualno: Vroča linija (vodi Gi-uliano Ferrara, 1. del)
21.30	Film: La gang dei bassotti (kom., ZDA 1973, r. Chris Christenber-ry, i. Angel Tompkins, Billy Curtis)
22.20	Dnevnik - vesti
22.25	Film: La gang dei bassotti (2. del)
23.10	Aktualno: Vroča linija (2.del)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Deželne vesti
j	RTV Ljubljana
10.00	Otroški spored: Batujina škatlji-ca, 10.25 Ziv Žav iz Stražišča pri Kranju
11.25	Film: Drugačna Sneguljčica (ris., Madž. 1984, r. Jozsef Nepp)
14.40	Glasbena oddaja: Festival Cir-commusica
16.05	Aktualno^ Srečanje na Festivalu otroka v Šibeniku
17.05	Dokumentarna serija: Dirka za bombo (3. del)
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Rubrika: Pod drobnogledom
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Drama: Zvezde dvainštiridesetega (scenarij Tomislav Osmanli, r. Jane Petkovški, i. Zofija Kunov-ska, Joviča Mihajlovski, Ilija Milčin)
21.55	Dokumentarec: Na tirih življenja - Portret Dr. Sergeja Vrišerja
22.25	Dnevnik
22.40	Glasbena oddaja: Okameneli zanos
23.10	Videostrani
^3^ TV Koper____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadalj.: Ressurrezione (po romanu L. N. Tolstoja, r. Franco Enri-quez, i. A. Lupo, V. Moriconi)
16.20	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo prenašala posnetek Srečanja z ljudskimi godci in pevci, ki je bilo v Kopru v soboto, 14. novembra. Na tej prireditvi so nastopili tudi Zoran Lupine in Nediški puobi. Oddajo je pripravila koprska redakcija Odprte meje.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Mary Hartman
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TVD Novice
20.30	Nad.: La sconosciuta (2. del)
21.45	TVD Novice
22.00	Dokumentarec o zgodovini: La Macchina del tempo
22.45	Šport: košarka A2, Sebastiani Rieti-Cuki Mestre
H CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II ritratto di Jen-nie (kom., ZDA 1948, r. William Dieterle, i. Jennifer Jones)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-coVVebster
20.00	Kviz:Tramoqlieema-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: Ueredita dei Guldenburg
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
[	RETEOUATTRO
8.00	Nanizanka: La grande vallata
8.45	Film: Viale della canzo-ne (glas., It. 1965, r. Tullio Piacentini)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Alvinshow
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre damore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Cordura (pust., ZDA 1959, r. Robert Rossen, i. Gary Cooper, Rita Hay worth)
22.30	Film: Cat Ballou (vestern, ZDA 1965, r. Eliot Silverstein, i. Jane Fonda, LeeMarvin)
0.20 Nanizanki: La legge di Mc Clain, 1.20 II Santo
f|> ITALIA 1
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Holly e Benji,. Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Porky's - Ouesti pazzi, pazzi porcelloni (kom., ZDA 1982, r. Bob Clark, i. Kirn Cattrall, Scott Colomby)
22.25	Dok.: Antropos
23.25	Rock opolnoči: Michael Jackson Story
0.25 Nanizanke: La strana coppia, 0.55 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 1.25 Ai confini della realta
TELEPAPOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Nerone (kom., It. 1976, r. Castellacci e
Pingitore, i. E. Monte-sano, M. G. Buccella)
22.30	Nadaljevanka: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja
1.00	Film: Sguadra speciale 44 Magnum (krim., ZDA 1978, i. Terence Donovan)
^ TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nadaljevanka: Opera selvaggia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nad.: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
4
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.40 Almanah;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbil;
15.00	Bralni roman: Pod svobodnim soncem (47. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Roman: V labirintu; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 5.00 Jutranji spored; 8.05 Danes smo izbrali; 9.05 Glasba; 10.05 Po domače; 11.05 Koncert s kitaro; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Melodije; 14.05 Koncert mladih solistov in ansamblov glasbene šole F. Šturm; 14.30 Domovina je vse - borbene zborovske pesmi; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.15 Ansambel Milana Ferleža; 15.45 Glasbena paleta; 17.05 Posebna praznična oddaja; 17.35 Operna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Radijska igra: Paskvelija; 21.55 Glasbeni intermezzo;
22.00	Našim po svetu; 22.20 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 10.00 Otvoritev: vremenska napoved, prometni servis, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.00 Čestitke delovnih kolektivov; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Praznična reportaža; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Pregled dogodkov; 17.33 Posnetek javne oddaje v Buzetu; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Čestitke delovnih kolektivov;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Knjižne in filmske novosti; 11.15 Oddaja o turizmu; 11.40 Popevka tedna;
12.00	Glasba po željah; 15.00 Informativna oddaja: Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Bazar,- 18.00 Voila, studio je nared!; 18.30 Čestitke delovnih kolektivov; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30 Glasba po željah;' 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 19.30 Glasbeni utrinki; 19.30 Smeh in glasba, nato Glasba za lahko noč.
Občni zbor sekcije krvodajalcev v Doberdobu
Zakon o prosti coni zapade 31. decembra
Finančno kritje še vprašljivo Nujen takojšen poseg pri vladi
Predlog senatorja Nerea Battella
Še natanko trideset dni je do zapadlosti zakona o goriški prosti coni. Vesti, kako bo po novem letu , so različne: iz krogov predstavnikov vladnih strank so pomirjujoče, zaskrbljenost nad pasivnostjo goriških upraviteljev in predstavnikov gospodarskega in družbenega življenja izražajo komunisti, ki istočasno priporočajo takojšen skupen nastop pri Predsedniku vlade ter pri zakladnem ministru Amatu in pri ministru za industrijo Battagli. Takojšnje posredovanje je nujno, da se v finančnem zakonu države za prihodnje leto zagotovi ustrezno kritje tudi za zakon o goriški prosti coni.
Zanašanje na splošne izjave, češ da je denar za prosto cono že zapopaden v posebnem 'rezervnem skladu" 1500 milijard lir iz katerega naj bi vlada krila razne izdatke v prihodnjem letu in predvsem financirala zakone, ki bodo šele odobreni, ni v trenutku splošnega varčevanja in sekanja izdatkov, najbolj pametna rešitev, ugotav-
lja senator Nereo Battello. "Nastopiti je treba v prihodnjih nekaj dneh, še preden bo senat dokončno odobril osnutek finančnega zakona in v katerem žal ni specifične navedbe izdatka za prosto cono."
O vprašanju goriške proste cone in o obnovitvi zakona je bil govor na zadnji seji pokrajinskega sveta, po vsej verjetnosti pa bo to vprašanje do konca meseca, zdaj, na dnevnem redu vseh ustanov in združenj.
Ob koncu meseca bo vlada, po vsej verjetnosti, tako kakor že lani in leto poprej, z dekretom podaljšala veljavnost zakona še za eno ali dve leti. Taka rešitev prav gotovo, ni najboljša, saj se bomo predvidoma čez nekaj mesecev že spet znašli v enaki, če ne slabši situaciji kakor zdaj. Stanje negotovosti, ki se nadaljuje že v tretje leto, prav gotovo ne vpliva vzpodbuje-valno na investicije v gospodarskem sektorju.
Ob teh ugotovitvah lahko navedemo tudi to, da je eno leto minilo, ne
da bi bili storjeni pomembnejši koraki za odobritev novega zakona s tisto vsebino in tistimi smernicami, ki so bile dosežene lani, ob soglasju vseh političnih, gospodarskih in družbenih komponent. Izjemo predstavlja le zakonski predlog, ki ga je vložil senator Battello in ki je v ožji komisiji za proračun predložil tudi popravek, da. se zagotovi finančno kritje za novi zakon. Žal je bil predlog zavrnjen.
Res, da se je letos zvrstilo kar precej nepredvidenih dogodkov in pretresov v političnem življenju države, od predčasnih volitev do vladne krize, referendumov itd. Če k temu dodamo še razne težave, ki se javljajo z možnostjo razširitve kontingentov blaga proste cone tudi na Trst, potem bo slika o zapletenosti položaja še bolj popolna. Vendar se ni, kljub temu mogoče izogniti vtisu, da smo reševanje vprašanja obnovitve proste cone prepustili drugim.
h občinskega sveta v Sovodnjah
Kulturnim in športnim društvom 13,5 milijona lir prispevkov
Kako je s področjem PEEP v Ul. Palladio
Občina naj preveri, ali gradnja ljudskih hiš poteka po načrtu
Kulturna in športna društva ter nekatere druge organizacije, ki delujejo na območju sovodenjske občine, bodo za leto 1987 prejele za 13,5 milijona lir finančnih prispevkov. Zadevni sklep je bil soglasno odobren na zadnji seji občinskega sveta. Med kulturna društva in druge organizacije bodo porazdelili skupaj 8,5 milijona lir, dve športni društvi pa bosta prejeli 5 milijonov lir.
KŠD Danica, zboru Rupa-Peč, KD Sovodnje bo nakazan^ prispevek v znesku 1.250.000 lir, KŠD Vipava 1,7 milijona lir, KD Skala Gabrje 1.750.000 lir, Kraškim krtom 250 tisoč lir, taborniški družini 200 tisoč lir, sekciji združenja prostovoljnih krvodajalcev 150 tisoč lir, sekcijama VZPI-ANPI Vrh in Peč-Rupa-Gabrje po 100 tisoč lir.
Poseben prispevek 500 tisoč lir bo šel Gospodarski zadrugi Vrh, vendar iz drugega sklada. Gre za sklad za financiranje raznih pobud na kulturnem področju in iz tega sklada je bil pred kratkim odobren prispevek milijon lir pevskemu zboru Rupa-Peč. Tak predlog je dal načelnik svetovalske skupine SSk Černič in ga je svet, po krajši razpravi, soglasno osvojil.
Pet milijonov lir je letošnja razpoložljivost sklada za športna društva. Ta znesek bosta prejeli ŠD Sovodnje 3,2 milijona lir in ŠZ Soča 1,8 milijona lir.
Interpelacija KPI glede lokacije upepeljevalnika
Deželni svetovalci Bratina, Padovan, Lanzerotti in Riuscetti so predsedniku deželnega odbora naslovili pisno vprašanje v zvezi z deželnim načrtom za ureditev in gradnjo upepeljevalni-kov za odpadke. V pismu komunistični deželni svetovalci ugotavljajo, da predlagana lokacija za namestitev osrednjega upepeljevalnika za območje goriške pokrajine, ne upošteva mnenj večine občin na Goriškem in niti pokrajine. Od predsednika deželnega odbora želijo izvedeti, razloge in utemeljitve, zakaj je deželna uprava sprejela tako odločitev in ni upoštevala mnenj in predlogov krajevnih usta-
nov. Podpisniki interpelacije vprašujejo tudi, če deželna uprava ne smatra za primerno, da svojo odločitev ponovno preuči in skuša najti, skupaj z neposredno zainteresiranimi krajevnimi ustanovami, drugačno rešitev, ki bi pomenila manjše obremenjevanje okolja.
Obvestilo skrbništva
Izpit za habilitacijo
Šolsko skrbništvo obvešča, da je Ministrstvo za javno šolstvo z okrožnico št. 340 z dne 4. novembra 1987 določilo roke za habilitacijske izpite za poučevanje na višjih srednjih šolah prve in druge stopnje, vključno na šolah s slovenskim učnim jezikom.
Prošnje za sodelovanje na habilitacijskih izpitih je treba predložiti do 21. decembra letos, medtem ko bo razpored pisnih prizkušenj objavljen do 23. januarja 1988 v Uradnem listu.
Kaj je narobe z izvajanjem načrta radnje ljudskih hiš na območju Ulice alladio? Za odgovor bodo nedvomno poskrbeli na Občini, potem ko je bilo v rajonskem svetu za Svetogorsko četrt in Placuto, na zadnji seji, že veliko govora, še več pa bo besedi na prihodnji seji, ko bo vprašanje spet predmet razprave. Rajonski svet je soglasno odobril dokument, naslovljen na Občino in v katerem se zavzema, da pristojna komisija takoj preveri, če je gradnja ljudskih hiš bila opravljena točno po predloženih načrtih, ob spoštovanju površin in tudi razmejitev. Rajonski svet poziva tudi Občino, naj v pričakovanju iskanja drugačne, ustreznejše rešitve, prekliče gradbena dovoljenja za preostala dva objekta, ki naj bi ju zgradili na tem območju. Gradnji namenjeno površino pa naj bi uredili v park.
Zadeva okrog naselja ljudskih hiš na območju Ul. Palladio že dalj časa buri duhove. Eden od razlogov nasprotovanja novim gradbenim posegom je, vsaj kakor je razumeti iz do-
Člani doberdobske sekcije Združenja prostovoljnih krvodajalcev — sekcija šteje 136 aktivnih članov — so se pred kratkim zbrali na rednem občnem zboru, kjer so predstavili obračun delovanja in tudi program dejavnosti.
Kri je v zadnjem obdobju darovalo 76 odstotkov članov, kar je vzpodbuden rezultat spričo splošne usmeritve, ki kaže na upadanje zanimanja za to globoko humanitarno dejavnost. Spodbudna je tudi ugotovitev, da so v sekcijo sprejeli nekaj mladih članov.
Glede bodoče dejavnosti, so pri društvu že opredelili dva prvenstvena cilja, ki bi ju morali uresničiti v zelo kratkem obdobju: sklenitev pobratenja s krvodajalci iz Kamnika in Kranja ter poživitev izmenjav med krvodajalskimi društvi na Tržiškem in v raznih krajih Jugoslavije.
Vodstvo sekcije so tudi za naprej zaupali Jožefu Ferletiču, ki opravlja' predsedniške dolžnosti že šestnajst let, to je, od same ustanovitve sekcije. Podpredsednik društva bo Miloš De-vetta, tajnica pa Martina Gergolet. V
kumenta, v neprimerni tipologiji stanovanjskih hiš. Te naj bi služile le osnovni potrebi po strehi nad glavo, torej naj bi šlo za nekakšno čez dan v glavnem prazno naselje. Tak koncept, po mnenju rajonskega sveta, ne ustreza današnjim potrebam in današnji bivalni kulturi.
Morda pa so v ozadju še drugi razlogi. Dejstvo je, da bodo v rajonskem svetu o vprašanju že spet razpravljali na prihodnji seji.
Rajonski sveti
Nadaljuje se živahna dejavnost rajonskih svetov, ki se v tem času, pred iztekom leta, ukvarjajo z različnimi vprašanji, tudi finančnega značaja. Jutri zvečer je napovedana seja rajonskega sveta pri Madonnini, v četrtek, 3. t. m., pa se bo sestal rajonski svet za svetogorsko četrt in Placuto. Spet bo govor zazidalnem načrtu na območju Ulice Palladio ter o Pacassijevem vodnjaku. Seja je napovedana za 20. uro, na sedežu v Ulici Orzoni 54.
Sinoči -je bila napovedana seja rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stmaver. Dnevni red je predvideval razpravo o ureditvi nadzorstva pred šolami, valorizacijo pobude "Znamenja spomina".
Marica Koršič praznuje 80 let
Danes praznuje 80. rojstni dan Marica Koršič, dolgoletna učiteljica in zavedna Slovenka. Rodila se je v Pevmi, večji del svojega življenja pa _prebila oddaljena od rojstnega kraja. Ze med prvo svetovno vojno je morala v begunstvo, med fašistično diktaturo pa se je zatekla v Jugoslavijo. Bila je v Makedoniji in Sloveniji, vendar življenje ji ni bilo lahko, saj je bilo takrat težko priti do učiteljskega mesta.
Po osvoboditvi je še do upokojitve službovala na Tržaškem, kot učiteljica v Devinu. Bila je med pobudniki ustanovitve Društva slovenskih upokojencev na Goriškem: kot odbornica Društva je dolgo let vodila kroniko delovanja. Slovenski upokojenci se bodo njenega jubileja spomnili danes z družabnim srečanjem.
odbor so bili izvoljeni še Mario Peric, Aldo Catez, Marino Lakovič, Lado Gergolet, Berto Jelen, Marino Gerin , Štefan Kosič, Renco Gergolet, Jožef Ferfolja in Umberto Jarc.
Občni zbor je potekal na sedežu KD Jezero.
Franca Genero Comel tajnica sekcije PLI
Franca Genero Comel je nova tajnica mestne sekcije liberalne stranke v Gorici. Izvolili so jo na zadnji seji izvršnega odbora stranke in to soglasno. Comelova, ki je po poklicu odvetnik, se aktivno udejstvuje v stranki PLI že od leta 1973.
Na isti seji izvršnega odbora stranke so razpravljali tudi o drugih vprašanjih, zlasti s področja javnih del, gospodarstva in priprav na pokrajinske in deželne volitve.
Tečaj za delo z osebami, ki niso samozadostne
Pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo pripravlja, pod pokroviteljstvom Dežele, strokovni izpopolnjevalni tečaj za uslužbence javnih ustanov, člane raznih združenj in ustanov in tudi za zasebnike, ki poklicno ali samo občasno nudijo pomoč osebam, ki niso samozadostne. Tečaj bo trajal pet dni in sicer po pet ur dnevno. Prvi tečaj bo od 10. do 15. decembra, drugi pa od 15. do 19 decembra. Podrobnejše informacije nudijo interesentom na sedežu konzorcija, v Gradišču, Trg Unita 3 tel. 99133.
Umrla Fabianijeva hči
V nedeljo je v Gorici umrla Carlotta Fabiani, hči znanega arhitekta in urbanista Maxa Fabianija. Imela je 81 let. Pogreb bo danes zjutraj na glavno pokopališče, kasneje, ko bodo urejene uradne formalnosti, bodo njeno truplo prenesli čez mejo v Štanjel, kjer bo počivala poleg očeta, ki je tam pokopan.
razstave
V razstavnih prostorih Goriškega muzeja v Solkanu, Pod vinogradi 2, je odprta dokumentarna razstava "Podobe soške fronte 1915—1917". Razstava je odprta od torka do petka od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 17. ure. Za večje najavljene skupine je obisk mogoč tudi izven urnika.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo v
prihodnjem tednu zaprta. V nadomestilo pa bo odprta 5. in 6. 12. od 15. do 18. ure.
SPD GORICA obvešča, da se bo predvidoma v nedeljo, 5. decembra, pričel smučarski tečaj na Nevejskem sedlu. Torej je samo še nekaj dni časa za vpis. Prijave sprejemajo v trgovini Bavcon, v Carduccijevi ulici. Interesenti se lahko zglasijo tudi pri Ivu Berdonu.
Miklavževahje KD Jezero bo 5. decembra ob 18. uri v društveni dvorani. Ob tej priložnosti pripravljajo člani društva pravljico Koliko je ura.
Totocalcio osrečil dva Goričana
Dvesto petdeset milijonov z dvema trinajsticama
Totocalcio je v nedeljo ponovno obdaril s kupčkom milijonov dva srečneža v našem mestu. Ne gre za milijardni dobitek kot lani, ko so v baru v Ul. del Carso postavili zavidljiv rekord: dve izredni trinajstici, za skupne tri milijarde in 500 milijonov lir. Tokrat je skupni dobitek nekoliko skromnejši a vseeno čeden: 245 milijonov 242 tisoč lir. Toliko sta namreč navrgli dve trinajstici in šest dvanajstič na kompleksnem sistemu, ki so ga odigrali v baru Municipio v Ul. Garibaldi 20.
Sistem je pripravil upravitelj okenca za športne stave Michele Petruziello. »Vsak teden pripravim kak večji sistem. Tokrat je bil celoten sistem vreden okrog 400 tisoč lir. Seveda skoraj nihče ne igra tolikšne vsote, tako da navadno sistem razdelim na kvote po 4 tisoč lir vsako. Posamezne napovedi, po osem stolpcev vsako, prodajam odjemalcem bara. Že v prejšnjih tednih smo zadeli več dvanajstič, tokrat pa se nam je sreča še bolj nasmehnila.«
Po vsej verjetnosti sta zmagovalca dva, vsak z eno trinajstico in dvema dvanajsticama. Prejela bosta po 122 milijonov in nekaj stotisočakov. Bolj obredno kot iz prepričanaj, da bomo dobili kak odgovor, smo Petruziella vprašali, kdo bi lahko bila zmagovalca.
»Tudi če bi vedel, bi vam ne povedal,« nam je odvrnil. »Vsekakor res ne vem. Tokrat sem razprodal vse pripravljene kvote, težko je, da bi se med stotinami odjemalcev spomnil, kdo je kupil katero.« Morda se je sreča nasmehnila kakemu občinskemu uslužbecu, saj je bar zraven županstva, morda naključnemu gostu, ki je šel tam mimo, morda komu drugemu.
V Krminu aretirali vojaka V avtu je imel 220 g mamila
Dvomljiva prijava prijatelja zaradi kraje avtomobila
Karabinjerji so v nedeljo, kmalu po polnoči, aretirali 20-letnega Micheleja Cardoneja. Fant, ki se je rodil v Chi-oggi, ima sicer stalno bivališče v kraju Česano Boscone pri Milanu, je na služenju rednega vojaškega roka v Krminu. Pri natančnejšem pregledu avtomobila, so karabinjerji našli 220 gramov hašiša. Fanta so aretirali in pospremili v goriški zapor, na razpolago sodišču. Podrobnosti o poteku akcije niso znane. Zdi se pa, da so fanta imeli že dalj časa pod nadzorstvom in da so ga zdak končno izsledili, tako rekoč z rokami v vreči. Količina mamila, ki so ga zaplenili je tolikšna, da prav gotovo ni moglo biti za osebno uporabo. Preiskovalci bodo skušali zdaj ugotoviti, od kod je prišlo mamilo in komu, oziroma, kam je bilo namenjeno.
Trčenje sredi noči pri Poljanah
Precejšnja gmotna škoda, zvrhana mera strahu, na srečo pa ni bil ranjen
nihče. Do silovitega trčenja je prišlo v nedeljo, nekaj po polnoči, pri Poljanah, v križišču pokrajinske ceste Doberdob - Dol in pokrajinske ceste Martinščina - Dol. 23-letni Roberto Sarcina je v avtu alfa 75 vozil iz Doberdoba proti državni cesti št. 55, medtem ko je iz Martinščine, namenjen prav tako proti državni česati št. 55 z avtom opel ascona pripeljal 29-letni Pietro Rini iz Tržiča. V njegovem avtomobilu je bil tudi 34-letni Angelo Bruni iz Doberdoba.
Na omenjenm križišču je prišlo do silovitega trčenja pri čemer je nastala velika gmotna škoda, zdravniško pomoč pa so udeleženci menda odklonili.
Nezgoda na delu
Na delu, v podjetju Bertolini v Mošu, se je včeraj zjutraj laže ranil 26-letni Flavio Pillon iz Ločnika, Ul. Udine. V bolnišnici so mu ugotovili močan udarec v prsni koš in ga pridržali na opazovanju.
V noči od sobote na nedeljo so orožniki aretirali moža, ki naj bi nekaj ur prej ukradel fiat 500 v Ul. Garibaldi. Avto je tam v večernih urah parkiral lastnik Armando Turšič s Placute, ki je bil s prijatelji v kavarni. Ob izhodu je grenko ugotovil, da avta ni več. Ob-’ vestil je policijo, slednja pa je informacijo posredovala tudi izvidnici orožnikov. Prav orožniki so tako okrog 3. ure v Ul. Formica ustavili 34-letne-ga Daria Sbogarja z Majnice, ki se je peljal z ukradenim avtomobilom. Sprva se je izgovarjal, da mu je avto posodil Turšič, kar pa je slednji odločno demantiral.
Sbogarju so že včeraj dopoldne po hitrem postopku sodili na preturi. Potrdil je, da se je odpeljal s privoljenjem lastnika. Turšič pa je pred sodnikom nekoliko spremenil svojo prvotno verzijo. Dejal je, da so v soboto v družbi praznovali rojstni dan Sbogar-jevega sina. Obiskali so tri lokale in bili, takorekoč, v veselem razpoloženju. Morda je zato res posodil avto Sbogarju, čeprav se te okoliščine ne spomni. Pretor dr. Laudisio je po prekinitvi obravnave, ne da bi zaslišal še
druge prijatelje, ki so večer preživeli s Turšičem in Sbogarjem, oprostil obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov.
Tako javni tožilec dr. DAlessandro kot zagovornik dr. Di Maria sta predlagala popolno oprostitev, ker obtoženec ni zagrešil kaznivega dejanja.
Izdatna škoda zaradi požara v trgovini
Požar v jestvinski trgovini na trgu pred Rdečo hišo je v nedeljo popoldne povzročil več desetin milijonov lir jkode. Gasilce je poklicala soseda, ki je nekaj pred štirinajsto uro videla uhajati iz trgovine gost dim. Lastnik trgovine, ki je v stavbi ob parkirišču za tovornjake, je Arnabile Troian iz Ul. Pasubio 25.
Ogenj se je po vsej verjetnosti vnel zaradi kratkega stika v uradu pri trgovini. Uničil je vso opremo in dokumente, poleg tega pa tudi vreče z 21 stoti kave, ki so jih v soboto popoldne začasno odložili v prostorih urada. Gasilci so pogasili ogenj v dveh urah.
|_____________kino________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Notte italiana«. VERDI Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Le streghe di Eastvvick«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Accordi erotici«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Beverly Hills cop. 2«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 16.00 »Čudežni gozd«, 18.00-20.00 »Mona Liza«.
DESKLE 19.30 »Ne kukaj v tuja okna«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2, Ul. A. Manlio 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Carlotta Fabiani iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Francesco Zuccaretti iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
Smučanje: v ženskem slalomu in moškem veleslalomu
Popolno slavje Avstrijk Italijani v lanski izvedbi
COURMAVEUR — Drugi slalom za svetovni pokal se je končal s pravim zmagoslavjem avstrijskih tekmovalk in razočaranjem favoritinj. Avstrijke so osvojile vsa tri prva mesta, v prvi deseterici pa imajo še dve svoji zastopnici. Nepričakovano se je uveljavila 21-letna VVachterjeva, ki je prehitela Laudstatterjevo in Maierjevo. Najboljša med Švicarkami je bila Ga-dientova, ki je pristala šele na 11. mestu.
Od Jugoslovank se je najviše uvrstila Mojca Dežman, ki je zasedla solidno 10. mesto. Mateja Svet žal ni končala niti prve vožnje, vendar je obdržala vodstvo v skupnem seštevku za svetovni pokal. Do cilja niso prišle niti zmagovalka iz Sestrieresa, Španka Fernandez Ochoa, Švicarke Šchneider, Oertli, Gruenigen, Avstrijka Buder, Francozinja Mogore, itd.
Veliko slabše se je godilo Italijankam, saj so prav vse izpadle že v prvem spustu.
Zato pa italijanska moška vrsta nadaljuje v slogu lanskega začetka sezone, znova pa se je uveljavil Alberto Tomba, ki je po zmagi v slalomu osvojil prvo mesto tudi v veleslalomu, disciplini, v kateri je na zadnjem svetovnem prvenstvu osvojil bronasto odličje. Tomba je za samih devet stotink sekunde prehitel »večnega« Stenmarka, tretji pa je bil Gaspoz. Poleg Tom-be pa imajo Italijani v prvi petnajsterici še celo vrsto svojih zastopnikov: Camozzi je bil peti, Pramotton deveti, Tonazzi dvanajsti in Erlacher trinajsti.
Jugoslovanskim veleslalomistom v zadnjih desetih ni šlo še tako slabo, saj so znova ostali brez točk. Še najvi-
še se je uvrstil Čižman, ki je zasedel 22. mesto, njegov zaostanek za zmagovalcem pa je bil 4"47. Ostali so povsem razočarali. Edini, ki zasluži pozitivno oceno, je Urban Planinšek, ki je bil 37. Petrovič je pristal na 38. mestu, Bergant 51. in Robič 55, Benedik pa tekme ni končal. Očitno je, da so glede veleslaloma v krizi, kar je krivo tudi pomanjkanje treninga, verjetno pa to ni edini razlog. Tolažijo se morda s tem, da sta se svetovni prvak iz Crans Montane Zurbriggen in podpr; vak Girardelli uvrstila za Čižmanom. Po prvi vožnji je sicer kazalo, da bo o
zmagi odločal dvoboj med Avstrijcem Mayerjem in Švedom Stenmarkom. Mayer je imel 0"19 prednosti, Tomba pa je bil z zaostankom 0 '55 tretji. Na drugi progi pa je bil Tomba odličen. Boljši cas je dosegel le Švicar Gaspoz, ki se je s 6. povzpel na 3. mesto.
Prihodnja moška tekma, smuk, bo 6. decembra v Val dTseru, ženske pa se bodo spet pomerile 4. in 5. 12., prav tako v smuku v Val dTseru.
Na sliki (AP): avstrijska trojica Anita VVachter (na sredi), Ida Ladsta-etter (desno) in Ulrike Maier (desno) na zmagovalnem odru po včerajšnjem slalomu.
Nogomet: Udinese in Triestina k. o. Košarka: deželni derbi Videmčanom
Napoli še naprej ohranja tri točke prednosti na lestvici prve italijanske nogometne lige, toda drugouvrščenima Sampdorii in Milanu se je sedaj pridružil Juventus, ki je sicer tesno doma premagal moštvo Ascolija, spri-kazano igro pa bi si Marchesijevi varovanci zaslužili veliko več. Sampdo-ria predvsem, saj je igrala na domačem igrišču, in Milan, ki pa je gostoval pri nevarnem Empoliju, tokrat nista znala izkoristiti priložnosti, da bi zmanjšala zaostanek za vodilnim Na-polijem.
Prednost domačega igrišča ni izkoristila niti Pescara, ki je v tem kolu igrala proti Torinu. Junak dneva je bil jugoislovanski nogometaš Sliškovič, ki je dosegel dva zadetka, enega iz enajstmetrovke, drugega pa s krasnim prostim strelom. Tudi dva gola pa nista bila dovolj za zmago domačinov, saj je Torino odnesel točko. Dragoceni par točk pa sta tokrat osvojili Piša, ki je zasluženo premagala Fiorentino, in Cesena, ki je z zadetkom Lorenza, odpravila zaradi poškodb zdesetkano Verono.
Udinese in Triestina ostala praznih rok
Deželna drugoligaša sta v tem kolu povsem odpovedala. Še posebno katastrofalno je igral Udinese, ki je pred svojim občinstvom izgubil kar z 0:3. Opravičil za ta uspeh dejansko ni in sedaj videmskemu moštvu celo preti bojazen pred izpadom.
Za bridko razočaranje pa je svojim navijačem poskrbela tudi Triestina, verjetno ne toliko zaradi samega izida (0:2 v gosteh), temveč predvsem zaradi
Jordan Marušič (Segafredo)
igre, saj so se Tržačani pretežno le branili.
V tej ligi je sedaj sama v vodstvu Bologna, ki je izenačila v Modeni, v skupini štirih drugouvrščenih ekip je tudi Padova (trenerja Buffonija), katerega verjetno tržaški navijači še kako pogrešajo ...
Deželni derbi v Gorici zasluženo Videmčanom
Deželni derbi 9. kola italijanske košarkarske A-2 lige v Gorici je zasluženo osvojil videmski Fantoni, ki je predvsem z odličnim Solfrinijem (31 točk) povsem zasluženo zmagal. Go-rišlki košarkarji in njihov trener De Sisti so si po koncu tekrne za zelo poprečno igro zaslužili žvižge domačih navijačev.
V	vrstah Goričanov sta odpovedala tudi Marušič (12 točk) in Vitez (10). Sedaj postaja položaj goriškega moštva na lestvici že zaskrbljujoč, saj čaka Desistijeve varovance že v naslednjem kolu gostovanje v Rietiju, kjer se bodo spoprijeli z moštvom Sebastianija, ki ima kot Segafredo 4 točke in je na predzadnjem mestu lestvice.
V	A-l ligi pa Snaidero nadaljuje svoj zmagoviti pohod. Oscar (39 točk) in tovariši so zmagali tudi v Trevisu proti Benettonu in tako naprej vodijo na lestvici brez poraza.
Povsem nepričakovano pa je tokrat izgubil beneški Hitachi, in to kar pred domačim občinstvom ter za. nameček še proti Brescii, ki je bila do nedelje še brez točke. Kljub sijajni igri Dražena Dalipagiča (kar 47 točk) in občasno Radovanoviča (23) je bil poraz Hitac-hija povsem zaslužen.
Prekinitev v Motegranaru
Tržaški Stefanel je v B-l ligi v nedeljo gostoval v Montegi^naru, kjer je še 25" do konca tekme vodil S 76:67., Tedaj ap so'razjarjeni domači navijači začeli metati na teren razne predmete in eden od le-teh je celo zadel sodnika. Srečanje je bilo tako prekinjeno in disciplinska komisija bo zanesljivo dosodila zmago Tržačanom.
Superpokal Sovjetom
Odbojkarski superpokal so zasluženo osvojili sovjetski igralci CSKA iz Moskve, ki so s 3:1 v Bologni premagali italijansko ekipo CAMST. Potem ico so Italijani zasluženo slavili v prvem setu, so v preostalih treh popustili in tako morali priznati premoč Sovjetov.
Na dirki v ciklokrosu za trofejo Agraria Močilnik
Številna udeležba iz treh sosednjih držav
Skoraj 80 krosistov iz Italije, Jugoslavije in Avstrije se je v nedeljo udeležilo tekmovanja v ciklokrosu v Lo-njerju, veljavnem za 11. trofejo Agra-na Silvano Močilnik.
Zmagovalca obeh kategorij na precej naporni progi po lonjerskih njivah in poteh sta italijanska reprezentanta Claudio Vettorel med člani in Edi Zancope med mladinci. Oba sta dokazala, da sta izredno dobro pripravljena in praktično nista imela konkurence. Med mladinci je Zancope zmagal pred drugim italijanskim reprezentantom, Del Biancom, medtem ko se je odlično odrezal tudi član ljubljanskega Roga Rajko Petak, ki je zasedel tretje mesto, čeprav je letos prvič nastopil na krosu. Sploh pa so se mladinci slovenskih klubov Roga, Save, Novega mesta ter Puljskega Siporiksa dobro odrezali.
Med člani se je uveljavil Vettorel Pred avstrijskim državnim prvakom Mandlerjem, ki pa je zaradi čudnih odlokov italijanske federacije nastopal izven konkurence skupaj z drugima dvema klubskima tovarišema. Med
deseterico najboljših so se v tej kategoriji uvrstili tudi rogovec Jure Pavlič, ki bo, kljub raznim napovedim o prestopu med profesionalce, še eno leto dirkal med člani, Kranjčan Taj-hmajster ter Novomeščan Ravbar.
Barve domačega kluba Adria Rešim je branil le Toni Cerasari, ki je tudi prvič nastopil in se med starejšimi cikloamaterji uvrstil na peto mesto. Od tržaških kolesarjev pa sta v tej težavni disciplini nastopila le še Petelin med mlajšimi cikloamaterji ter Sgag-giante med člani.
Kljub precej grdemu vremenu se je v Lonjerju zbralo kar precej gledalcev, ki so dobri dve uri sledili naporom kolesarjev na izredno lepi progi, ki so jo prireditelji izpeljali po Lonjerju, zahvaljujoč se lastnikom zemljišč, ki so jim dovolili prehod po ponekod tudi obdelanih vrtovih. Škoda le, da so potek dirke motili nekateri nestrpni in nedisciplinirani vozniki, ki se jim je zdelo za malo napraviti nekaj sto metrov obvoza zaradi zaprte ceste.
Ekipno je med člani zmagal klub Spallanzani iz Lacija, med mladinci pa
društvo Magazzini Pellizzari iz Veneta.
ČLANI: 1. Claudio Vettorel (SC Spallanzani), 2. Andrea Nichieletto (Libertas Scorze), 3. Gianni Giuseppin (GS Pilon).
JUNIORJI: 1. Edi Zancope (GS Magazzini Pellizzari Padova), 2. Stefano Del Bianco (SC Brescia), 3. Rajko Petak (KD Rog).
MLAJŠI MLADINCI: 1. Samuele Botan (GS Caorle), 2. Massimo Biasutti (Pedali Sanvittese), 3. Michele Bragato (GS Motense), 4. Franci Pilon (Sava Kranj), 5. Janez Krišelj (Sava Kranj).
MLAJŠI CIKLOAMATERJI: 1. Gra-ziano Barattin (GS Cimetta Comprex), 2. Daniele Pontoni (GS Brescia), 3. Valeno Renato (Pedale Sanvittese).
STAREJŠI CIKLOAMATERJI: 1. Roberto Sava (UC Cividalesi), 2. Piero Piovesan (Cimetta Comprex), 3. Roberto Bortolotti (AC Buiese), 4. Dario San-tin (GS Stillux), 5. Toni Cerasari (KK Adria Rešim). (R. Pečar)
1^
nedeljski izidi
Smučanje: v ženskem slalomu
Presenečenje v Courmayeuru
VČERAJŠNJI IZIDI
1. VVachter (Av.) 1'39"40, 2. Laudstat-ter (Av.) T39"48, 3. Maier (Av.) 1'39"53, 4. Nillson (Šve.) 1'39"61, 5. Chauvet (Fr.) 1'39"69, 6. Strobl (Av.) 1'39"85, 7. Aeijae (Šve.) 1'4TT6, 8. Gersch (ZRN) l'4r30, 9. Gapp (Av.) r41"35, 10. Dežman (Jug.) T41"50, 11. Gadient^ (Švi.) T41"83, 12. Medzihardska (ČŠSR) T42"05, 13. Lesley (VB) 1'42"05, 14. Carlsson (Šve.) 1'42"36, 15. Voelker (ZDA) 1'42"49.
LESTVICA ZA SP 1. Svet (Jug.) 40, Fernandez Ochoa 35, VVachter 26, Wolp (Av.) 25, Ladsta-etter (Av.) 22, Šchneider (Šv.) 2.
V veleslalomu ponovno Tomba
VRSTNI RED MOŠKEGA VELESLALOMA ZA SP V SESTRIERESU: 1.
Tomba (It.) 2T9"51, 2. Stenmark (Šv.) 2T9"60, 3. Gaspoz (Svi.) 2T9"77, 4. Ma-yer (Av.) 2'20T8, 5. Camozzi (It.) 2'21"31, 6. VVoerndl (ZRN), 7. Gstrein (Av.), 8. Enn (Av.), 9. Pramotton (It), 10. Pierren (Švi.), 11. Hangl (Švi.) 12. Tonazzi (It), 13. Erlacher (It.), 14. VVasme-ier (ZRN), 15. Nilsson (Šve.) itd.
LESTVICA ZA SP: Tomba (It.) 50, Nillson (Šved.) 21, Stenmark (Šved.) 20, Mader (Av.) in Gaspoz (Švi.) 15, Pramotton 14, Frommelt (Lih.) in Mayer (Av.) 12, Pfeifer (Av.) in Camozzi (It.) 11 itd.
Blaž Sliškovič (Pescara) je v nedeljo dosegel proti Torinu dva gola
Italijanska A liga
IZIDI 10. KOLA
Avellino - Como 1:1, Cesena - Verona 1:0, Empoli - Milan 0:0, Inter - Napoli 1:1, Juventus - Ascoli 1:0, Pescara - Torino 2:2, Piša - Fiorentina 2:1, Sampdoria - Roma 0:0.
LESTVICA
Napoli 17, Milan, Sampdoria in Juventus. 14, Roma 13, Verona, Fiorentina in Inter 10, Torino 9, Ascoli, Como, Pescara in Piša 8, Cesena 7, Avellino 4, Empoli 1.	\ i
PRIHODNJE KOLO (13.12.)
Cesena - Como, Fiorentina - Inter, '* Milan - Roma, Napoli - Juventus, Pescara - Avellino, Šampdoria - Ascoli, Torino - Empoli, Verona - Piša.
STRELCI
7 - Polster (Torino); 6 - Elkjaer; 5 -Scarafoni (Ascoli), Schachner (Avellino), Corneliusson (Como), Boniek (Roma); 4 - Serena (Inter), Maradona (Napoli), Careca (Napoli), Mancini (Sampdoria).
Italijanska B liga
LAZIO - TRIESTINA 2:0 (1:0)
STRELCA: V 44. min. Muro, v 73. min. Pin.
LAZIO: Martina, Marino, Beruat-to, Pin, Gregucci, Piscedda, Savino, Muro, Galderisi (v 76. min. Esposi-to), Acerbis (v 87. min. Brunetti), Mo-nelli.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Polonia (v 40. min. Di Giovanni), Dal Pra, Cerone, Biagini, Bivi, Strappa (v 65. min. Scaglia), Cinello, Causio, Orlando.
SODNIK: Pucci (Firence). GLEDALCEV: 20 tisoč.
IZIDI 12. KOLA
Arezzo - Piacenza 3:1, Bari - Parma 0:0, Brescia - Messina 1:0, Cremonese -Taranto 2:0, Lazio - Triestina 2:0, Lec-ce - Genoa 1:0, Modena - Bologna 1:1, Padova - Catanzaro 1:0, Sambenedet-tese - Barletta 0:0, Udinese - Atalanta 0:3.
LESTVICA
Bologna 16, Lecce, Padova, Cremonese in Piacenza 15, Atalanta, Catanzaro in Lazio 14, Bari, Sambenedettese in Brescia 13, Messina in Arezzo 11, Genoa in Udinese 10, Parma in Modena 9, Taranto 8, Triestina in Barletta 5.
PRIHODNJE KOLO (6.12.)
Barletta - Padova, Bologna - Čremo-nese, Brescia - Udinesee, Catanzaro -Arezzo, Genoa - Lazio, Messina - Bari, Parma - Modena, Piacenza - Atalanta, Taranto - Sambenedettese, Triestina -Lecce.
STRELCI
6 - Pasculli (Lecce), 5 - Palanca (Catanzaro), Marronaro (Bologna), Monel-li (Lazio), 4 - Rideout (Bari), Poli (Bologna), Vagheggi (Udinese), Garlini (Atalanta), Zannoni (Parma), Madonna (Piacenza).
Meddeželna liga
PRO GORIZIA - CESENATICO
2:0 (1:0)
STRELCA: v 35. in v 89. min. Romano.
PRO GORIZIA: Fabro, Fachin, Del Piero, Cotterle, Marassi, Grazzolo, Gon (v 66. min. Candoni), Giacomin, Maule (v 19. min. Romano), Lotti, Trevisan.
IZIDI 11. KOLA
Castel S.P. - Pasianese 1:1, Contari-na - V. Venelo 1:1, Pro Gorizia - Cese-natico 2:0, Miranese - San Dona 0:0, Rovigo - Šan Marino 1:1, Russi - Opi-tergina 1:0, San Polo - Baracca L. 1:2, Santarcangelo - Clodia 1:0.
LESTVICA
San Marino 18, Baracca L. in Rovigo 15, Miranese 14, San Polo, Pro Gorizia in Pasianese 12, San Dona in Opitergi-na 11, V. Venelo 10, Clodia in Čontari-na 9, Castel S.P., Santarcangelo in Russi 8, Cesenatico 4.
PRIHODNJE KOLO
Baracca L. - Miranese, Cesenatico -Santarcangelo, Contrarina - Gorizia, Opitergina - Rovigo, Pasianese - Clodia, San Dona - Russi, San Marino -San POlo, V. Venelo - Častel S.P.
1. jugoslovanska ZNL
IZIDI 16. KOLA
Osijek - Crvena zvezda 2:2, Željez-ničar - Rad 2:1, Sutjeska - Vardar 3:0, Radnički - Vojvodina 5:1, Priština -Velež 3:1, Dinamo - Budučnost 2:1, Hajduk - Čelik 3:2, Rijeka - Sloboda 1:1, Partizan - Sarajevo 1:0.
LESTVICA
Velež 21, Dinamo 20, Sloboda, Crvena zvezda in Vardar 19, Partizan, Radnički in Rijeka 18, Željezničar, Vojvodina in Budučnost 15, Rad, Hajduk, Osijek, Priština 14, Sutjeska 13, Sarajevo 12, Čelik 10.
2. jugoslovanska ZNL Zahod
IZIDI 16. KOLA
Šparta - Famos 1:0, Kikinda - Kabel 2:0, Borac (BL) - Borac (T) 5:0, Mladost - GOŠK Jug 0:0, Proleter - Rudar 2:0, Spartak - Iskra 3:0, Novi Sad - Šibenik 2:0, Integral Olimpija - Dinamo 0:2, Leotar - Jedinstvo 2:0.
LESTVICA
Spartak 23, Leotar, Šparta in Kikinda 20, Dinamo 19, Šibenik 18, Rudar, Novi Sad GOŠK Jug, Proleter, Iskra in Mladost 17, Borac (BL) 16, Integral Olimpija 13, Kabel in Famos 11, Jedinstvo 10, Borac (T) 5.
Italijanska B-1 liga
DOCKSTEPS MONTEGRANARO -STEFANEL 67:76 (37:36)
DOCKSTEPS: Trsiciani 13, Paglia-riccio, Cechetti 13, Torri 16, Monta-guti 6, Pešci, Metla, Anselmi, Cende-relli 8, Lucantoni 11.
STEFANEL: Sartori 18. Fischetto 12, Bonino 6, Ardessi 2, Riva 9, Lokar, Cantarello 13, Martini, Zarotti 12, Tasso 4.
PM: Docksteps 19:22, Stefanel 13:16. Sodnika sta tekmo prekinila 25" pred koncem zaradi odmetavanja raznovrstnih predmetov s tribun.
IZIDI 10. KOLA
Stamura - Citrosil 50:87, Fanti - Are-se 90:86, Docksteps - Stefanel 67:76, Valentino - Castor 80:85, Popolare -Conad 56:52, Mister Day - Ragusa 81:68, Caruso - Inalca 74:66, Ranger -Sarvin 84:81.
PRIHODNJE KOLO
Arese - Caruso, Sarvin - Conrad, Inalca - Mister Day, Castor - Popolare, Ragusa - Fanti, Valentino - Stamura, Stefanel - Ranger, Citrosil - Docksteps.
Jugoslovanska 1. liga
NEDELJSKI IZID: MZT Skopje -Partizan 80:95 (41:45)
LESTVICA PO 9. KOLU: Jugoplasti-ka 18, Gibona 14, SMELT OLIMPIJA in Partizan 12, Zadar in Šibenka 10, Crvena zvezda 8, Budučnost 6, Bosna, MZT, IMT in Borac 4.
Avellino - Como	X
Cesena - Verona	1
Empoli - Milan	X
Inter - Napoli	X
Juventus - Ascoli	1
Pescara - Torino	X
Piša - Fiorentina	1
Sampdoria - Roma	X
Bari - Parma	X
Lecce - Genoa	1
Udinese - Atalanta	2
Casertana - Reggina	1
Celano - Perugia KVOTE	X
13 (109 dobitnikov)	110.750.000 lir
12 (3.050 dobitnikov) 3.958.000 lir
Košarka: v nedeljo v Trstu v 10. kolu B-2 lige proti Petrarci iz Padove
Doslej najtežja Jadranova zmaga
JADRAN - ELLEDI PETRARCA PADOVA 73:72 (42:36)
JADRAN: Starc 16 (4:8), Čuk 11 (1:2), Banello 2 (2:2), Paulina, Corsi, Sosič 3 (1:1), Štoka, Rauber 13 (4:6), Ban 25 (11:11), Daneu 3 (1:2).
ELLEDI PETRARCA PADOVA: Gregorič 4, Rampon 3 (3:4), Ruggeri 2 (0:2), Cella 13 (1:2), Prosperi 16 (4:7), Pavanello, Antonucci 29 (10:14), Merliti 5 (1:2), Muneratti, Morlelato.
SODNIKA: Čorbo iz Aveliina in Tucci iz Neaplja. PM: Jadran 24:32, Petrarca 19:31. ON: Jadran 22, Petrarca 27. PON: Ruggeri (37). TRI TOČKE:
Ban 3; Cella 2. GLEDALCEV: 1.500.
Nedeljska tekma v tržaški športni palači gotovo ni bila za... srčne bolnike. Številni gledalci so namreč do zadnje sekunde »trepetali« na tribunah.
Razpleti končnice srečanja med Jadranom in Petrarco iz Padove so bili nadvse razburljivi. Minuto in 20 sekund pred koncem teikrne so jadranov-ci zaostajali za točko (71:72). Kazalo je na najslabše. Obe ekipi pa nista dosegli koša. 45" pred koncem si je Marko Ban, tudi tokrat najboljši od jadra-novcev, priboril dva prosta meta. Jad-ranovemu kapetanu pa tudi v tem izredno pomembnem delu srečanja roka ni zadrhtela in kot prejšnjih devet je uspešno izvedel tudi ta dva, odločilna
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Starc 6:10; Čuk 5:10; Banello 0:1; Sosič 1:2; Štoka 0:1; Rauber 5:10; Ban 2:6; Daneu 1:2. TRI TOČKE: Starc 0:2; Sosič 0:1; Rauber 0:1; Ban 3:8. SKOKI. Čuk 6 v obrambi, 1 v napadu, Banello 3, 0; Sosič 1, 0; Rauber 4, 0; Ban 2, 0; Daneu 1, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE. Starc 2, 3; Čuk 1, 1; Banello 2, 0; Sosič 1, 0; Rauber 2, 4; Daneu 0, 1. BLOKADE. Rauber 1. ASISTENCE. Starc 3; Čuk 1; Ban 2.
prosta meta. Gostom je tako ostalo še 45", da bi nadoknadili zamujeno. Zgodilo se je skoraj neverjetno: izgubili so žogo v napadu, ker niso sklenili akcije v 30". Nasi so v preostalih sekundah, čeprav s težavo, ohranili posest žoge in osvojili predragoceno zmago in s tem tudi obdržali prvo mesto na lestvici.
Začeli smo komentar o nedeljskem srečanju prav z opisom izredno raz-
burljivih končnih potez tega srečanja, ki je bilo vseskozi zelo napeto in izenačeno, čeprav so si jadranovci v 15. minuti priigrali tudi 10 (37:27) in v 35. min. šest točk razlike (65:59).
Po našem mnenju so jadranovci tudi v končnici te tekme spet dokazali svojo zrelost, ki so si jo pridobili v vseh teh letih igranja. Čeprav so bili v na-adu pri metu neuspešni, so z veliko orbenostjo in zagrizenostjo izkoristili vsako priložnost (in pri tem moramo objektivno priznati, da sta jim sodnika »priskočila« na pomoč...), da bi se dokopali do žoge. In še to: marsikateremu košarkarju, tudi v višjih ligah, bi 45" pred koncem s točko zaostanka pri izvajanju prostih metov roka zadrhtela. Marku Banu pa ni.
Bila je to letos najtežja zmaga. O tem ni dvoma! Košarkarji iz Padove so
zelo izkušena ekipa, ki obenem uvršča odličnega posameznika, kot je Antonucci. Ta center je bil dejansko nerešljiva uganka za jadranovce. Trener Brumen je nad njim zvrstil kar tri igralce, da bi ga pokrivali, a zaman! Jadranu je nekoliko uspelo zadržati gostujočega centra, le ko se je postavil v cono 1-3-1.
Jadranovci so, tako ali drugače, osvojili že svojo četrto zaporedno zmago. V prvem polčasu so igrali veliko bolje kot v drugem, ko jim met (tudi zaradi utrujenosti) ni šel od rok. Pokazali pa so zvrhano mero požrtvovalnosti in zato si zaslužijo pohvalo. V soboto čaka naše fante še ena težka preizkušnja: gostovanje v Faenzi.
(B. Lakovič)
Brumen: »Nevarnost ekipnega padca bioritma«
Jadranov trener Peter Brumen si je po izredno razburljivi končnici tekme komaj oddahnil.
»Res sem se bal, da bo na tej tekmi Jadran sam sebi nasprotnik. Ali bolje, da bodo tri zaporedne zmage za moje igralce pomenile osebno zadostitev. Če bi tudi na tem srečanju šlo vse v redu, potem bi Petrarco premagali z veliko razliko v koših. Ko pa se nekaj zatakne, je izredno nevarno. Tedaj bi dejal, da pride do ekipnega padca bioritma. Zopet je bilo naše odločilno orožje conska obramba 1-3-1, s katerim smo razbili ritem napada gostov in predvsem smo delno zaustavili odličnega centra Antonuccija. V bistvu Jadran ni premagal Petrarce, temveč je premagal... Antonuccija. In nato, kar zapiši, bili smo sodnikoma simpatični, vsaj v dveh ključnih trenutkih. Ta zmaga pa bi lahko pomenila dodatno
spodbudo pred nadaljnjim potekom prvenstva in predvsem pred sobotnim gostovanjem v Faenzi,« je dejal Brumen.
Trener Petrarce Arrigoni je športno sprejel poraz in dejal: »Bila je to zelo lepa in napeta tekma med enakovrednima tekmecema. Jadran je zmagal s točko razlike, mislim pa, da bi lahko tudi mi zmagali. Po mojem sta bila v tem srečanju povsem odločilna Starc in Čuk. Bana smo itak poznali kot odličnega igralca, za Starca in Čuka pa nisem pričakoval, da bosta tako uspešna. Kaj menim o sodnikih? Raje sledim dogodkom na igrišču, o sodnikih pa nikdar ne dajem komentarjev. Menim še, da izgubiti v gosteh proti tako močnemu nasprotniku, kot je Jadran, ni nikakršna tragedija. Letošnje prvenstvo je namreč izredno izenačeno, Pri tem pa bi še dodal, da je letošnja liga sicer nadvse izenačena, ne pa kakovostna. Vsaj doslej ne!« (bi)
Košarka: v prvenstvu D lige
Borovci uspešni
Košarka: v promocijskem prvenstvu
Tesna poraza naših
Bor Radenska - Carita Pronel 92:71 (40:39)
BOR RADENSKA: Žerjal 8 (3:4), Korošec 24 (9:12), Terčon 4, Kojanec 1 (1:2), Klobas 13 (3:3), Š. Semen 2, Peret-ti 11 (7:8), Pregare 22 (8:13), Pieri 7, A. Semen.
PROSTI METI: Bor 31:42; TRI TOČKE: Pregare 2, Pieri, Korošec, Žerjal vsi po 1. PON: Terčon (35).
Borovci so po dobri igri v drugem polčasu osvojili nov par točk. Na domačih tleh so zaluženo premagali drugouvrščeno moštvo Carita. Kot je že običaj, so naši v prvem polčasu zaostajali in morali »loviti« nasportnika. Tri minute pred koncem prvega dela so naši imeli osem točk zaostanka, v končnici pa so s trojko Žerjala povedli. V drugem delu so nasprotniki nepričakovano popustili, »belo-zeleni« so to izkoristili in z delnim izidom 22:2 sklenili tekmo v svojo korist. Končno smo v drugem polčasu videli hitro igro borovcev, ki je bila glavno orožje v lan-
Borovec Marko Kojanec
ski sezoni, bekovski par Pregare in Korošec sta z lahkoto polnila koš, zelo dobro pa je pod košema igral tudi Klobas, ki je bil verjetno najboljši mož na igrišču. Dodati je treba še, da je našim uspelo obdržati visoko prednost do konca tekme kljub grobi igri nasprotnikov. (Luka Furlan)
BREG ADRIATHERM - STELLA AZZURRA 58:94 (35:43; 82:82)
BREG ADRIATHERM: Čok 2, Bandi, Corbatti 23 (9:11), R. Žerjal 14 (0:5), Ceccp, Barut 22 (2:5), B. Žerjal 4 (2:2), Barini 10, Salvi 10 (2:3).
Čeprav je to že drugi zaporedni poraz, pa so tokrat Brežani ugodno presenetili. Glede na to da Maver in Di Donato nista igrala zaradi poškodbe in da je Barut ves teden »kuhal« gripo, je že velik uspeh, da so naši predstavniki prisilili goste celo na igranje podaljška. In ne samo to: Brežani so celo vodili do 16. min. V drugem polčasu so po slabem začetku, predvsem z Robijem Žerjalom, ki je odlično vodil igro svoje ekipe, nadoknadili zaostanek 13 točk in v 38. min. izenačili. V podaljšku pa so naši, obremenjeni z osebnimi napakami, popustili, tako da gostom ni bilo težko zmagati. Od posameznikov biomenili dobro igro pod košema Salvija ter Baruta in Corbattija v napadu. (L. Koren)
SCOGLIETTO - POLET 63:59 (28:35)
POLET: Sosič 7 (1:4), Ferluga 19 (1:6), Fabčič, Hrovatin 4, Granier 2, Furlan 21 (1:4), Pisani 2, Grgič 4 (2:2).
Poletovi košarkarji so za las zgrešili pravi podvig, saj so na tujem izredno tesno izgubili proti peterki Scoglietta, ki je še nepremagana na vrhu lestvice. Poletovci so, kljub okrnjeni postavi (manjkala sta med drugimi tudi Kovačič in Škerlavaj), vodili v glavnem vso tekmo (zadnjič 56:52 v 34'), potem pa so, žal, morali prepustiti zmago nasprotnikom predvsem zaradi utrujenosti in tudi precejšnje doze smole, saj v tistih trenutkih žoga ni in ni hotela skozi obroč. Ob tem so svoj delež prispevali tudi prosti meti, ki jih je Polet v ključnih trenutkih grešil na debelo. Res škoda, saj so vsi igrali dobro in požrtvovalno, še enkrat pa treba posebej pohvaliti Furlana in Ferlugo, ki je zadnje čase res v življenjski formi. (S. Tavčar)
		:ir:				odbojkarske	ekipe	|	raznih prvenstvih					
_________Ženska B liga_________
IZIDI 5. KOLA
Capellari Verona - FARGO MEBLO 3:1 (15:10, 15:9, 10:15, 17:15), Mogliano Veneto - Volpe Cornuda Rovigo 3:1 (15:6, 15:10, 17:19, 15:5), Solvay Ferrara - Gaierhof Trento 1:3 (10:15, 15:10, 9:15, 13:15), Torrione Ravenna - CUS Padova 1:3 (15:12, 6:15, 5:15, 10:15), Conegli-ano Veneto - Nervesa 2:3 (15:12, 10:15, 15:2, 11:15, 8:15), Randi Sangiorgina -Adamoli Mantova 3:0 (15:7, 15:12, 15:9).
LESTVICA
Capellari VR	5	5	0	15: 4	10
Nervesa	5	5	0	15: 6	10
CUS Padova	5	4	1	14: 7	8
Mogliano	5	4	1	13: 7	8
Sangiorgina	5	3	2	10: 6	6
Adamoli MN	5	3	2	10: 9	6
Conegliano	5	2	3	10:10	4
Gaierhof TN	5	2	3	9:10	4
Torrione RA	5	1	4	7:13	2
FARCO MEBLO	5	1	4	5:13	2
Solvay FE	5	0	5	5:15	0
Cornuda Volpe	5	0	5	2:15	0
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
FARGO MEBLO - Torrione Ravenna, CUS Padova - Mogliano Veneto, Gaierhof Trento - Conegliano Veneto, Volpe Cornuda Rovigo - Capellari Verona, Adamoli Mantova - Solvay Ferrara, Pallavolo Nervesa - Randi Sangiorgina.
Moška C-1 liga
IZIDI 5. KOLA
Inter 1904 Trst - VAL ŠTANDREŽ 1:3 (15:13, 5:15, 7:15, 6:15), Rangers Videm - Volpato Castelfranco Veneto 3:3 (3:15, 9:15, 15:10, -15:9, 15:6), Cessalto -ASFJR Čedad 3:1 (15:5, 11:15, 15:2, 15:13), CUS Trst - Ferroalluminio Trst 2:3 (15:7, 12:15, 17:15, 7:15, 12:15), Mogliano Veneto - Maniago 1:3 (15:11, 10:15, 6:15, 9:15), Povoletto - Motta di Livenza 0:3 (8:15, 6:15, 9:15).
Motta di Liv.
Rangers
Volpato
Maniago
Cessalto
LESTVICA
5	5
5	5
5	4
5	4
5	3
0	15:	2	10
0	15: 4 10
1	14:	4	8
1	14:	7	8
2	12: 8 6
ASFJR Čedad	5	2	3	10:10	4
Povoletto	5	2	3	7:11	4
VAL	5	2	3	7:12	4
CUS Trst	5	1	4	8:13	2
Mogliano	5	1	4	5:12	2
Ferroall. TS	5	1	4	3:14	2
Inter 1904 TS	5	0	5	2:15	0
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
VAL ŠTANDREŽ - Cessalto, Volley Bali Maniago - Rangers Videm, ASFJR Čedad - Povoletto, Volpato Castelfranco Veneto - CUS Trst, Ferroalluminio Trst - Mogliano Veneto, Elettronica Motta di Livenza - Inter 1904 Trst.
_________Moška C 2 liga_________
IZIDI 5. KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Pav Natisonia 2:3, OLVMPIA GORICA -Fincantieri Tržič 1:3, Anchor Fix Vivil - Libertas Turjak 3:1, Itar Cucine Fon-tanafredda - Čentro Giovanile S. Ser-gio Trst 3:1, Rozzol Trst - Fiume Veneto Bo Frost 3:1, Futura Torriana Gradišče - Libertas Sacile 2:3, Montalba Volley Pordenon - DLFAC Trst 3:0.
LESTVICA
Anchor Vivil	5	5	0	15: 1	10
Montalba	5	4	1	14: 5	8
Fincantieri	5	4	1	13: 9	8
Lib. Sacile	5	4	1	12: 9	8
BOR CUNJA AV.	5	3	2	13: 8	6
Rozzol Trst	5	3	2	12: 9	6
Pav Natisonia	5	3	2	11: 9	6
Fontanafredda	5	3	2	9: 8	6
Torriana	5	2	3	11:10	4
Lib. Turjak	5	2	3	9:11	4
OLVMPIA GO	5	1	4	6:13	2
DLFAC Trst	5	1	4	3:12	2
S. Sergio TS	5	0	5	4:15	0
Fiume Veneto	5	0	5	2:15	0
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
DLFAC Trst - OLVMPIA GORICA, Libertas Turjak - BOR CUNJA AVTOPREVOZ, Libertas Sacile - Montalba Volley, Fiume Veneto Bo Frost -Futura Torriana Gradišče, CG San Sergio Trst - Rozzol Trst, Pav Natisonia - Itar Cucine Fontanafredda, Fincantieri Tržič - Anchor Fix Vivil Vila Vicentina.
Ženska C-2 liga
IZIDI 5. KOLA
Polisportiva Celinia - SLOGA KO-IMPEX 3:1, AGOREST GORICA - Vil-lacher Bier Tržič 0:3, Cordenons - Libertas Gorica 3:0, Gieffe Pieris - Pav Natisonia 3:2, Kennedy Videm - Itar Cucine Fontanafredda 3:2, Fincantieri Tržič - Itas Fiume Veneto 3:1, Ginnas-tica Spilimberghese - Libertas Martig-nacco 0:3.
LESTVICA
Fincantieri	5	5	0	15: 7
Villacher	5	4	1	14: 4
Fontanafredda	5	4	1	14: 6
Fiume Veneto	5	3	2	12: 7
AGOREST GO	5	3	2	10: 8
Kennedy	5	3	2	11:10
Celinia	5	3	2	11:11
Cordenons	5	3	2	9: 9
SLOGA KOIM.	5	2	3	8:11
Gieffe Pieris	5	2	3	9:13
Pav Natisonia	5	1	4	9:12
Martignacco	5	1	4	9:12
Libertas GO	5	1	4	4:14
Ginn. Spilimb.	5	0	5	4:15
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
10
8
8
6
6
6
6
6
4
4
2
2
2
0
Libertas Martignacco - AGOREST GORICA, SLOGA KOIMPEK - Kenne-dy Videm, Itas Fiume Veneto - Gin-nastica Spilimberghese, Itar Cucine Fontanafredda - Fincantieri Tržič, Pav Natisonia - Polisportiva Celinia Maniago, Libertas Gorica - Gieffe Pieris, Villacher Bier Tržič - Cordenons.
__________Moška D liga__________
IZIDI 5. KOLA
Libertas Martignacco - SOČA SO-BEMA 3:0, Acli Ronchi - SLOGA 3:0, NAŠ PRAPOR IMSA - Pav Remanzac-co 1:3, Arredo Uno Lucinico - Pallavolo Trst 0:3, Nuova Pallavolo Trst - Cra Faedis Povoletto 2:3, Volley Bali Videm - Rojalese 3:1, San Giorgio Porcia - Prata di Pordenone 0:3.
LESTVICA
Prata di Pord. Remanzacco Povoletto Rojalese Volley Videm
5	5	0	15:	3	10
5	5	0	15:	4	10
5	5	0	15:	6	10
5	4	1	13:	9	8
5	3	2	11:	8	6
Martignacco	5	3	2	11: 8	6
SLOGA	5	3	2	9:10	6
Nuova Pall. TS	5	2	3	11: 9	4
Acli Ronchi	5	2	3	10: 9	4
Pallavolo TS	5	2	3	11:11	4
NAŠ PRAPOR	5	1	4	5:12	2
Lucinico	5	0	5	6:15	0
SOČA SOBEMA	5	0	5	2:15-	0
Porcia	5	0	5	0:15	0
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
Rojalese - NAŠ PRAPOR IMSA, SLOGA - Nuova Pallavolo Trst, SOČA SOBEMA - Arredo Uno Lucinico, Pav Remanzacco - San Giorgio Porcia, Cra Faedis Povoletto - Volley Bali Videm, Pallavolo Trst - Acli Ronchi, Prata di Pordenone - Libertas Martignacco.
_________Ženska D liga___________
IZIDI 5. KOLA
BREG AGRAR - SOKOL INDULES 3:0, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Nuova Pallavolo Trst 3:2, GSA Promovolley - CSI Tarcento 0:3, Prata di Pordenone - Pallavolo Mossa 3:1, Low West Volley Latisana - Majanese
3:1, Juniors Casarsa -		CUS Videm			3:0
(Lavoratore Fiera	iz	Martignacca			ni
igral).					
LESTVICA					
J. Casarsa	5	5	0	15: 2	10
CSI Tarcento	4	4	0	12: 3	8
SOKOL IND.	4	3	1	9: 8	6
Prata PN	5	3	2	12: 8	6
Latisana	5	3	2	9:10	6
Martignacco	4	2	2	7: 7	4
KONTOVEL ES	5	2	3	11:11	4
Majanese	5	2	3	9:11	4
BREG AGRAR	5	2	3	9:11	4
Promovolley	5	2	.3	7:10	4
CUS Videm	4	1	4	7:11	2
Pall. Mossa	5	1	4	4:14	2
Nuova Pall. TS	5	1	4	7:12	0
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
SOKOL INDULES - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP, Majanese - Ju-niors Casarsa, Pallavolo Mossa - Low West Volley Latisana, CSI Tarcento -Prata di Pordenone, Nuova Pallavolo Trst - Promovolley, CUS Videm - La-voratore Fiera Martignacco. (počiva BREG AGRAR).
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 10. KOLA
JADRAN - Petrarca	73:72
Castelfranco - Ravenna	68:78
Novellara - Pesaro	87:80
Spinea - Montebelluna	70:74
Faenza - Imola	80:98
San Donll - Murano	106:91
Stefanel - Ferrara	76:82
Virtus PD - Berton	78:75
LESTVICA
JADRAN	10	7	3	828:791 14
Ravenna	10	7	3	814:782 14
Ferrara	9	7	2	777:741 14
Pesaro	10	6	4	847:807 12
Montebelluna	10	6	4	861:834 12
Petrarca	10	6	4	804:780 12
San Dona	9	6	3	784:757 12
Virtus PD	10	5	5	813:775 10
Castelfranco	10	5	5	727:732 10
Stefanel	10	5	5	735:742 10
Imola	10	4	6	805:869 8
Faenza	10	4	6	813:886 8
Berton	10	3	7	846:838 6
Spinea	10	3	7	755:761 6
Novellara	10	3	7	831:852 6
Murano	10	2	8	818:911 4
PRIHODNJE KOLO (5. in 6. 12.) Faenza - JADRAN; Berton - Stefanel; Ravenna - Ferrara; Spinea - Castelfranco; Imola- Novellara; Montebelluna - Murano; Petrarca - Pesaro; San Dona - Virtus PD.
JADRANOVI STRELCI Ban 222; Čuk 172; Starc 155; Rauber 138; DAneu 86; Štoka 24; Sosič 13; Banello 8; Persi 6; Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 8. KOLA
BOR RADENSKA -		Carita		92:71
Inter 1904 - Pordenon				75:64
Cividale - Pom Tržič				78:61
Tecnoluce - Ardita				90:71
Miane - Arcade				101:87
Ponte di Piave -	Crich			89:87
Soteco - Roncade				87:70
LESTVICA				
Crich	8	6	2	671:633 12
Roncade	8	6	2	679:643 12
Cividale	8	5	3	659:631 10
Carita	8	5	3	633:630 10
Inter 1904	8	5	3	611:613 10
Ponte di Piave	8	5	3	653:665 10
Soteco	8	4	4	660:636 8
Pordenon	8	4	4	630:636 8
Pom Tržič	8	4	4	629:636 8
Miane ’	8	3	5	686:726 6
BOR RADEN.	8	3	5	630:637 6
Tecnoluce	8	2	6	691:693 4
Ardita	8	2	6	670:674 4
Arcade	8	2	6	701:731 4
PRIHODNJE KOLO (5. in 6. 12.) Pom Tržič - BOR RADENSKA; Crich - Cividale; Pordenon - Tecnoluce; Arcade - Carita; Ardita - Soteco; Roncade - Miane; Ponte di Piave -Inter 1904.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
IZIDI 7. KOLA
KONTOVEL ES	- Inter			60:68
Scoglietto - POLET				63:59
BREG ADR. - St.	Azzurra			85:94
Santos - Barcolana				73:68
Libertas - 11 Carso				100:78
Ferroviario - Alabarda				81:79
CGI Milje prost				
LESTVICA				
Santos	7	6	1	508:449 12
Scoglietto	6	6	0	457:387 12
Inter Milje	7	5	2	520:504 10
Alabarda	7	4	3	600:584 8
BREG ADR.	7	4	3	557:556 8
Barcolana	7	3	4	575:527 6
Stella Azzurra	6	3	3	449:433 6
Libertas	6	3	3	408:433 6
Ferroviario	7	2	5	480:516 4
KONTOVEL ES	6	2	4	428:438 4
POLET	6	2	4	381:420 4
11 Carso	6	4	2	454:518 4
CGI Milje	6	0	6	381:433 0
PRIHODNJE KOLO (5. in 6. 12.) BREG ADRIATHERM - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP; POLET - II Carso; CGI - Scoglietto; Inter Milje -Ferroviario; Alabarda - Santos; Stel-la Azzurra - Libertas; Barcolana prosta.
NA GORIŠKEM
IZIDI 3. KOLA
Staranzano - Alba Gioia				77:72
Corridoni - Grado				75:78
Arte Bittesini -	Basket Go			78:62
Senators - Dom Gometal				' 79:95
Petrolifera - Ist. Manzoni				81:83
Basket Ronchi ■	■ Edera			72:91
LESTVICA				
Grado	3	3	0	280:208 6
Arte Bittesini	3	3	0	342:211 6
DOM GOM.	3	2	1	248:221 4
Corridoni	3	2	1	245:221 4
Edera	3	2	1	258:244 4
Staranzano	3	2	1	225:228 4
Ist. Manzoni	3	2	1	212:218 4
Alba Gioia	3	1	2	233:236 2
Senators	3	1	2	217:242 2
Basket Ronchi	3	0	3	222:246 0
Petrolifera	3	0	3	234:280 0
Basket Go 87	3	0	3	204:266 0
PRIHODNJE KOLO (5. in 6. 12.) Alba Gioia - Edera, Grado - Staran-zano, Basket Go 87 - Petrolifera, Arte Bittesini - Senators, Ist. Manzo-ni - Corridoni, Dom - Basket Ronchi.
Nogomet: v derbiju 11. kola 2. AL v Bazovici
Zarja - Vesna, burja vse namučila
Šah: Kasparov - Karpov
Spet remi
SEVILLA — Osemnajsta partija finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom in Karpovom se je končala z remijem v 40. potezi. Bele figure je imel Kasparov. Rezultat je sedaj 9:9 (v zmagah 3:3). Naslednja partija bo jutri.
KASPAROV - KARPOV (Damin gambit): 1. c4 e6; 2. Sc3 d5; 3. d4 Le7; 4. Sf3 Sf6; 5. Lg5 h6; 6. Lh4 O-O; 7. e3 b6; 8. Le2 Lb7; 9. Lf6: Lf6:; 10. cd5 ed5; U. b4 c5; 12. bc5 bc5; 13. Tbl Lc6; 14. 0-0 Sd7; 15. Lb5 Dc7; 16. Dd3 Tfc8; 17. Tfcl Tab8; 18. h3 g6; 19. Lc6: Tbl:; 20. Dbl: Dc6:; 21. dc5 Dc5:; 22. Se2 Df8; 23. h4 Se5; 24. Se5: Le5:; 25. Tdl Dc5; 26. h5 Dc2; 27. Dc2: Tc2:; 28. Td5: Te2:; 29. Te5: Ta2:; 30. hg6 fg6:; 31. Te7 a5; 32. Ta? a4; 33. g3 h5; 34. Kg2 a3; 35. e4 g5; 36. Kf3 g4 + ; 37. Ke3 Tal; 38. Kf4 Tfl; 39. Kg5 Tf2:; 40. Kh5: Te2 in remi na predlog Kasparova.
Alpinizem: v Patagoniji
Kafol bo spet poskusil
Iz pisma, ki ga je včeraj prejel lastnik trgovine Papi Šport Bruno Ma-ranzana, je razvidno, da je zamejski alpinist Ivo Kafol preplezal kakih 300 metrov od skupno 1000 m stene Cerro Torreja, nato pa se je zaradi slabega vremena obrnil. Cerro Tor-re pa sta medtem preplezala Koprčanka Ines Božič in Ljubljančan Janez Skok. Božičeva je druga ženska na svetu, ki je osvojila vrh tega patagonskega očaka, saj jo je le za nekaj dni prehitela Italijanka Manfri-nijeva, ki je plezala z Giordanijem.
Kafol bo v najkrajšem času spet poskusil naskok na Cerro Torre. Prav v tem obdobju sta Tržačana Stefano Zaleri in Mauro Pertonio po Maestrijevi smeri osvojila ta vrh, Silvo Karo in Janez Jeglič pa sta začrtala prvih 300 metrov nove smeri v Cerro Torreju, ki je torej v tem obdobju zelo oblegana gora.
ZARJA - VESNA	0:0
ZARJA: Racman, Grgič, Gotti, Franco, Samese, Fonda, Russignan, Bon, Antonič, Sulčič (Abrami v 65'), Franza.
VESNA: Savarin, Sedmak, Ridolfo, Petagna, Rados, Coccoluto, Coslovich, Barilla, Kostnapfel, Naldi, Bruno
SODNIK: Nacchia iz Osoppa; OPOMIN: Grgič, Samese, Ridolfo
»S takim vremenom ni bilo mogoče kaj več pričakovati,« je menil Fabio Candotti, ki je bil zaradi izključitve tokrat med gledalci. »Ob vsaki dolgi podaji,« je še pristavil, »je veter spremenil smer žoge. Velikih priložnosti ni bilo ne na eni ne na drugi strani. Le prisotnost Roberta Candottija na sredini nam bi prinesla kaj več, saj je edini, ki zna voditi igro in ki se ujema s Kostnapflom, ki se je znašel preveč osamljen v napadu. Obrambo pa imamo res solidno, a tudi vezni igralci so bolj branilci kot napadalci, saj zelo dobro zaustavljajo igro nasprotnika.«
Derbi v Bazovici je vsekakor označevala močna burja. Zarja je sicer začela zelo agresivno, izvedla nekaj dopadljivih akcij, a brez prave nevarnosti za Vesno, ki ni puščala nobene vrzeli, tako da je bilo težko streljati tudi od daleč. Napadi Zarje so se iztrošili po 20 minutah, ko se je Vesno več videlo v napadu, predvsem s hitrim in
prodornim Kostnapflom, s katerim se je Franco pošteno namučil. V bistvu je edino priložnost imel Bruno, a njegov strel z glavo je bil netočen. Vesna pa je vsekakor dokazala, da tehnično in taktično nima nikomur nič zavidati in da je zasluženo pri vrhu lestvice.
Drugi polčas je minil z Zarjo v napadu, vendar Vesna ni niti za trenutek zgubila glave in ni dajala vtisa, da je v težavah. Zarja je poskušala tudi s kratkimi podajami, a ni šlo, za protinapade pa je bila morda nekoliko prepočasna, proti tako solidni ekipi pa je bilo tudi kaj malo priložnosti za protinapade. Tekma se je tako iztekla, ne da bi se enemu ali drugemu ponudila kaka priložnost. Požrtvovalnosti pa ni manjkalo ne na eni ne na drugi strani, žal pa tehnične in taktične vrline zaradi burje niso prišle do izraza, sicer bi gotovo prisostvovali res kvalitetnemu derbiju.
»Pogoji so bili nemogoči,« je povedal trener Zarje Križmančič, »če imaš srečo, zabiješ gol in lahko zmagaš, danes pa ni bilo ne strelov ne priložnosti. Po dveh porazih smo srečanje občutili, prepričan sem, da bi bila to res dobra tekma, če ne bi bilo burje, saj so vsi dali vse od sebe. Zmenili smo se tudi za kratke kombinacije, a kaj, ko ti
veter spremeni smer, zaustavi žogo. Poleg tega imamo spredaj lahke igralce, ki jim taki pogoji ne ustrezajo, manjkal nam je Tognetti. Abrami, ki je primeren v takih razmerah, pa je igral le zadnjih 20 minut, saj je komaj okreval.« (db)
KRAS - STOCK	0:0
KRAS: Mezzavilla, Segulin, Purič, Fanigliuolo, Škabar, Gnezda, Granata, Lepore, Gašperšič, Pisani, Mosetti.
Tudi proti zadnjeuvrščenemu Stoc-ku krasovci niso iztržili več od remija. Ponavljajo se stare hibe in napake, ki jim onemogočajo, da bi po večtedenski suši spet prišli do celotnega izkupička. V večjem delu srečanja je bila igra na obeh straneh raztrgana, za nameček pa je igralce motila še nadležna burja. Čeprav so gostje dobro začeli, saj so v napadu izvedli nekaj hitrih kombinacij, ki pa so se povečini izjalovile ob robu Krasovega 16-metrske-ga prostora, so imeli rdeče-beli v prvem polčasu tri priložnostni: v 9. minuti je po podaji Pisanija Granata z glavo za las zgrešil vrata, v 35. minuti je Mosetti z nizkim strelom zaključil lepo akcijo, vendar je njegov strel vratar odbil s koleni, Gašperšičev silovit strel pa se je odbil od prečke. Skoraj neverjetno je, da je tokrat izredno nizki vratar, niti 170 cm, nepremagan zapustil repensko igrišče, saj bi vse visoke žoge zanj predstavljale nerešljivo uganko.
V 12. minuti drugega polčasa pa so imeli gostje najlepšo priložnost srečanja, vendar so jo nerodno zapravili. Krasovci so se tedaj nekoliko opogumili in krasen strel Puriča je šinil za las mimo vratnice. V 16-metrskem prostoru Stocka je bilo izredno vroče tudi v zadnji minuti, ko so v veliki gneči, a zaman, poskušali doseči zmagoviti zadetek Mosetti, Granata in nazadnje še Gašperšič. (Z. S.)
Na sliki: akcija z derbija Zarja -Vesna.
rezultati \
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 11. KOLA
Fortitudo - Sevegliano	0:0
Latisana - S. Canzian	2:2
Palmanova - Sangiorgina	0:0
Pieris - Lignano	0:1
Ponziana - PRIMORJE	0:0
Pro Fiumicello - Gradese	0:1
Ronchi - Percoto	0:1
S. Giovanni - Costalunga	0:0
Sevegliano
Costalunga
S. Giovanni
S. Canzian
Ponziana
Gradese
Palmanova
Lignano
Sangiorgina
Latisana
Percoto
Ronchi
PRIMORJE
Fortitudo
Pro Fiumic.
Pieris
LESTVICA 11	4	6
10	5	3
10	5	3
11	4	5
11	3	7
11	5	2
11	4	4
10 6 0 11	4	4
11	3	5
11	4	2
11	2	5
11	4	1
11 1 6
10	1	4
11	1	3
1	6:4 14
2	18:8 13 2 13:5 13
2	16:10 13 1 12:10 13 4 16:12 12
3	9:7 12
4	15:14 12
3	7:8 12
3	11:12 11
5	13:18 10
4	6:9	9
6	9:12 9
4	6:13 8
5	9:15 6
7	8:17 5
PRIHODNJE KOLO (6. 12.) Sevegliano - Gradese, Percoto - Fortitudo, S. Canzian - Ronchi, PRIMORJE - Latisana, Lignano - Ponziana, Costalunga - Pieris, Sangiorgina - S. Giovanni, Palmanova - Pro Fiumicello.
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi se radi udeležili tradicionalnega planinskega plesa, ki ga prireja Obalno planinsko društvo iz Kopra v hotelu Triglav v Kopru v soboto, 12. decembra, naj se prijavijo pri tajniku društva Ervinu Gombaču ob ponedeljkih med 20.00 in 21.00 na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nad., tel. 744249), med odborovo sejo.
Nogomet: v 3. AL Breg - Gaja brez zmagovalca
SKUPINA I
Brazzanese - Juventina	0:5 (0:3)
STRELCI: Sermino, Del Negro (2), Paziente in Cingerli.
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan, Sermino (Tegas), Del Negro, Paziente, Tabaj, Cussig, Cingerli.
Trenutno dobro formo je štandreška Juventina jasno potrdila na gostovanju v Bračanu, kjer je z visoko zmago le obdržali stik z vodečimi.
O srečanju ni kaj dosti povedati, saj že sam izid kaže, da sta si stali nasproti kakovostno različni postavi. Domačini so že od začetka pokazali, da ne znajo zajeziti igre, ki so jo predvajali gostje. Rezultat tega so bili trije zadetki že v prvem polčasu. Pozitivna stran tega srečanja pa je bila predvsem ta, da so tokrat Štandrežci znali konkretizirati terensko prednost, ki so jo na zadnjih tekmah pokazali predvsem na sredini igrišča.
Sovodnje - Azzurra	1:3 (1:1)
STRELEC za Sovodnje: Butkovič.
SOVODNJE: Uršič, Hmeljak, Gulin, Tomažič, Marson, M. Fajt, Grillo, Čev-dek, Butkovič, Bicciato, Tomšič, Go-mišček, Zotti.
Na sovodenjskem nogometnem igrišču je po. tem porazu z zadnjeuvršče-no Azzurro zapihal veter krize. Neuspeh pred domačim občinstvom je prav gotovo bistveno prispeval, da so določene težave prišle na dan.
Da položaj pri sovodenj ski ekipi ni bil rožnat, se je dalo sklepati že iz samega položaja na lestvici. Toda prav v zadnjih srečanjih so se v igri pokazali določeni pozitivni znaki, ki so zbujali upanje. Srečanje z Azzurro pa je potrdilo, da v igri nekaj ni v redu in da sami odnosi med igralci in trenerjem niso najboljši.
Nedeljska tekma se je sicer dobro začela za domačine, ki so z Butkovi-čem povedli. Kaj kmalu pa so Goričani Sovodenjce dohiteli in jih s precejšnjo lahkoto prehiteli, saj so imeli nasproti povsem demotivirano postavo.
SKUPINA L
Breg - Gaja	0:0
BREG: Hrvatin, Martini (Giuressi), Kerstič, Pavletič, Paoli, Corbatti, Zonta (Jež), Olenik, Prašelj, Kelemenič, M. Tul.
GAJA: Altin, Šuc, V. Kalc, M. Ris-mondo, Grgič (Aversa v 72’), Alfieri (Salvi v 75'), A. Kalc, Vengust, Vesco-vo, Calligaris, Terčon.
Derbi se je končal neodločeno, čeprav so oboji potrebovali zmago, da se ne bi preveč oddaljili od prvouvršče-nega S. Marca. Številno občinstvo je morda pričakovalo kaj več, na žalost pa burja ni dovoljevala kdovekašnih ekshibicij, tako da je bila igra bolj raztrgana. Prvi polčas je potekal v precejšnjem ravnovesju.
V drugem polčasu se je stanje na igrišču spremenilo. Trener Brega Horjak je menil: »Fantje so po mojem mnenju igrali taktično zelo zrelo. V mislih imam predvsem drugi polčas, ko se je mnogim zdelo, da je Gaja prevzela pobudo. S fanti pa sem se v odmoru zmenil, da nekoliko premaknemo vezno vrsto proti našim vratom. Upal sem, da bomo tako imeli več prostora za protinapade, kar se je par-krat tudi zgodilo. Zal nismo bili tako prisebni, da bi najprej z Olenikom, potem pa še z Ježem priložngsti izkoristili. O Gaji lahko rečem, da ostaja solidna in nevarna ekipa, vendar me ni navdušila.«
Severine Kozina pa je povedal: »Tekmo sta precej motila močan veter in pa sodnik, ki je stalno prekinjal igro in brez potrebe oponjinjal igralce, saj nekorektnosti ni bilo, in oškodoval ene in druge. Neodločen izid je sicer najpravilnejši, vendar moram povedati, da je bila to ena naših najslabših tekem, verjetno tudi zaradi vetra in sodnika.« (M. Tul)
Mladost - Fincantieri	1:1 (1:0)
MLADOST: Gergolet, Zdravko Černič (Lakovič), Marjan Černič, Frando-lič, Devetak, Pahor, Massimiliano Ar-gentin, Laurenčič, Marušič, Černigoj, David Argentin (Passon)
Napovedi, da bo srečanje s tržiškim moštvom precej težko, so se izpolnile. Prvi razlog je bil v tem, da je Mladost nastopila brez dveh ključnih igralcev, Kobala in Ferfolje. Precej težav pa jim je delalo tudi zelo blatno igrišče. Zaradi odsotnosti omenjenih igralcev Peršoljevi varovanci skoraj niso imeli povezave med obrambo in napadom, tako da sta bila v napadu brata Argentin praktično prepuščena sama sebi. Gostje pa so bili najmočnejši prav na sredini. Sreča se je vsekakor nasmehnila Doberdobcem, saj so po 30. minutah povedli po strelu Lauren-čiča, ki ga je nasprotni branilec preusmeril v svojo mrežo. Nekaj minut kasneje je Laurenčič le za las streljal mimo vrat.
V	nadaljevanju so gostje vse bolj začeli pritiskati in tudi izenačili nekaj minut pred koncem tekme, predvsem zaradi neverjetne napake domače obrambe. (Z. Frandolič)
Primorec - CUS	1:1
STRELEC za Primorca: Fachin v 51'.
PRIMOREC: Luciano Leone, Stroc-ca, Coppola, Florean, Chimenti, Mauro Carli, Ferluga, Canziani (Andrej Carli v 67’), Bacchia, Husu, Fachin (Mauro Leone v 86'), Truglio, Černe, Igor Milkovič.
Po zadnjih slabih rezultatih je prejšnji teden Primorec zamenjal trenerja. Na trebenski klopi je tako prvič sedel Roberto Lugnan, katerega je takoj čakala zelo težka naloga, saj je v Trebče prišel zelo solidni CUS. Tekma je bila skozi vseh 90 minut zelo napeta, kajti oboji so igrali na zmago. Tako eni kot drugi so večkrat zelo nevarno prodrli v kazenski prostor, vendar sta vratarja dobro pazila na svojo mrežo.
V	začetku 2. polčasa je CUS hitro povedel. Trebenci pa so z veliko vnemo napadali in le minuto kasneje je Fachin z akrobatičnim golom izenačil. Do kraja se je igra odvijala predvsem na sredini, kjer so Trebenci zlahka kontrolirali nasprotnike. (Andrej)
Za uspešno sklenjeno lansko sezono
Tudi naša društva med nagrajenci CONI
V konferenčni dvorani goriškega sejmišča Espomego je deželno vodstvo Italijanskega olimpijskega komiteja izročilo 170 športnim društvom iz naše dežele priznanja in denarne nagrade za uspešno sklenjeno lansko tekmovalno sezono. Med nagrajenimi skupinami (skupno je CONI izročil 235 milijonov lir) je tudi pet slovenskih, od katerih je ŠZ Bor iz Trsta za košarkarsko dejavnost prejelo posebno priznanje (teh je bilo 20). Ostala slovenska nagrajena društva so ŠD Polet z Opčin (kotalkanje), ŠZ Bor (odbojka), OK Val iz Štandreža (odbojka) ter KŠD Naš prapor iz Pevme (lokostrelstvo).
Na sobotni slovesnoti so izročili tudi posebno priznanje društvu Unione ginnastica triestina ob njegovi 125-letnici ter furlanskemu športnemu delavcu Ninu Deganuttiju.
Pred samim nagrajevanjem je predsednik deželnega odbora CONI Leonardo Cristiani podčrtal visoko stopnjo razvoja telesne kulture v Furlaniji-Julijski krajini. S tem v zvezi velja povedati, da je v olimpijski odbor včlanjenih 2.008 društev, v katerih deluje 13.000 odbornikov ter športnih delavcev ter 3.300 trenerjev in športnih strokovnjakov. V naši deželi obenem deluje 580 središč za razvoj mladinskega športa, ki veliko prispevajo tudi k uspešnosti Mladinskih iger, ki so na lanski izdaji zabeležile 72.000 udeležencev.
Razumevanje občinske uprave do vprašanj telesne kulture je na slovesnosti podčrtal goriški odbornik za šport Franco Obizzi, deželni odbornik Mario Brancati pa je povedal, da bo deželna uprava marca prihodnjega leta izdala pomembno publikacijo, v kateri bodo podatki o telesnokul-turni stvarnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini, (pr)
1. —	1. String Section	X
	2. Wonderful Bid	1X2
2. —	1. Lvvojima	1
	2. Aberle	1
3. —	1. Biseski	X
	2. Benservito	2
4. —	1. Elka LB	X
	2. Distilo	2
5. —	1. Caravan OM	X
	2. Dieceu	2
6. —	1. Enamcy	1
	2. Escalon	1
7. —	1. Day CM	2
	2. Bietolino	1
8. —	1. Bagaro	2
	2. Epos	1
KVOTE
12 (46 dobitnikov)	12.871.000	lir
11 (1.213 dobitnikov)	485.000	lir
10 (12.857 dobitnikov)	45.500	lir
Supertotip: dobitnikov je bilo 5, prejeli pa bodo po 20 milijonov lir.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 11. KOLA
Buttrio - Opicina S.	0:2
CGS - Edile Adriatica	0:5
KRAS - Stock	0:0
Opicina - Muggesana	2:1
S. Nazario - Giarizzole	1:2
S. Sergio - C. Elisi	4:0
ZARJA - VESNA	0:0
Zaule Rab. - S. Luigi VB	2:1
LESTVICA
LESTVICA
S. Sergio	11	6	4	1	24:4 16
VESNA	11	6	4	1	12:5 16
Zaule Rab.	11	5	3	3	15:13 13
Opicina	11	3	7	1	8:6 13
Muggesana	11	4	5	2	8:8 13
ZARJA	11	3	6	2	13:10 12
Buttrio	11	5	2	4	11:9 12
C. Elisi	11	4	4	3	9:11 12
Edile Adr.	11	4	3	4	12:8 11
CGS	10	4	3	3	15:13 11
Giarizzole	11	4	3	4	8:10 11
Opicina S.	11	3	4	4	11:15 10
KRAS	11	1	6	4	10:12 8
S. Luigi VB	10	0	7	3	5:8	7
S. Nazario	11	0	5	6	6:20 5
Stock	11	0	4	7	5:20 4
PRIHODNJE KOLO (6.12)
Stock - Opicina Supercaffč, Čampi Elisi P. - KRAS, S. Luigi V. Bus^ - S. Sergio, Giarizzole - Zaule Rabuiese, Edile - Adriatica - S. Nazario, VESNA - CGS, Muggesana - ZARJA, Opicina - Buttrio.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 9. KOLA
Audax - Arrigosport					1:1
Brazzanese	- JUVENTINA				0:5
Manzano -	Isonzo				1:3
Mariano - ]	Moraro				0:1
Pro Farra -	Sagrado				1:0
San Lorenzo - Medea					1:2
SOVODNJE - Azzurra					1:3
	LESTVICA				
Moraro	9	6	2	1	17:5 14
Pro Farra	9	4	5	0	11:5 13
Mariano	9	5	2	2	13:6 12
Arrigosport	9	3	6	0	8:4 12
JUVENTINA	9	3	5	1	10:4 11
Audax	9	3	5	1	16:11 11
Medea	9	5	1	3	11:8 11
Isonzo	9	2	5	2	12:10 9
Sagrado	9	2	4	3	4:4	8
San Lorenzo	9	2 .	3	4	8:9	7
Azzurra	9	2	1	6	9:17 5
Brazzanese	9	2	1	6	7:20 5
SOVODNJE	9	0	4	5	6:17 4
Manzano	9	0	4	5	6:18 4
PRIHODNJE KOLO (6.12.) Arrigosport - Moraro, Audax - Mariane, Isonzo - Azzurra, JUVENTINA -Manzano, Medea - SOVODNJE, Sag-rado - Brazzanese, San Lorenzo - Pro Farra.
Skupina L
IZIDI 9. KOLA
BREG - GAJA				0:0
Chiarbola	- S. Marco S.			1:3
Euforia - Sit Immob.				0:2
Fossalon -	S. Vito			1:1
Mladost -	Fincantieri			1:1
Romana -	Hermada			1:2
	LESTVICA			
S. Marco S.	9	6	3	0 14:3 15
GAJA	9	4	4	1 14:6 12
Hermada	9	4	4	1 11:6 12
Fossalon	9	2	7	0 11:4 11
BREG	9	4	3	2	8:4 11
MLADOST	9	4	2	3 11:6 10
Fincantieri	9	4	3	2	7:6 10
S. Vito	9	3	3	3 12:15 9
Sit Immob.	9	2	4	3 13:12 8
Chiarbola	9	1	3	5	6:14 5
Romana	9	1	1	7	5:16 3
Euforia	9	0	2	7	6:26 2
PRIHODNJE KOLO (6.12)				
Hermada -	Chiarbola,		Fincantieri -	
Romana, S. Vito - MLADOST, GAJA				
- Fossalon,	Sit Immob. -			BREG, S.
Marco S. - Euforia.				
	Skupina M			
IZIDI 9. KOLA				
Campanelle - Montebello	2:0				
La Lanterna - Domio				0:3
Olimpia -	Architrave			2:3
Primorec	- CUS			1:1
Roianese	- Exner			5:0
S. Anna -	Don Bosco			2:2
Union - Fincantieri				1:6
	LESTVICA			
Roianese	9	7	1	1 25:4 15
Architrave	8	6	2	0 25:11 14
CUS	9	5	3	1 21:10 13
Campanelle	9		5	2	2 22:8 12
Domio	8	5	2	1 15:6 12
Olimpia	9	5	1	3 23:14 11
PRIMOREC	9	4	2	3 10:9 10
Fincantieri	9	3	3	3 12:13 9
Montebello	9	3	2	4	6:8	8
Don Bosco	9	1	4	4 12:17 6
Union	9	1	2	6	7:26 4
S. Anna	9	0	3	6 13:25 3
Exner	8	1	1	6	5:18 3
La Lanterna	8		0	2	6	7:34 2
PRIHODNJE KOLO (6.12) Architrave - Don Bosco, Exner -Olimpia, Montebello - Roianese, Campanelle - CUS, Domio - PRIMOREC, Fincantieri - La Lanterna, S. Anna - Union.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 : tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
1. decembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. -A ZTT in tiska	Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Po statističnih podatkih za leto 1985
F-JK najbogatejša italijanska dežela
RIM — Včeraj so objavili raziskavo denarnega zavoda Banco di Santo Spirito o povprečnem dohodku na prebivalca po posameznih občinah za leto 1985. To je že tretja tovrstna zaporedna študija, ki nesporno dokazuje, da se iz leta v leto veča razkorak med bogatimi in revnimi. V najbogatejši italijanski občini, Portoiinu je letni dohodek na prebivalca 30 milijonov lir, v najrevnejši, Elvi pri Cuneu v Piemontu, pa le 2,7 milijona lir. To sta seveda skrajnosti, a pri nadaljnjem razčlenjevanju takoj pade v oči podatek, da je bogastvo osredotočeno predvsem na Severu. To pa ne samo v tako imenovanem industrijskem trikotniku, temveč tudi v drugih severnoitalijanskih območjih. Tako je bila leta 1985 med deželami najbogatejša Furlanija-Julijska krajina s 14,2 milijona lir povprečnega letnega dohodka. Leta 1983 je ta primat imela Ligurija, F-JK je bila šele na 6. mestu. Med provincami pa je najbogatejša bolonjska (15,9 milijona lir), sledijo ji pordenonska (15) in tržaška (14,8). Med najbogatejšimi mesti so: Bergamo (21), Sondrio (20,5), Mantova (20,4), Brescia (19,5) in Varese (19); med najrevnejšimi pa so Enna (7,9), Caltanissetta (8,9), Cosenza (8,9), Trapani (9,1) in Neapelj (9,2).
Iz teh podatkov je tudi razvidno, da so mesta bogatejša od podeželja. Izjema je le Bologna, ki je prva
med pokrajinami zaradi bogatega zaledja in šele enajsta v lestvici najbogatejših mest. Razlika med , mesti in podeželjem se na Jugu še stopnjuje. Izjema na tem območju so le tisti kraji, ki so v zadnjih letih odkrili turizem.
Kot pri vseh statističnih podatkih pa je treba biti pri ocenjevanju skrajno previdni. Zgovoren primer je občina Elva. Njen župan Franco Baudino je namreč včeraj izjavil, da njegovi občani niso reveži, imajo le drugačen način življenja. V bistvu je to hribovska občina, ki jo je obšel turistični val. Ljudje živijo od poljedelstva in živinoreje v skoraj avtarkičnih gospodarskih odnosih. Zaradi slabih prometnih vez in snega je pozimi dalj časa popolnoma odrezana od sveta, a to ne moti prebivalcev in njihovega prastarega načina življenja, ki pa ga statistika ne more definirati. Nič čudnega torej, da je ta občina zadnja v lestvici, kljub dejstvu da si tega mesta objektivno ne zasluži.
Prav tako sedanji statistični podatki ne navajajo podtalnega gospodarstva, ki je prav tako pomembna postavka dohodka. Prav tako niso navedli dobičkov, ki jih uresničuje organizirani kriminal. Vsekakor pa lahko trdimo, da dajejo sedanji podatki še kar zanesljivo sliko razporeditve bogastva v« Italiji.
Reaganove neslane šale o sovjetskem sistemu
WASHINGTON — Predsednik ZDA Ronald Reagan je vsem Ame-rikancem prav dobro znan kot zelo duhovit človek ter velik šaljivec, ki najraje pripoveduje zgodbice kar na svojih uradnih nastopih. Poznavalci ameriškega predsednika pravijo, da se na tak način skuša izmuzniti iz kake nepredvidene ali nezaželene situacije.
To je storil že večkrat, največ »vicev« pa je povedal prav na račun Gorbačova in sovjetskega sistema. Tako je npr. 24. novembra med. svojim govorom v Denveru, kjer so obravnavali ameriško obrambno strategijo, povedal šalo o nekem gospodu, ki se je pritožil KGB, češ da je izgubil svojo papigo. Predstavniki KGB so ga vprašali, zakaj ni raje šel naznanit izgube papige policiji. On pa jim je odgovoril, da je stopil do njih, ker
mu ni ugajalo, kar je papiga govorila.
Reaganov konjiček pa skrbi ameriške politologe, ki se sprašujejo, ali bo kako podobno šalo izustil tudi med težko pričakovanim sestankom z Gorbačovom. Nekaj podobnega se je že pripetilo lani v Reykjaviku, ko se ni mogel zadržati, da ne - bi Gorbačovu povedal neke šale, v kateri je primerjal svobodo mišljenja v ZDA in v Sovjetski zvezi.
Šef kabineta Howard Baker je prepričan, da predsednik ZDA ne bo spravil v slabo voljo Gorbačova, saj je velik diplomat tudi med pripovedovanjem takih šal. Sovje-tolog Dimitri Simes pa je čisto drugega mnenja in je dejal, da bi lahko neodgovorna šala globoko užalila občutljivost Sovjetov.
Sinovi mafijcev se vračajo iz izgnanstva v severni Italiji
Žalostne statistike o vplivu ’ndranghete v Reggiu Calabrii
REGGIO CALABRIA —Imenuje se ndrangheta, pomeni pa mafija in visoko število mrtvih. V Reggiu Calabrii je zaradi 'ndranghete umrlo 153 oseb, 10.000 ljudi so prijavili sodstvu, približno trideset voditeljev kriminalnih organizacij pa se je zaradi nje znašlo v zaporu. Statistika je seveda nepopolna, saj smo šele ob koncu novembra, podatki iz Reggia Calabrie pa so prav zaradi tega toliko bolj presunljivi.
Kako si domačini razlagajo obstoj in moč 'ndranghete? Nekateri krivijo občino in politike, ki jo upravljajo. Odborniki so baje politično dokaj nestalna bitja, saj se menda raje odpovejo stranki, za katero so bili izvoljeni, kot pa »stolčku«. Tolikšna zmeda v občinski palači je seveda dobrodošla v kriminalnih krogih, kjer se posamezne družine, združene v organizacije, ki jim domačini pravijo »cosche«, borijo za premoč na tržišču.
Toliko mrtvih je namreč predvsem rezultat zapletene računske operacije, pri kateri meriš človekovo življenje v gramih kokaina in heroina. Pripadniki 'ndranghete skrbijo namreč predvsem za to, da je tržišče redno preskrbljeno s svežim mamilom. Družine Lo Giudice, De Stefano, Imerti Condello, Piromalli in Mirto predstavljajo novi val te 'n-
dranghete. Karabinjerji so' odkrili, da so novi »bossi« (ameriški duh je sila udomačen med mafijci) sinovi tistih, ki so jih pred desetimi leti zapodili iz Reggia Calabrie. Ti so si uredili bivališča, predvsem pa kriminalne posle, na italijanskem Severu, zdaj pa se naraščaj vrača v rodno Kalabrijo. Imajo 25 do 30 let, zanimajo pa jih predvsem rafinerije, tovarne v katerih pripravljajo in režejo heroin.
Mamila so namenjena velikim mestom severne Italije, Milanu, Genovi inTurinu. Reggio Calabria je izrednega strateškega pomena, saj dobiva morfij - iz katerega pridelujejo heroin - neposredno iz Libanona. Pripadniki 'ndranghete vlagajo svoje dobičke v zakonite dejavnosti, s tem pa si pridobijo dovolj družbene moči, da lahko vplivajo na politični svet. Pes si grize rep, Reggio Calabria pa nemočno gleda, kako peščica ljudi rešuje svoje umazane posle kar na ulicah. Pri Gioii Tauru, kjer bi morali v kratkem začeti z gradnjo električne centrale na premog, je obležala polovica letošnjih žrtev 'ndranghete. Mafija je hotela očitno pokazati, kdo ima zadnjo besedo pri delitvi sredstev in koncesij, sicer pa so se morali letos tudi Piromallijevi zagrizeno boriti proti združenju mafijskih družin, ki jim ogroža premoč nad deželo.
Dišeč protest sirarjev *
Francoski kmetje so odgovorili z dišečimi barikadami sira vacherin mont d'or na psihozo, ki je zajela Evropo, potem ko se je s švicarsko vrsto tega sira zastrupilo nad 30 oseb	(Telefoto AP)
Bi kupili 600 kravat?
HOLLVVVOOD Igralec Rudy Vallee je umrl pred enim letom, malokdo pa se ga najbrž še spominja, če je sploh kdo vedel zanj. Vallee je bil filmski partner še živeče - bivše - hollywoodske zvezde, predsednika ZDA Ronalda Reagana. Skupaj sta jezdila po filmskih prerijah, v prostem času, ko se je Reagan ukvarjal s politiko, pa je Vallee zbiral ekscentrične kravate.
Zaradi teh kravat je Vallee deležen posmrtne slave. Zbirko 600 kravat bodo namreč prodali na dražbi, saj se jih je lastnik, mladi odvetnik iz Kalifornije, menda že naveličal.
Pred 20 leti prva presaditev srca
JOHANNESBURG — Dvajset let je minilo od tistega 3. decembra 1967, ko je ekipa južnoafriškega kirurga Christiana Barnarda prvič v zgodovini človeštva presadila srce. 53-letni Luis Washan-ski je z novim srcem živel le 18 dni; ta prva pionirska operacija pa je pomenila pravi mejnik v kirurgiji srca. Od tedaj je bilo v svetu že več kot 5.500 presaditev. Take operacije so postale skoraj rutinske, edina težava je pomanjkanje darovalcev. Podaljšala se je tudi doba preživetja, saj so strokovnjaki v bistvu nevtralizirali imunološki sistem, ki je napadal »tujek«.
Alternativno gorivo: RDF!
RIM Ali se da iz odpadkov pridobivati gorivo? O tem je bil govor na mednarodnem srečanju o kemiji in okolju, ki se je odvijal pred nedavnim v Rimu. V imenu Enichema je spregovoril inženir Antonio Sernia, ki je med drugim dejal, da bi lahko del odpadkov — teh se nabere v Italiji letno kar 18 milijonov ton — uporabljali kot gorivo v cementarnah. Na ta način bi prihranili od 15 do 20 odstotkov goriva, ki je potrebno vsaki tovarni — teh je v Italiji približno sto — pri proiz-vodiiji cementa.
To novo gorivo, ki ga imenujejo RDF (iz angleščine refused devided fuel), bi pridobivali iz mestnih odpadkov, tako da bi odstranili vse organske, kovinske ter steklene delce. Tudi Enea je pozitivno ocenila ta predlog, toda z manjšim zadržkom. Njen predstavnik Girolamo Beone je dejal, da je treba zelo pazljivo uporabljati tonovo gorivo. Prevelik odstotek plastike v gorivu bi utegnil povzročiti nastanek dioksina med izgorevanjem. Toda z ustreznimi, čistilnimi napravami, je dodal Beone, bi lahko RDF uporabljali tudi v Enelovih termoelektrarnah namesto gorilnega olja in premoga.
Tudi ekologi podpirajo uporabo tega novega goriva, saj menijo, da bi imeli na tak način sedanji nesodobni upepeljevalniki gotovo manj dela.
Meni je to deveta briga
Muce so izredni filozofi. Tale na sliki čepi na cestnem znaku, ki označuje križišče med Deveto ulico in Avenijo Laurel. Razgledna točka je sicer neudobna, muca pa se je znala prilagoditi strateški poziciji	(Telefoto AP)