54. številka
Ljubljana, v soboto 7. marca
XVIII. leto, 1885.
Ishaja vsak dan iv««er, izimši nedelje In praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in uprav nišCvo je v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". M p m v ii i h t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
Železnica čez Skofjoloko in železnica čez Ture.
Vso letošnjo zimo bil je promet blaga na pri-vilegovani južni železnici toli izreden, da se je večkrat bilo bati, da ne bode samo začasno, ampak sploh ustavljen. Sneg ni bil jedina ovira, da bi se bilo blago redno odpošiljalo, temveč naposled nedostajalo je strojev, vagonov, osobja in druzega, da bi se zadostovalo vsem zahtevam. Označujoča za te razmere je pač ironija nekaterih pri tej železnici službujočih, ki so dozdevno dovtipno izrekali se, da če bode ta naval z blagom trajal še dalje, jim no bode preostajalo druzega, nego da se pridružijo projektantom za Škofjeloško železnico in da glasujejo za konkurenčno progo.
Misliti bi se smelo, da se bodo južne železnice monopolovci s takim stanjem molče zadovoljevali, v zavesti, da opravičenim zahtevam velikanskega prometa sami zadostovati ne mogo, da bodo vender prenehali izmišljati vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, kako preprečiti zgradbo železnice čez Skofjoloko — ki je avstrijskej trgovini ne pa nem-ško-italijanskej trgovini tako potrebna, kakor glad-nemu košček kruha. A najnovejše vesti dokazujejo nam povsem nasprotno, uče nas celo, da mi Slovenci, z nam pa Tržaški in Dunajski trgovci ne smemo gojiti veselih nad, da nemarno pričakovati ničesar, dokler nam božja milost ne pošlje kakega Bontoux-a, kateri bi Rothschildom in vsem njihovim semitskim in krščanskim obožavateljem zlatega teleta dokazal, da konečno vender ne kaže, ugonobiti Avstrijo južne železnice delnicam na ljubo ter pri vsem tem še biti avstrijsk domoljub.
Več nego polnih 15 let moledvajo in prosjačijo deželni zbor in mestni zastop Tržaški, tri mesta, Štirje trgi, okolu trideset občin v Kranjskej, katerim so se pridružile sosednje kronovine, leto za letom pri obeh zbornicah državnega zbora, pri mini-sterstvih in pri vseh drugih oblastvih, ki bi utegnila v tej zadevi kolikor toliko uplivati, naj bi se že omejil južne železnice monopol, naj bi se začelo misliti na železnico Škofjeloško in tako podaljšala Rudolfova železnica do morja. Tarifi, katere morajo dan danes plačevati avstrijski fabrikantje, avstrijski
trgovci na jedini progi, ki drži do Trsta so „uni-cum" v Evropi in možni le v našej državi. Ti tarifi škodujejo naši trgovinski lolitiki, bolj, nego se bi mislilo in nas smešijo pred vso Evropo. A vse naše moledvanje in prosjačenje je zam»n, kajti Roth-scbild je Rothschild, njegovi delničarji pa vsemožni.
Akoravno je v nas vsakdo preverjen, da je Loška železnica z narodno-gospodarskega stališča potrebna, pa vender že dolgo znamo, zlasti pa vsled najnovejših pojavov, da bi se pristnim potomcem Frankobrodskega Anselma na ljubo, rajši prevrtalo pragorovje mej Velikim Zvonom in Velikim Venedi-gerjem, predno bi se odloČili, napraviti par kratkih predorov na nameravanej Loškej železnici. Vse to pa ne v interesu Avstrije, ampak južni in zahodni Nemčiji, Benetkam in Genovi na korist, ne le v nepopravljivo škodo, ampak, možno je, celo v popolni propad našega jedinega avstrijskega pristanišča.
V tej zadevi poučil nas je članek v Tržaškem „Indipendente" št. 2780. S tem listom nesmo sicer posebni prijatelji, a kar je pisal o železnici čez Ture, s tem strinjamo se brez težave. Za železnico čez Ture je sedaj že troje načrtov in občini Lienc in Windiselimutrei predložili sta že zbornici poslancev peticijo, da bi se zgradila za nas in za Trst najne-ugodniša proga Lienz-Kitzblichel, takozvana „F e 1 b er-tauernbahn", vsled katere bi bile Benetke za kakih 70—80 kilometrov na boljšem, Trst pa za 60 kilometrov na slabšem.
Ta proga, ki bi se izpeljala ob podnožji Velikega Zvona, oziroma peticija za njo, ima, ako nas vse ne vara, veliko upanja, da jo bode podpirala levica in še nekatere druge frakcije, kajti „Felber-tauernbahn" je eminentna šahovna poteza Rothschil-dova proti železnici preko Škofjeloke, vrhu tega pa tiidi neavstr i j s kej trgovini na korist.
Obžalovati je, da se je množina naših peticij v tej zadevi ali vrgla v koš, ali kar ni veliko boljši, izročila železničnemu odseku, kjer bodo obležale kot „Mene, Tekel" do one dobe, ko se bode kljubu vsem poštenim svarilom, za Predelsko železnico, na hasen Rothschildovih blagajnic, po nepotrebnem potrosilo kakih 40 milijonov.
„Felbertauernbahn" nameravana je jedino le Nemčiji na korist.   Od te države zavisni smo itak
že v političnem oziru, kmalu bodemo — ako se spolnijo vroče želje onih, ki škilijo preko črno-žoltih kolov — tudi v narodno-gospodarskem in ko bi se sklenila in zgradila proga Lien^-Kitzbttchel, napeljala bi se voda z našega na nemški mlin in ta železnica bila bi dovršena isto tako, kakor so bile turške ceste v Armeniji, ki so jih sezidali Turki pod uplivom inženerjev ruskih.
Napisali smo te vrste za železnico iz Divače, čez Razdrto v Skofjoloko, dobro znajoč, da je to le članek, ki je le efemerne važnosti, a državnim našim poslancem vsekakor polagamo na srce, da so v tem vprašanji oprezni, da imajo pred vsem gmotne koristi domačih krajev pred očmi, da nameravano železnico čez Ture dobro prouče in vse store, da jih nikdar ne zadene očitanje: „Travailler pour le roi de Prusse".
Letošnja budgetna debata.
— o. - Efekt, efekt! — to je bila levičarska parola za generalno debato o letošnjem državnem proračunu. Strmečemu svetu pred oči postaviti dvanajst „štacijonov" nemškega trpljenja za vlade Taaffejeve, naslikati mu grozo slovanske povodnji in razstvarjanje avstrijske naše države: ta svrha nemško-liberalnih budgetnih govorov bila je vsemu svetu znana, redno so še iz mastnobarvnih levičarskih piskrov lezle politične karikature in groteske, predno Še so nastopili nemškega komedijantstva najnovejši prizori! Pet let nemške opozicije ni niti trenutek dalo dvojiti, da bodo sedaj tik pred volitvami politični Amijenski Petri a la Herbst, Plener, Schonerer e tutti quanti skušali nemško prebivalstvo pripraviti za križarsko vojsko, za rešitev „zatirane" nemške Palestine! Sedaj tudi vemo, da se je vse storilo, kar se v tej stvari sploh storiti da. Pripovedovale so se na levici o nemških persekucijah stvari, ki jih more verjeti le slepi „furor teutonicus", kakor jih tudi le nesramni „furor teutonicus" izustiti more! Kdor je kakor Plener v stanji trditi, da v naši Ljubljani ni „niti jedne nemške ljudske šole", tistega je pač treba prej ko prej spraviti pod dvojni ključ norišnice in obdati ga s preventivo po najnovejši medicinski znanosti! In dobiti, uporabljati bi se tudi morala sredstva, ki bi branila, da take pomilovanja
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
Stat
(Francoski spisal Rune Lefcbvre.   Poslovenil * nominis umbra.)
Drugo poglavje. So li to sanje? ■ Dalje I
Umirite se; vsi so tu, vsak v posebni, kaj pripravni hiši. Vsi so sedaj dedni zakupniki, ki vam bodo petdeset let zakupnino plačevali in vam ne bode treba vsako tretje leto mej seboj se prekanjati in varati bolj ali manj. Na vašo desno sem posadil g. Leverda, dišavarja, ki se dandanes kliče g. Green. G. Petit, bankir v prvem nadstropji, je postal g. Little, ter ni nič manj veljavna osoba s svojimi milijoni. G. Reynard, odvetnik v drugem nadstropji, se zove g. sollicitor Fox ter ne bode izgubil prav nič svoje zlobnosti Na vaši levi strani bodete našli soseda iz četrtega nastropja, junaškega polkovnika Saint-Jeana, sedaj the gallant colonel Saint-John z vsem njegovim protinom; in nazadnje g. Rosea, apo-tekarja, ki ni nič menj veljaven, niti manj veleča-sten, odkar se kliče g. lekar Rose. In vi sami, dragi
moj Lefebvre, vi sami ste vsled izselitve postali g. doktar Smith in član najmnogobrojniše rodovine, ki je iz anglosaškega rodu pognala. Iščite sreče, ko morite ali pa ozdravljate vaše bolnike v novem svetu; soimenjakov vam ne bode manjkalo.
Mislil sem klicati, a pogledi mojega strahovitega obiskovalca so me nepremičnega pribijale na posteljo.
A zares, rekel je smehljaje, vi se bodete malo čudili, ko bodete slišali svojo gospo, svoje otroke, svoje sosede angleški govoriti in nosljati. Vsi so pustili svoj spomin tam na starem svetu ter so sedaj Yankees najčistejše krvi. To je čudovit upliv podnebja, katerega je že prvak dubovidcev, veliki Ilip-pokrat, opazoval. Psi ne lajajo več, ko se bližajo tečajniku; žito postane na ravniku neplodna pirnica (bared); Yankee v Parizu se drži za visokorodnega pospoda markiza, Francoz v Zjedinjenih državah pa celo izgubi strah pred svobodo; kajti za to mi gre, da Yi pri popolni zavesti o svojem stanji mojo moč sodite. Izkusiti morate, je li Jonathan Dream pravi duhovidec. Vi ste sedaj v amerikanski koži, katere se bodete le po mojej dobri volji zopet iznebili.
But I caimot speak english*) vzkliknil sem;
*) A jaz ne znam angleški govoriti.
a ves prestrašen sem obmolčal, kajti žvižgal sem kot tič.
Ni slabo, rekel je nestrpni zbadljivec; v par dnevih bodete shall in vvill, these in those s popolno lehkoto in ljubkostjo vsakega Škotca zamenjavali.
Zdravi, pristavil je vzdignivši se; zdravi, o pe-lunoči me pričakujejo pri izvoljeni sultanici v haremu v Carigradu; ob dveh (po noči) moram biti v Londonu in solnee bodem vzhajati videl v Pekingu. Še zadnji svet: Pomnite, da modrijan se ničemur ne čudi. Ko v svojej okolici vidite ta ali oni čudoviti prijav, ne ostrmite, kajti zaprli bi vas mej naše lunatiiiues (mesečnjake). In to bi vas motilo pri vašem opazovanji.
Skočil sem kvišku; a trije toki raagnetovine so me zadeli v obraz ter me potlačili na posteljo, da nesem mogel niti izpregovoriti. Na to me je izdajalec pozdravil z zaničevalnim smehom, zgrabil svetlobni trak lune, zavezal si ga je kot pas krog života, šel je skozi okno ter je izginil v ozračji. Ali je bil strah, magnetizem ali zaspanec? Izgubil sem zavest.
I* venni men cost coni' to morisse, E caddi, como corpo inorto cade.*)
*) Dante Inf. V 141: Omedlel sem, kot bi bil umrl, ter padel hciu, kot padu mrtvo tdo.
vredne blodnje ne pridejo v dežel, kajti padajo vam ■a rodovitna tla nemškega „furorja* in zmešajo vam 8e tisto malu pameti, ki je tacaš nahajamo v avstrijskih naših Nemcih!   Ako M sploh more govoriti o zatiranem nemštvu,  to je zatiranju temu jedino le uzroka  iskati   v  ncmško-liberalnih   represen tantov en unci jacijah,   ki  M  take   trivijalne načine begajo in razburjajo nemško javno mnenje ! Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je  nemško to blodno-mislije monopolovano   v   bodočem   voditelji   ultra-n« mške stranke in da se praktikuje samo z ozirom na naše šišenske razmere. Marveč kažejo nam zadnji levi-ški govori, da bi Planerja če le mo no s patologič-nega tega  polja  radi   spodrinili Carneri, Ilerbst, Suess in druge nemško-liberalne korifeje, d:i z istega furornotevtonskega stališča opazujejo in obsojajo se tudi vladna in narodna dejanji« po druzih naših kro- , novinah, kjer se slovanstvo bori proti nemškemu na-silstvu. Kaj vse se ni lagalo in zavilo, podtikalo in zaniolčavalo,  samo  da  se  ustvari  kar najteniniša j slika sedanje „proti-nemske' uprave v vsakem ko-ti'ku Taaffejevega področja! Kakor jajce jajcu so si Vsi letošnji budgetni govori z levice podobni, in jedro je njim vsem napolnjeno s kipečim sovraštvom do slovanstva, do sedanjega kabineta. Podpirani so bili 8 strastno korporacijo zjedinjene levice in razposajenih galerij. „Furor teutonicus" se n ti   br/dati ni , dal po parlamentarnem taktu, v vsej svoji surovosti | kazal se je tudi nasproti govorom z desnice, tako nasproti govoru Raičeveniu in Hausnerjeveinu, naj večji škandal pa je uprizoril pri izbornem glavnem govoru poslanca dra. Funderlika.
Jasno je, da v taci h razmerah in s tacimi nasprotniki ni mogoča najmanjša narodno-političua diskusija ! In v veliko korist nam bode to, če ko-nečno spoznamo to uemštvo, ki divja po Celjskem mestu iu s Dunajski državni zbornic5. Povsod so to sadovi jednega iu istega drevesa!
Ako nas ne motijo znamenja, jelo je spoznavanje in uvaže vanje  terorizujočega in neizmerno brezozirnega  nemštva avstrijskega prodirati tudi v tiste kroge, katerih nesrečna politika je bila in je j še do te ure.  da so dajali kvas za ultro-neinški vrvež. Večina državnozborska bila je začetkom bud- ; getne debate mlačna iu zastonj je tudi lovila solnčuo žarke iz ministerskega kabineta.   Ni se moglo zakrivati nenaravno razmerje, da mora desnica sedaj izpričati solidarnost svojo z  vlado,  solidarnost, do katere je vlada več kot pet let kazala  vrlo malo veselja in vzajemnih momentov.   V tem pa so švigale z levice strele na ministerske glave in avstrijsko politično obnebje se je zavesilo s programi, ki bi uresničeni bili največje zlo  za drago Avstrijo. Sedaj je prišla  uia,  ko je   bilo  treba razjasniti temno situvacijo.   Večino in vlado je obšlo prepričanje, da se vladati ne more s stranko,  ki na tak frivolen  način  razglaša,  da nema čisto nobenega pojma za obče dobro,   za pravico tretjega,  za vse skupne interese avstrijskih narodov, da je njej vse Bredstvo,  a ona sama svoj prvi in zadnji namen. Ustal je torej   minister  dr. Dunajevski  in izustil prcpomenito politično manifestacijo, da boce mini-nisterstvo tudi v bodoče vladati brez nem ko liberalne stranke, da se pa zato" hoče bolje opirati na sedanjo večino, kateri v ime vse vlade želi poiiinu-
kateri so bili kralj in kraljica in državni dostojanstveniki. Potem je bil vsprejem pri dvoru.
Kuni I« baje misli odpoklicati svojega dosedanjega poslanika v Carigradu, Nelidova, in na to mesto naznačiti generala Loris-Melikova. Poslednji je armenskega rodii, zato se boje Turki, da misli Rusija priganjati, da Turčija izvede obetane reforme v Armeniji. Sploh se sodi, da misli Rusija začeti •MUMgičnejš* politiko v orijentu. Gledati hoče, da njena beseda zadobi večjo veljavo v Carigradu. — V Varšavi bili so izgredi <l laveev, kateri nemajo dida. Ker je policija hitro energično posegla vmes, bili so nemiri kmalu pri kraji. 140 osob BO zaprli. Mej zaprtimi je 55 tovarniških delavcev 48 rokodelcev, 42 težakov, 4 posli in J hrea določenega posla. — Z Anglijo Rusi ne žele vojne, ampak se bodo skušali mirno pogoditi zaradi meje. Ruski poslanik v Londonu je že objavil angleškej vladi, da Ilusija želi, da se svari mirno poravnajo. Rusi bodo i/praznili nekatere kraje, katere so že bili zascli. Vendar nevarnost še ni popolnem odstranjena, kajti kaki nepričakovani dogodki utegnili bi prouzročiti vojno mej Rusijo in Afganistanom. Poslednjo deželo je pa Anglija po pogodbi zavezana braniti. Za-politika v sedanjem j tegadelj je že neki zbrala v Pavalpindi 20.000 mož s 60 topovi, po drugih poročilih je pa na af-ganskej meji zbranih že 70.000 angleških in indijskih vojakov.
Ita?lJaiialiefitii ministru vnanjih zadev, Manciniju, misli kralj podeliti Anunziatski red. To bi značilo, da krona odobrava njegovo politiko. — Italijanska ekspedicija stala je že dosedaj 0 milijonov lir.
V fra»iioo»ki-J zbornici vprašal je Janze, tudi   storjena   v   slovenskih   maineluških   krogih, I so li železniške družbe v stanji za vojne sodelovati ki so si brezpogojno  hvalisanje  vlade zapisali na I pr) obrambi dežele. Vojni minister je odgovoril, da svoji politični prapoiček.   Vzlic temu pa taktika ta i J4\zaJ° že vse urejeno,  nekatera zboljšanjai so še ,,     . .   ,  .. *      I potrebna, a namotrebneiše ie ze storjeno. Minister
ostane opravičena  Kar imamo proti vladi, povejmo j jaynih de] je izjavi, (,u g()-žeIeznict, preskrbljene z
ženega vspeha pri bodočih volitvah. Veliko nemško-iiberalnega napora je res bilo treba, da je vlada konečno uvidela in sama slovesno pripoznala, — v katerem taboru da je Avstrija! Nečemo biti pesimisti in verjeti hočemo, da ne vzame prva slana vsega pomena tej vladni izjavi. Uvidela je tudi sedanja desnica, da je treba vse svoje sile združiti proti stranki, ki brezobziren boj proti ne-m-niskim avstrijskim narodom z besedo in dejanjem razglaša za svoj program; zaradi tega je bolj ko kedaj po letoŠnjej budgetni debati postala složna in ako v svojih avstrijskih intencijah dobi dovolj znova slovesno obljubljene podpore vladine, potem je nam pričakovati, da se v bodočih letih konečno jame razvijati tudi pri nas redno in zadovoljno državljan sko življenje in napredovanje.
Izpregovoril je v glavni pretekli debati tudi naš poslanec gospod Božidar Raič v gorečem svojem rodoljubji slovenskem. Imel je tisto težavno, ter nenaravno stališče, kakeršno sploh ima in skoro imeti mora slovenska narodna
položaji. Oglasil se je govornik za budget za privoljenje vladne predloge, a ob jednem je z neovrž-nimi resnicami, pod katerimi tudi za sedanje vlade hira slovensko pravo, dokazal da prav za prav vlada podpore Slovencev ni vredna in je ni vredna! To sigurno ni bilo laskavo za kabinet, imenito ne za ministra Conrada in sodba o tej taktiki je seveda
jej, ker to zahteva sveta stvar, kateri služimo, ker to terja tudi interes vlade, katera naj zve. kaj na-r di potrebujejo iu hočejo za svoj duševni iu gmotni raz vitek. Dokler zaupamo v dobro voljo vlade in v politično konstelacijo, podpiramo obojno, a ne brezpogojno, najmenj s pogojem, da poleg podpore žrtvujemo ustavno pravico pritoževanja in opravičenega očitanja. Hvalimo si torej svoje zastopnike, če ne odjenjajo, dokler nam ni vse v polni meri, česar potrebujemo po programu, ki nam je zapisan v srci, odkar se zavedamo!
Politi c*} \ i razgl ed.
N► t r a lij e dcžc I e.
V L j u h l j a n i 7. marca.
Komisija itoipndike /'»»»riiio * za pre-tresovanje predloge o uredbi duhovenske plače počasi nadaljuje svoje delo. Premenila je že več določb te predloge, in če gospodska zbornica v plenumu vsprejme te premembe, vrne se predloga zopet v zbornico poslancev in bode pokopana za to zasedanje.
i?IoravMlt<» obrtno društvo sklenilo je na predlog deželnega poslanca dr. Meroresa jednoglasno resolucijo, da se podržavi severna železnic u Pri debati je dokazal Otto Bauer, da bi se le za 4'/a°/o znižali tarifi severne železnice, ako se dividenda od akcije stalno določi na l 12 gld, in samo za 6Vs°/oi ako se dividenda določi na 105 gld od delnice.
Viijiiijc države.
vsem, kar je za mobilizacijo potrebno, ter da so strategi''ne proge skoro popolne.
Poslednji čas se je govorilo, da se više neke obravnave, da bi vojvoda Cumberlandski ali pa njegov sin zašel brunšviški prestol. H kratu se je pa omenjalo, da uemikl državni kancelar neče v to privoliti. Sedaj se pa javlja iz Berolina, da so se dotične obravnave pretrgale. Vojvodi so stavili take pogoje, da je ni mogel \ sprejeti.
Nekemu Dunajskemu listu piše se iz Londona, da je k-ivo  mnenje,  ki je jabo razširjeno, da je Goschen inog bodočnosti. Misli se, da je on s svojo zgovornostjo zmanjšal večino Gladstonovo.   To pa ni res, Goschen nema v auffl« 6 ■ ef spod.ijej zbornici in po deželi nič upliva.  S svojim govorom ni odvrnil nobenega poslanca od Gladstona. Ko bi bili Purnellovci glasovali za vlado, pa bi bila imela nad 90 glasov večine Pravi vodja liberalcev je še vedno (Jladstone.   Samo zaradi denarnih zadev je vlada v nevarnosti.   Radikalci so nasprotniki ekspedicije v Sudanu in ne bodo marali denarja dovoliti. Upa se pa, da bodo stvar še preudarili in glasovali rajši za vlado, kakor pa za svoje največje nasprotnike, konservativce.
Dopisi.
■z Ptuja 4. marca. [Izviren dopis.] (Dva shoda.) 2. marec 1885 bil je za Slovence Ptujskega okraja prevažen,  preimeniten,  kajti ta dan 1 osvedočil se je vsakdo  lahko,  da napredujemo t j pravem pomenu besede.
Ob dveh popoludne navedenega  dne pričelo j je zborovati   „hranilno  in  posojilno društvo". To I         Včeraj se jo v Belemgradu praznovala oblet-    društvo ustanovilo se je pred letom dni v ta liani ca, kar je fc» •••►*.§«•• imenovana kraljestvom.   Bila i — --- — ■■■
je slovesna božja služba v prestolnej cerkve, pri ! 3?l3F" Dalje v prilogi.
Tretje pogla\je.
Z n m 1» o.
Ko sem se zopet zavedel, bil je dan. Sin moj je glasno pel Miserere iz Trovatorja; hči moja, učenka Thalbergova, je igrala z neprimerno živostjo Btnrmove premembe o nekem predmetu Donnerje-vem. Od daleč slišal sem ženo, ki je kregala po strežnico in ta jej je kriče odgovarjala. Nič se ni izpremenilo v mirnem mojem bivališči: zona v zadnji noči je bila le prazen san. In sedaj sem brez tega pošastnega straha lehko po stari sladki navadi do zajutreka sanjaril z odprtimi očmi.
Ob sedmih je po stari navadi stopil sluga s časopisom v sobo. Odprl je okno in šaluzije; svetlo solnce in hladna sapa ste mi naj prijetnejše ugajali. Obrnil sem se k svetlobi. Strahovito! Lasje so se mi ježili; celo zakričali neseni mogel.
Pred menoj se je smehljal in skakljal zamorec z zobmi, kot so tipala na glasoviru in z velikanskima rulečinia ustnicama, ki ste mu brado in nos zakrivali. Oblečen je bil popolnem belo, kot bi se bil bal, da Se ni dovolj črn; ta žival so mi je bližala, ter stresala kodrasto glavo in obračala svoje velike oči.
Massa*) dobro spali,  popeval je Z mbo kaj zadovoljen.
Da bi se i/.nebil te more,   zatisuil sem oči; srce mi je bflo, da bi mi bilo skoro prsi razgrnilo; ko sem zopet upal se spregledati, bil sem sam. Skočiti s postelje, leteti k oknu, ošlatati si roke in glavo, to je bilo delo trenotka. Pred menoj je bila dolga vrsta malih hiš, primernih hišicam iz papirja šest tiskarnic, tri upravilnice časopisov, povsodi naznanilo, preobilna voda pa se je raztekala iz žlebov.   Na ulici delavni, molčeči  ljudje z rokami v žepih, brez dvombe, da v njih svoje pištole nosijo; tu ni bilo nobenega ropota, nobenega pouličnega klicanja, nobenih pohajalcev in postopačev, nobenih tobačnic, nobenih  kavarn  in kolikor daleč so mi oči segale, bilo ni ne jednega redarja (policaja), ne jednega orožnika!   Zgodilo se je bilo.   Bil sem v Ameriki, neznan, osamljen, v deželi brez vlade, brez zakonov, brez vojščakov,  brez redarjev, sredi surovega, silovitega, lakouinega  ljudstva. Izgubljen sem bil!
Bolj zapuščen, bolj osamljen nego Robinson, ko se mu je ladija razbila, spustil sem se na naslonjač, ki je precej jel pod menoj plesati. Tresoč
- .Miissii — mastor {t, j. gospod) v zamorskem >/. ko.
sem se vzdignil ter stopil pred zrcalo, oj I izpoznal neseni samega sebe. Pred menoj (v zrcalu) je stal tenak človek, golo čelo posejano z malo rudečkastimi lasmi, bledo lice obrobljeno z redkimi salopami, ki so do ram segale. Tako je zlobna usoda premenila Parižana iz ulice d1 Antin! Obledel sem, zobje so mi klepetali in mraz mi je pretresal vse kosti.
Mož hočem ostati, vskliknil sem, jaz moram ohraniti svojo rodovino in slavno francosko ime. Znova moram pridobiti izgubljeno gospodarstvo čez svoje čuti. Le nezgoda dela junake!
Hotel sem klicati: a zvončeka ni bilo; kar sem zagledal mali bucek i/, bakra ter sem slučajno nanj pritisnil. Nemudoma se je zopet prikazal Zambo kot oni hudiček, ki iz škatljice skoči ter v pozdrav jezik iz ust pomoli.
Zakuri, vskliknil sem, zakuri mi; hočem močno zakurjeno levo.
Ali Massa nema prižigalecV rekel je Zambo, kazoč na škatljivo prižigalic na levi. Kaj se Massa ne more pripogniti ? pristavil je podsinešno. Potem je spodaj na levi zavrtel vijak, podrgnil prižigalico prek železne rešetke in kar h kratu je tisoč in tisoč lučic iz nje migljalo.
Mili Bog, ali je dovoljeno, vzkliknil je ven
Priloga „Slovftnskemn Narodn" Si 54. 7. marca 1885.
men, da se pomaga našemu kmetijskemu stanu. Ne- I kako bojazen smo imeli pr. ustanovitvi tega društva, kajti vedeli smo, da bodo tukajšnji nasprotniki rovali proti njemu in da sta v našem mestu že dva denarna zavoda in mnogobrojno število oderuhov, t. j. takih, ki vzlic nove postave zahtevajo še vedno 2O0/o. Seveda so ti gospodje sami nemčurji, ker mej Slovenci ni takih pijavk. Imen nečem navajati, ako pa nemška naša stranka to želi, prav rad jej ustrežem. — Navedeni dan pa smo se osvedočili, da je bila naša bojazen nepotrebna, kajti, kdor jo računski sklep tega društva pregledal, razvidel je takoj, da društvo vrlo napreduje. Iz računskega sklepa, ki je bil v Vašem cenjenem listu že tiskan, pa razvalimo, da si je društvo pridobilo v teku 11 mesecev 722 gld. reservnega fonda, ki je narastel iz ustopnin, ter da je imelo prvo leto 045 gld. G5 kr. dobička, ako se pomisli, da znaša prvo leto inventar sam mnogo, to je 279 gld. 37 kr. in upravni stroški 227 gld. 73 kr.
Od danih posojil 49.143 gld. bilo je koncem leta 2 niti. 1 kraje, zaostalih obrestij, skupnega prometa pa je bilo 127.735 gld. 30 kr. Iz vsega tega je razvidno, da je društvo v spretnih in strokovnjaških rokah. Omeniti mi je še, da se je ravnateljstvo celo leto trudilo brez vsake koristi, kajti celi čisti dobiček pripustilo je društvu. —
Ravno ta dan pa je zborovalo politično društvo „Pozor". Tudi tako društvo bilo je za nas pre-potrebno in to za to, da se laglje gibamo. Namen društva je, zborovati mej prostim narodom, kajti temu še vedno manjka prave zavesti. Sklical je ta shod naš vrli neustrašljivi Raič, kateri je tudi celo zborovanje vodil.
Volil se je odbor, ki sestoji naslednje: Gg. dr. Jakob P loj predsednik, dr. Franc Jurtela podpredsednik, dr. Josip Čuče k blagajnik, cesarski svetovalec Jerman tajnik. Odborniki pa: Gg. Mihael Brenčič vel. posestnik, dr. Vekoslav Herman in župnik Jakob Trstenjak.
Predstojeća imena nam svedočijo, da je društvo v vrlih rokah. Sklenilo pa so je tudi več resolucij zavoljo slovenske ravnopravnosti v šolah i uradu itd., katere resolucije so bile že objavljene. Vrlemu našemu prvoboritelju B. Raiču izrekla se je za njegovo neustrašljivo postopanje najtoplejša zahvala.
Pri obeh teh zborih pa smo z veseljem zapazili, da se naše ljudstvo, ki je bilo mnogobrojno zastopano, za denarne zadeve kakor tudi za politične pravice zelo zanima. Čast pa našej vrlej duhovščini, kajti tudi pri teh shodih pokazala je, da je ona prava voditeljica svojega naroda. Razšli smo se vsi s prav veliko zadovoljnostjo.
Iz Postoji ne 5. marca. [Izv. dop.] Pri nas imamo nekoliko Carnerijev, *) kateri se iz vsakega dopisa poslanega od tu, norčujejo in ugibljejo dopisnika, z namenom ovaditi ga. Imajo pa smolo, za-tega delj jim povem, da je ta dopis skoval gosp. Žabar, sicer: „Si tacuisses" .. ..1
Včeraj, to je 4. t. m. prevzel je gospod Alojzij Krajgber od g. Janeza Krainer-a gospodarstvo tržnega premoženja, ali z drugo besedo, postal je naš župan.
*) Znan opravljivec in hujskač v državnem zboru. Pfs.
gredoč, motiti ubozega zamorca, ki se hoče sončiti ? Surovo ljudstvo, kričal sem, približuje se ognju, kjer sem pri prijetni in jednakomerni toploti znova oživel; surovo ljudstvo, ki nema grehi j i ce za oglje, niti kuhinjskih klešč, niti meha, niti oglja niti dima; surovo ljudstvo, ki celo ne ve, kako prijetno je bezati ogenj! Vijak zavrtiti, da se ogenj naredi, ugasne in ureja, je iznajdba naroda brez vse poezije, naroda, ki ničesar ne prepušča slučaju in ki se boji izgubiti le jedno minuto, ker čas mu je denar.
Ko sem se ogrel, hotel sem se napraviti. Pred menoj je stala mizica iz malaškega oreha (acajou), polna labodovih glavic od bakra in drugega neokusnega lišpa; na njej pa je stala angleška porcelanina, ki je z obilimi barvami in lepimi slikami oči razveseljevala. Na tej mizi so bile ščetke, gobe, raznovrstno milo in olje, mazila itd., a le kapljice vode ne. Zopet sem pritisnil na bakreni bucek in Zambo se je prikazal še čmernejši nego je bil odšel.
Tople in mrzle vode, le brž, da se umijem; mudi so mi.
To je že odveč, vzkliknil je Zambo; li Massa ne zna zaviti vijak za mrzlo vodo in vijak za toplo vodo tam v kotu le? Častna beseda, kar ušel bi;
Dolgo so protestovali in rekurovali, ker pa dlake v jajci ueso našli, izročili so naposled nadžu • panstvo in podžupanstvo novo izvoljenim narodnim zastopnikom.
Naš trg ima tedaj narodno zastopstvo in si cer je:   „Gopod  Vičič Fric,   nadžupan, Alojzij Krajgher, podžupan, gospodje: Josip Dekle v a, Josip Lavrenčič in Josip I nocente, svetovalci.
Po oddaji podžupanstva (ker nadžupanstvo so že popred oddali) podali so se nasprotniki (Krainer-Burger) z narodnimi zastopniki v Vičičevo gostilno in se pri čaši vina prav dobro zabavali.
Narodni nasprotniki so jim pri tej priliki raz lagali, da smo vsi Postojinci, — Kranjci — Slovenci! — Rodbine: Lavrenčič, Vičič, Krainer, Bur-ger, Krajgher, Dekleva, Salmič lahko skupno delajo za blagor trga. Gosp. Dr. Deu a pri miru pustite in jedini boste!! (Opaz. pisatelja.)
Saj je vsakemu znano, da pri nas ni, razun Skušeka, Schonbergerja in Smerdeva nobenega Nemca. Zaradi teb treh pač ni vredno delati nemško propagando.
Če bi rodbine Burger, Krainer, Salmič čitale strastne govore, katere ravno zdaj pri budgetni debati proti naši deželi govore člani fakcijozne opozicije, a la: Schonerer, Plener, Ilerbst itd., gotovo bi se z gnevom in srdom obrni e od prijateljev, omenjenih kričačev, kakor so: Dr. Deu, Schonberger, Skušek. Prepričani smo, da bi tudi ne podpirale časopisov, kateri grde in sramote deželo našo in katere c. k r. davčni sluga po hišah raznaša.
Pa pustimo to. Zdaj imamo narodno županstvo. To imelo bode veliko nasprotnikov. Ako pa hočejo prej navedene rodbine skupno delati, popustili bodo sedanji sovražniki županstva svoje pogubno delovanje in po protečenih treh letih ne bodo županstvo imelo nobenega druzega neprijatelja, kakor: „Dr. Deu-a, Schonbergerja in Skušeka!" —
Oklenite se torej drug druzega in delajte složno za občno korist našega trga. Dela je veliko. Varujte se mejsabojnega prepira, da se ne bodo uresničile Žabarjeve besede, katere se glase: „V razvaline narodnega zastopstva zabijali bomo kole, na katerih bo slonel nemški most do Adrije."
Domače stvari.
— (Slovstveni zabavni večer) poklonil bode pesniku S. Gregorčiču kot častno darilo krasno izdelan sreberni črnilnik in zlato pero v lienej kaseti. To častno darilo bode prihodnji ponedeljek, torek in sredo na ogled postavljeno v gosp. veletržca V. Petri čiča prodajalnici. Kdor si je hoče ogledati, naj blagovoljno plača 10 kr. „Narod-nemu domu" na korist. Danes zvečer pa bode to častno darilo gg. članom slovstvenega zabavnega večera na ogled.
— (Dr. Janez Šust, prost s škofovo kapo.) Že pred tednom smo po prijateljskem listu poročali, da je imenovani gospod postal prost pri stolnici sv. Ju s ta v Trstu. Danes pa nam drug prijatelj poroča da je pri tej priliki sv. Oče visokočislanemu gospodu podelil mitro ali škofovsko kapo. Mi iz srca čestitamo značajnemu in rodoljubnemu možu, ki si je tekom premnogih let za Tržaško-Kopersko škofijo pridobil toliko zaslug, kakor gotovo nobeden drugi duhovnik  v škofiji.   Sv. Jožefa dan t. j. 19. tega
jaz ne more dalje služiti gospodu, ki še tega ne razume. Odšel je ter mi pred nosom duri zaloputnil.
Vsak trenotek in povsodi tople vode, to je pač prijetno, mislil sem si, a iznajdba je ravno ljudstva, ki le misli na svojo prijetnost. Hvala Bogu, tako še ni pri nas. Lehko še mine sto ali dvesto let, predno se bode plemenita Francija toli ponižala, da bi toliko skrbela za mehkužuost in to prav žensko snažnost.
Nič ti bolj ne oživi mišljenja nego britev. Ko sem se ob ril, čutil sem se prav novorojenega. Začel sem se celo spravljati s svojo visoko vitko postavo in svojimi naprej stoječimi zobmi. Ko bi se skopal, mislil sem, pomiril bi se popolnem; z večim pogumom bi pričakoval svoje žene in svojih otrok. Oh! kdo ve, morebiti so se jednako premenili kot jaz.
Pozvonil sem; Zambo se je prikazal s togot-ii i m obrazom.
Prijatelj, kje v mestu pa je kopel? Povejte mi pot tja.
Kopel, Massa, čemu?
Zganil sem z ramami. — Tepec, pač za ko
panje.
Massa se hoče kopati, rekel je Zambo opazuje
meseca bode baje novi prost slovesno ustanovljen. Gotovo bode ta dan njegovim mnogobrojnim časti-teljem in prijateljem imeniten praznik, ki mu bodo vsi častitali na mnogaja leta! (C. g. prost doma v v Stari Loki na Gorenjskem tik Škofje Loke. Rojen je bil leta 1831 in v mašnika posvečen leta 1857. Op. Urd.)
— („Škrata") 3. številka (s prilogo) je izšla danes ter prinaša na šestih straneh razno šalji vo-zbadlj ivo gradivo v verzih in prozi, ter Šest prav ličnih podob.
— („A vstrijsko-ogerska monarhija ali d omov inoznanstvo za četrti razred srednjih šol") imenuje se nova šolska knjiga, ki jo je ravnokar na sveto dal gosp. prof. Janez Jesenko v Trstu. Knjiga obsega šest pol ter čitateljem v gladki in čisti slovenščini ponuja vse ono gradivo, ki se ima v drugem poluletji v četrtem razredu naših gimnazij poučevati. Kolikor smo mogli v naglici pregledati jo, zanimala bode gotovo tudi druge čitatelje, ki jo lahko kupijo pri Giontiniji ali pa v katoliški bukvami. S to knjigo je g. profesor Jesenko dovršil celo vrsto zgodovinskih in zemljepisnih knjig za pouk v slovenskih oddelkih naših srednjih šol. Če kdo izmej vladnih pristašev more pokazati na toli zaslug na polji šolskih slovenskih knjig, naj se le oglasi, „Slovenski Narod" mu jih bode rad priznal. II koncu naj še omenimo, da gosp. prof. J. Jesenko svoje knjige na lastne troške zaklada in na svetlo daje. In v obče dobro vedo vsi slovenski pisatelji, koliko težko je knjigam dobiti založnika. Ta samozaloga nam tudi pojasnjuje kaj nizko ceno novej knjigi, velja uamreč le 45 kr. Daljše izpregovorimo o tej knjigi o priliki.
— (Umrl) je predvčeraj v Domžalah Peter Ladstatter, tovarnar in posestnik.
— (Volitve v Goriško trgovinsko in obrtnijsko zbornico), ki so se vršile 25. in 28. febr. in 2. t. m., pokazale so, da se slovenski volilci drže volilne discipline. Zmagali so z dvoma kandidatoma, s Ko vačičem in Erzetičem. Tudi Godina pride v zbornico. Slovenci ga le zbog tega neso postavili kandidatom, ker je bil v prvotnem imeniku postavljen v 2. skupino, za katero Slovenci neso postavili kandidatov. Ignacij Kovačič dobil je 316, ErzetiČ 285 glasov. V tretji skupini imeli so slovenski kandidatje od 133 do 154 glusov, torej nad tretjino.
— (Slavna deželna vlada za Koroško v Cel ovci) potrdila je z odlokom dne 18. febr. t. 1. g. Veko s la v a Legata poslovodjem tiskarne družbe sv. Mohora v Celovci. — G. V. Legat nastopi tedaj svojo novo službo z 16. marcem t. 1.
— (Novi odbor akad. društva „Triglav"), voljen pri občnem zboru dne 4. t. m., sestavil se je takole: Predsednik: g. Anton Rogina, stud. iur.; podpredsednik: g. Moricij Hoogelsberger, stud. iur.; tajnik: g. Fran Podgoršek, stud. iur.; blagajnik: g. Peter Detrancescbi, stud. med.; knjižničar:] g. Dragotin Grossmann, stud. iur.; arhivar: g. Moricij Neuberger, stud. med. ; sovet: g. Anton Žužek, stud. ing.J; namestnika: g. Julij Gustin, stud. iur., g. Fran Maver, stud. iur.
— (Za notranjo opravo čitalniških dvoran v Rudolfovem) nabralo se je tekom mesecev januvarja in februvarja: Iz pušice pri gospej
-—-- ------— ----* ...... iiiiHl.i. III.
me z očitnim strmenjem in strahom. In zaradi tega me je Massa poklical od one strani vrta? Da brez dvojbe.
To je preveč, kričal je zamorec izruje si polno pest las. Kaj! kopeljna soba je tik vsake spalnice in Massa pokliče gori Zambo, da mu reče: „Prijatelj, kje se bi lehko skopal VM Tako se ne šali z Amerikancem.
In zamorec je odprl male duri, skrite v oboji, ter me je potonil v krasno sobico, v katerej je bila kopelska kad iz belega marmorja.
No, Zambo, pel je z smešnim srdom, zavij vijak za Masso, vijak za mrzlo vodo, vyak za toplo vodo ; pripravi kopel; deni perilo gret v omaro, bodi dojniea, Zambo; Massa si še ne more služiti lastnimi rokami.
Moral sem pač molčati in pustiti, da je Zambu jeza izpuhtela, ker nesem želel, da bi mi bil zamorec odvezal jezik. A na tihem sem preklinjal te amerikanske hiše, ta odljudna bivališča, prave ječe, katerih človek ne more zapustiti, ker v njih nahaja pri rokah vse, kar mi v Parizu radi iščemo zuuaj hiše, drago pač, a kaj daleč.
(Daljo prih.)
R. Brunerjevi 53 gld., z uštetimi darili gosp. grofa Margherija, državnega poslanca itd. od 10 gld., in g. cesarskega svetnika M urnika od 5 gl., — iz pušice v čitalnici 3 gld. 60 kr., iz pušice pri g. Kostelci v Kandiji 1 gld. 75 kr., iz pušice pri gospej Romi a no vej 20 kr. Vsem darovateljem se najtoplejše zahvaljuje
Odbor narodne Čitalnice v Rudolf oveni.
Volilce za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani
opozarjamo še jedenkrat,  da narodni volilni odbor priporoča, da naj volijo za člane zbornice:
a) Trgovci, kateri dobe rudeče glasovnice,
te-Ie gospode: Fran Hren. grajščak in trgovec v Ljubljani, Josip Knšar, predsednik zbornice in trgovec v Ljubljani,
Mihael Pakič, trgovec v Ljubljani,
Janez Perdan, trgovec v Ljubljani,
Vaso PetričiČ, podžupan in trgovec v Ljubljani,
Fran Sonvau, trgovec v Ljubljani,
b) Trgovci, kateri dobe višnjeve glasov-
nice, te-le gospode: Blaž Moliar, župan in trgovec v Škofji Loki, Fran Omersa, trgovec v Kranji, Tomaž Pavšler, trgovec v Kranji, Josip Robič, trgovec v Ljubljani.
c) Obrtniki, kateri dobe bele glasovnice,
te-le gospode: Oioslav Dolenec, svečar v Ljubljani, Janez Dovgan, mizar v Ljubljani, Janez Horak, podpredsednik trg. zbornice v Ljubljani,
Alojzij Jenko, načelnik zadruge pekov v Ljubljani,
Janko Kersnik, graščak in lastnik mlina in žage na Brdu,
Anton Klein, predsednik obrtnega društva v Ljubljani,
Fran Kolman, trgovec in steklar v Ljubljani,
Dr. Josip Poklukar, državni poslanec in solastnik tiskarne v Ljubljani,
Filip Zupančič, stavbeni mojster v Ljubljani,
Jarnej Žitnik, hišni posestnik in črevljarski mojster v Ljubljani.
Vsak volilec, kateri voli pismeno, naj pazi na to, da bode upisal v glasovnico priporočane gospode in poslal potem podpisano glasovnico na c. kr. okrajno glavarstvo tistega kraja, kjer ima trgovino ali obrt-nijo, vsaj do 12. dne marca 1885. leta.
Ljubljanski volilci pa pošljejo napisane in pod pisane glasovnice z izkaznicami, zadnji čas do dne 12. marca 1885. 1. mestnemu magistratu.
Oni volilci pa, kateri bi hoteli ustno voliti ali osebno oddati napisane glasovnice, pa morejo to 16, dan marca 1885. 1. od 9. ure dopoludne do 5. ure popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani storiti.
Glasovnice se smejo odprte ali zapečatene oddajati ali pošiljati. Na zapečatenih pa mora biti zunaj zapisano volilčevo ime.
Za Ženske voli le opravitelj njih trgovine ali obrtnije, tedaj so le one glasovnice že,nsk veljavne, katere so podpisane od opravitelja r,e pa od ženske, katera ima trgovino ali obrt.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Olomuc 6. marca. Preteklo noč ob 1 7a uri se je v Janževi jami grofa Larischa v Kar-vinu 147 rudarjev ponesrečilo.
Olomuc 7. marr;a. Oficijalno se iz Kar-vina poroča: Ponesrečenih rudokopov je 123, ki bo ali zgoreli ali se pa udušili. Do večera dobili so 47 trupel. Po drugih poročilih se je 5. ljudij rešilo. Ponesrečenci imajo večinoma rodbine. Ker se je veliko kamenja in prsti udrlo, je jako težavno, dobiti mrliče. Trebalo bode k temu morebiti štirinajst dnij. Eksplozija plinov bila je 160 metrov pod zemljo in je baje navstala po neprevidnosti, ker se je kljubu prepovedi na mestu, s plini napolnjenem, kamen j e raztrelj e val o.
London 7. marca. V gorenjej zbornici dal je Granville glede Bisiriarckovega govora v državnem zboru jako spravljivo izjavo, ki se je z velikim priznali jem vsp.rejela.. Zavračal je očitanje, da bi se bilo zaupanje rušilo in končal z besedami: Odkritosrčmo izrekam, da bodo
vsa moja prizadevanja težila za tem, da koliki i je v niojej mori spravljivo politiko Bis-niaiekovo i nadalje izvajam.
Razne vesti,
* (Nihiliati.) Iz Krakovega se piše 1. t. m.: Pred tremi dnevi prijeli so na tukajšnjej želez-niškej postaji neko osobo, ;katera je baje član Pariških krvavcev. Pri policiji je tujec izjavil, da se je pripeljal iz Pariza poiskat stanovanja svoji iz Varšave došli sestri. Pri krvavci našli so razna orodja za izdelovanje bomb. — Dalje se poroča iz Varšave: Rusko vojno ministerstvo je zvedelo, da se razširjajo v kraljevini Poljski mej vojaki nihilist-ske tiskovine. Poslalo je tedaj iz Petrograda mnogo častnikov v Radom, Kielce in Ivangrod preiskavat. Rezultat preiskave ostane tajen.
* (Hiša se je podrla.) Iz Kolonja se 3, t. m. brzojavlja: Naše mesto bilo je danes pozori-šče strašnega dogodka, kateri je vzbujal občen strah in veliko grozo. Ob tri četrt na 12. uro podrl se je stari hotel, vsemu svetu znana hiša, v Kolonji. Veliko hišo hoteli so popravljati in prezidavati; mej pripravami za zidanje pa so ljudje po hiši še stanovali. — Proti poludnevu navstane hkratu stra-šansk pok po vsej hiši. V stenah vidijo se široke razpoke, tla se pogrezajo; hišna oprava in druge reči se vale sem in tja. Prestrašeni bežo prebivalci na cesto, misleč, da je potres. Tudi na cesti čuje se grozno ropotanje, gosti oblaki prahu drve se proti nebu in vsa hiša se giblje in ziblje nekaj minut sem in tja. V kratkem zbralo se je na stotine občinstva v obližji nesrečnega kraja; nepopisna bo-ječnost zavlada mej množico, katera meni, da so ljudje še v hiši. Kar se razruši velikanska hiša in strašno, gromu poi'lobno bobnenje se razlega daleč okrog. Ko se se prašni oblaki nad podrtinami pogubili, videl se je od velikega trinadstropnega poslopja mal kup razvalin. Temelji so odnehali in doli v prostorne kleti je ves hotel popolnem porušen, škodu je velika. Na veliko srečo pobegnili so še pravočasno ljudje iz hiše, tako da nihče ni našel smrti v razvalinah.
Beneja, Likey Eilipp iz Zagreba.
Tujci:
6. marca. Pri slona :   pl. Babnik z Dunaja, is Budimpeite   - - Signer z Dunaja.
— Fischcr, Fried mann * Dunaja.
Hri .vImKoI: Griinberg, Menk, Beer, Herzl a Dunaja.
— Mulinu i- Tržiča.
Pri »val riJaUem cesarji > Pilz z Dunaja. — Kohl-lechncr iz Celovca. — Diltsch iz Stajerja — VVaaHcr iz Krškega. \
Tržne cene v IJubljaiil
		dne	7.	marca 1.1.		
			Si-	kr.	Špeh povojen, kgr. .	gl. kr.
Pšenica, hktF..		. * .	ti			—|6*>
Rež,		•	B	r>3	Surovo maslo, „	—[85
Ječmen,			5	20	Jajce, jedno ....	-1 2;
Oves,			S	25	Mleko, liter ....	- 8
Ajda,	n	i . .	4	7)	Goveje       meso, kgr.	- 6I!
Proso,	n	...	o	85	Telečje         „ „	— 62
1 Koruza,					Svinjsko        „ „	— 52
i Krompir,	n	...	3	•20	Koštrunovo    „ „	— 3ft|
Leda,			8	-		
Grab,		. . .	h	_		— 17
Fižol,			H	50	Seno,   IGO kilo    . .	1 9*i
Maslo,		kgr. .	—	92	Slama,   „     „      . . Drva   trda, 4 □ tnetr.	i 7d
Mast,			—	82		820,
1 Špeh friSen	t	n	—	54	„   mehka,   „ „	r>t;u
Meteorologično poročilo.
9 a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo
6. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	725-78 mm. 722 Oti mm. 722 G0 mm.	9-4° C 114° C 102° C	z.jz. z. zah. si. jz.	obl. obl. obl.
Mo-
490 mm. dežja.
Srednja temperatura 103°, za 7-8° nad normalom.
ID-u.n.aos3sa, boiza
dne" 7. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld.
Srebrna renta.....•   •   •   •   • °£ »
Zlata renta........... 109 n
5% marčna renta......... "
Akcije narodne banke....... 869 „
Kreditne akcije......... 303 n
London............ 124 „
Napol...........•   • 2' •
C kr cekini.......... •?»
Nemške marke......... 60 „
4u/0 državno srečke iz 1  1854   250 gld 129 „
Državne srečke iz 1  1864          100 gld 171 „
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta.   . 108 „
Ogrska zlata renta ti0/,,...... ~~ n
40/ ..... 98 B
fl    papirna renta 5u/0...... a "
5»/0 Štajerske zemljišč odvez, oblig .   . 104 „
Dunava reg srečko 5°/0   .   .     100 gld 115 „
Zemlj. obč avstr. 4l/,°/0 zlati zast listi . 123 „
Prior, oblig Elizabetino zapad, železnice 113 „
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „
Kreditne srečko.....100 gld 178 „
Kudolfove srečko.....10   „ 19 n
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 108 „
Trammwaydrufit. veb\ 170 gld. a, v. .  . 214 ,
65 10 20 15
75 25 79 80 45 50 25 60
80 05
75
25 75 75
40 50
kr.
V „NARODNI TISKARNI - v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, ti09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Razglas.
Vsled dovolitve c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega z dne 28. februvarja 1885. leta št. 11.085 določuje se javna prodaja v konkursno maso po J o-sipu Zenari-ji spadajočega neoporečenega in na 198!) gld. 53 kr. cenjenega premakljivega blaga, kakor: hišne oprave, obleke, perila, dragocenosti, lovskega orodja, knjig in jednakih stvarij
na 13. dan marca meseca 1. od 0. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne, oziroma na sledeče dni ob istem času v Treo-tovi hiši, na Fran Josipovi cesti st. 9, v I. nadstropji, s pristavkom, da se posamezne stvari oddado le za inventirano ali za višjo ceno proti temu, da kupec najviše obljubljeno ceno takoj izplača, kupljeno stvar pa odstrani.
VLjubljani, dne 5. marca 1885.1.
C. kr. notar, kot sodu. komisar: (i23~i) Ivan o-ogrolsL.
Št. 1417.
(116—3)
Razpis
službe muzejnega strežaja in dvornika v „Rudolfinum".
V deželnem muzeji „Rudolfinum" v Ljubljani oddala se bode zdaj le začasno služba strežaja ob jednem dvornika z letno plačo 3uO gld. in s prostim stanovanjem. — Prositelji za to službo morajo dokazati, da so avstrijski državljani, čvrstega zdravja in neomadeževanega značaja, potem svojo dosedanjo službo ali opravilo, so li oženjeni ali ne in neso li čez 40 let stari. Dokazati morajo tudi zmožnost slovenskega in nemškega jezika in pa spretnost v mizarskem rokodelstvu. Zmožnost tudi italijanskega jezika bila bi posebno priporočilna.
Lastnoročno pisane prošnje, v katerih je navesti, je li prositelj s kakim deželnim uradnikom ali služabnikom v rodu ali svaštvu, naj se pošljejo
do 31. marclja 1895 podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, 28. februvarja 1885.
Kamnosekarji,
kateri so vajeni delati v kamnolomib,   dobe stalno delo
Broti dobri plači. Prednost imajo oni, ki so vajeni in bo že ili v marraorovib kamuolomnih. — Oglase naj se pri lastnikih kamnoloma gg.
TVoiiTiolcl Ac Kellner
(115—3) v Slov. Bistrici nu Spod. Štajerskem.
Semena
velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja
prodaja sveža (109—2)
Peter Lassnik v IJultljaiii.
Velika zaloga pravih.
okajenih in osoljenih, prve vrste, ki se tudi lahko surovi jed6, razpofiilja vsako število po sledečih nizkih cenah na VBe kraje in sprejema tudi domače pridelke v zameno. I. vrsto velike ribo okajene   .   .   .   gld. 15.50 1 v sodih II.    n        n       n        ■       •   •   ■     ■   13— l
III«      rt n » ■ ...
IV.   ,       ,      p       ,      •   . • Slaniki oBoljoni v sodčkih po   5 Ko. .
n n n        n n   10    n ■
na kolodvoru Trst proti povzetju ali netlo Cassa. (121—3) S spoštovanjem
EVGEN DOLINAH v TESTU.
13.— 1 po 600 10.50 f do 650 8.— J rib. .  .  gld. ».— .   .     „ 3.75
Dr. Spraiig-er-Jeve
kani j iee za ž«l»đee.
Tajni medicinski in dvomi sovernik dr. liiicking, medicinski sovetnik dr. Cohn, dr. Manning in mnoge drugo zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno | sredstvo priporočajo proti vsem zel tuli ■nun in trebušnim boleznini. Pomagajo takoj proli migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobnlju, zaslizenju, želodčuej kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zupretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. PoskuBito bhuio z malim in prepričajte se sami. Jedna Btekl. 50 in 30 kr.
Pri gospo«' n lekarjl Svobodi, pri Klal c iu orla, na Preiirnovem trga. (716—19)
06
tuđi posebno pripravna zh g> stilno n » Notranj-dt in v Slatini pri Postojni se pod zelo ugodnimi pokoji daj - v mui<-hi ali tudi |»rodiw. L< ga hiie je ugodna M vsakerSni pr -rai-t in se je tudi do zdaj dobio rentiral,-.. Dajr se v najem, ker je nje posestnik drugje moral nsfcrbniStvo premoženja prevzeti. — Ponudbe naj se pošiljajo IM upravniStvo „Slov. "N.iroda". (111—5)
MM
3 Boct,cesarsko in eksportno piToj
v steklenicah
(fi—101
priporoča
A. MAYER-jeva
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani, ) Pate des Gnomes
du dr. Thomson.
Sredstvo, da brada hitro iu uspešno raste; gi tovo jedino sredstvo, katero se ju res za dubra Hkazalu. ZadoBtujn že štiri tedne rabiti Pate, da  se dobi
lepo iu polno brado. Cenit loucku 'X gld.
Pate des Creoles
du dr. Thomlon.
Sredstvo da ne odpravijo lasje v malo minutah na mestih, kj«r jih ne maramo, n. pr. pri fantkih na zgornjih ustnih, rokah iu '.m-šcenih obrvib. Pate nema slabega upliva na kože Ona loiUku 2 jjlil.
i.jui»ijatti pri i:<iv»rtiu 7iuiir-u, parfumerji.
Za bližajočo se sszijo
priporoča
najstarejša in n a j g* l a s o v i t e j » a
firma za sukno
MORICA BUMA
V    1< 1*1 II It
(nstanovlj >tiN leta IH*»a
pristno Brnsko volneno blago.
Jako lepi in modni uzorci /u < elo obleko od (riđi 1 (lo gld. 6 meter. Bogata izbe' -uUn.i za ftiiUnje (Htrelch Olld Kamm!*arnrockstoffc od gld. 3 do gld. 7 in HuUnn ih litnr«», najnovejSi uzorci, pd gld. I do t;!d 1» meter. Črni PenivlonM ■«»» Muknje in Tos. kiiiM /a hlače od gld. 3 navzgor do gld *>, gld, 7 in vilo meter.
Velika zaloga vsakovrstnemu nakiiu ia cltiliii* i 11 v« aslo> obleke. livre|e, ci-rkvc, bil iur«! in voaoV«* Mukita sit polarne nt iiue, vctcraiiNka tu nlrolska Urunlva in <<ru:.i- korporacije. — Normalnega volnu.t«*ga blaga za /.ironijo obleko, kakor normalnih po is t« I fnHi Iu popolnih odej p<> sistemi prof. CiuMtuVit Jugrn v SluAtgaitu bogata izbor.
l'.-jNini anglcikl potni pl.tldl, 3 metre 6 1 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po ^ld. 3, 4.7;>, 5.2"» do g d. 10.
U/.orce zastonj iu franko. Blago razpošilja aainn proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. -■• Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko.
Gospodje krojaški moj sir i dobe na zahtevanje vzgieilue kujižlce z mnogoštevilnimi uzorci I", miko. (107—2
Komi ali trgovski pomočnik
/a trgovino z mešanau blajroin, n • n prod ifafec, m«)' en, slovenskega in nemškega jezika zmožen in z dobrimi službenimi spričevali, želi svoje mesto spremeniti. — Natančno ne i/.\c pri upravništvu ^Slovenskega Naroda*.        122—"1)
Ustanovljeno 1847, na Da-naji ln Budapešti od 1861.
Stan Huli a ««lrn«ll-   Ivmi HoflT-a kotle«m no pivo is hI. <1u<>kh ! tiovuul Mlad nI izvle-■t \ srci.ii (-ek
1 steklenica 60 kr.      I 1 st. gL 1.12. ml. st. 70 kr.
lom IIofi*-a boiihoni iz Hladnega izvlečka za prsi
po 80, 30. 1 fS in lo k< , pristni le v modrih zavitkih.
I mu llnfr-a zdravilna Mlndna čokolada
Vi kilo I. gt. 2 40, II Kl 1 60,  '/4 kilo I. gl. 1.30, II. 90 kr.
3Pcmoč> proti
prsniminplnCDim boloznim,
katarnim afekcijam, oslabljenju želodca iii slabej prebavljivosti, posebno okrepčujoče proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti.
Gospodu IVANU HOFF-u,
izumitelju in hidelova'ett preparatov iz sladnega izvlečka   c. kr. dvornemu /. »ložui u škara t seli
,suver m»v evropskih itd Om aj, niCMio, <>rul»cu. Kiiiuiierslrassc H.
V. li!.!   Že već. let sem bolehal na želodci, laba prebavljivost, pomanjkanje upet ta in onemoglost so me mučilo.   Vaši Ivan tloff o*i sladni preparati so me  popolnem  ozdravili in dali mi sveže moči (.sledi namčitev).
Z velespoltovanfom Moric Ti lil I vllei Ttttz njeen.
Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam " :i7.nanjajoč, da mi rtba Vašega Ivan II ll' a zdravilnega piva iz shiducga izvlečka jako dobro dene, prosim Vas, da mi zopet pošljete 28 steklenic po Rudolibvej žele/.niei.
S spnitovanjeni
W. O^rinz,
c. kr. okrajni sodeč, Ljubljana, Gradišče.
Zdravniško zdravno poročilo.
Triovo-Bistriea, 5. januvarja 1883.
V. bi.! Ker se kataruo Ktauje moje bolni« e VBled rabe Ivan lloff-a zdravilnega piva iz s'a 1-nega izvlečka vedno boljša,, sili ona, da ga jej zopet naročim jeden zaboj i 28 steklenicami, da jej ne poide ta okrrpčevalna pijača. Pričakujem skore pošiljatve. 8 spoštovanjem
■ 585_7, Dr. Bachuiann.
Illirska Bistrica, 23. marca 18s4.
Moja rodbina se je tako privadila Vaših odličnih aladnih preparatov, da jih teško pogrela, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošijeto 58 steklenic Ivan HofT-a zdravilnega piva iz siadnega i/.vle k a po žel znic.i proti povzetju.
l»r  ICi.eliiiiitini, železniški zdravnik.
Gluvne /.iilo^-«':
Ljubljana: Peter bas-nik; Kranj* Fran Dolenc; ilalje: Po>tnjina: Doxat & Ditrich; Kočevje: Edvard Hofmatin: Idrija: Fran Kos; Rmlolfovo: Dom. Ki./.uli. lekarna; Ribnici: Janez 1'auser; Zagreb: C. Ara/.im Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Cel j-: Kapferaohmidt, Uarek, lekarni; Reka: G. Cattf; lekarna, Fr. Jechel, N. I'avačić, droi:iieriji; Gaciea: G. Gr stofolci• i, dvorna lekarna: Celuvce: W. Thurmvvald, lek.nua; Mariltor. W. KOalgj lekarna, F. P. Holasek; Tržič: J, Raiiharek ; Pulj: G. B. VVassermann: Ptuj- J. Kasimir; Trst: F. S. Prinz Beravallo, Zanetti, lekarni: beljak : F. Behols, dr. Kumpl-ovi ile<liči, lekarni; Zuder: Chr. Uo».o co, N. Anilrovicc, lekarni.
60 viaoolh odlikovanj.
Kreditno društvo
v Ljubljani
računa na dalje svojim družbenikom od posojil  na lllcnjlCC
za 4 mesece .... čez 4 do 6 mesecev. .
§\ obresti, 6^ obresti.
Prošnje za vsprejem v kreditno društvo vsprejemajo se vsak dan v
prostorih Kranjske hranilnice.
(63-6)
V  1.1 ■■ h I I nI
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
p iporoča svojo  veliko zalogo vseh  vrst modernih
klobukov in kap;~VU
prejema tudf
kožuhovino in zimsko obleko
crez poletje v shranjevanje. (112—2)
b Trsta 7 Sovi-Jork narmost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago iu potuike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Te-u.tonIau, odhod okolu 25. dne marca 1885. Kajuta za potnike 200 k<»:<|. — Vmesni krov HO «ol<l. Potniki naj se obrnejo na (117—6)
T. TEEKTIILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Coinunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne naj se na Fiuilinuo «l" Ani. l*oglayen, generalnega agenta v TrNln.
Zoper jcliUo!
Radgostski
rožnovsli maho-rastlmiki celtliCki,
priporočajo .■»<■ posebno za v«e, tudi za zastarane bolezni na pijačah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Vetlko štr^ii'.; pii/Tijnskih pinem razpolagajo M v prepričanje _
Gospodu lekarju J. Nelchertu v Rožnovi!
PoIćm vesolja Vam mor. m pri sedanjej svoje j naročiti irekati svoju najsrčnejši zahvalo. Stanjo moje soproge pred kiaikim časom seilanjim primerjajoč, moram b • čud li čudesnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dnina moja žena, k tlero je uie dlje muči pl učni in I 1 doni katar, je zaradi ncprtula nega kašljauja in labegi prebavijanja neprestan<i birala tak6 da 8»iu uže za trdno im-1 1, ka iina je tiko, osobito, ker se io ta strašna bolezen nekako napovedovali v slabem teku jedi. p..n ičuem znojenji, mrzlicah ter neprespanih nočeh. Sorodnik, kateri je svoje dni bival v Roln »vi m seje ondl zdravil, meje o]io/.oril na Vaš čaj in na ceiličke, in jaz sem tikl nil. poskusiti tudi ta sr-datva. In gledi čuda! Kolik učinek v treh tednih! Moja soproga, bolj nalikujoča ogradim, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč došli prikienena na posteljo in naslonjač, hodi zdaj prav lehko okolo po sobi, použiva jedi v slast, spi vse noči trdno, in kakor jo ostavljajo mrzlica in neprijetno znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skorej popolnem ozdravi. Z i-l raj pripor ičam vs'keiuu, miejodeuiU morebiti podobno bole." n da takoj upotrebi ta rs sredstva in pomureju um laveetno. isvobto mi dakle s poštnim povzetjem poslati še "l zavitka čaja iu i škatlici maho-rastlinskih cel t ličkov.
Z vsem spoštovanjem se beležim
Anion Črinak, 4 futograf v Gradci (Štajeiska), Gcidorf Heinrichova u'ica 9i
Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, ve.jii za 1 Idnevno rabo pripravljeni paket I nakazom o rab: 1 gld. av. v. Jedtia originalna sfeatlja Rožnovskih ui.ihvi-rastli'.Hk.h coltiič-kov 5« kr. Za kidek in zavijanje pa IO kr. hosčImi.
ItailKoslNki uulverxalnl eaj m Uo/uovshi uiaho-raHtliuMki «■«-Mlii-ki dobivajo so ve«lao le v lekarni J. Seiclieria v Ito/.uo* i na Morav-akeuj , iu razpošiljajo »o naručila in vjo strani proti postnemu povfcetju.
Da je pa p u. občinstvu bolj priročno, ioiujo tudi Uloge s.edeči iekarii: VV. Mayr v Ljubljani, W. Ktfnig ' Mariboru, S Mi (te 11» a ch in J. Cejbok v /agrehu, Barmherslge BrUder in A. Niiihru v 4>ra«l«l, A. M are k tu J Kupler-scbmied v < eljl, O. Russbeim v I.i po lei. Car 1 G r a b ac be r v Murnu, J. 11 lin g v ltot-tennianu, W. Tliiiruwald v <"«lo>■«■!.
Zalog-e
uapravile se bodo v vseh lekarnah iu večjih pro-dajalnicah materijalnoga blaga.
lloktor II oi Kl ova Jedino prava vodi* ■a oči, prirejene natanko po starem roJbiuskem receptu tctfa, svetovno slavnega /.dravuiki za oči, pripravna ju za okrepljeilje in Vidriauje vida v vsa-ko.j starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege tia rožului in kašo ter odpravi sitno solzenje.
Izvirna steklenica /. navodom za rabo velja 70 kr., za koiek in zavoj io kr. več.
l>rara se dobi samo naravnuMi i/, htkarne
v kopnliači Rožnavi.
jj0T- lto/.uovNKi cvet za *lr«e, hitro in trajno o .diavija ptuiko, trganje po u Itb in vsake vrste slabost v iivelh in kitah, Uvlrna 8,j:lenic<i 70 kr. av. v., za kolek in »avoj IO kr. več. l*ravl »e ilolii »aino naravuoHl iz lekarne v Kožnavi ■-ravskaj. C7?" - '4)
596343
Prm MzeMa oalerta
je najgotovejSe, najhitrejše in najcenejše sredstvo za *1-•tenje in mbolJAsnj« t Ina in jamči se za n«jb«il|*l tapeh; dobiva se pri (30—Iti)
A. II ilt 1"TI 1 \\- u,
tt I-ij-vi^lja-saJ., Tavčarjeva palača.
lf^~~ IlTajnižje cene! ~"W Velika zaloga
klobukov
za gcspode od 58        2« kr. više, za <a.e£3ce od 1 Kiti. SO kr. više. < 12» — 1)
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat itd.
IVAN SOKLIČ,
T Ljubliani, Gledališke ulice h. št. 6. W~ Vnanja naročila ta hitro ln 7 ceno izvrše. ~W
--r*M^--r*j,«fr.g>r-ga+Jft--aa,*>n--sj£
Oznanilo.
Vsem gospodsrjeiu, kateri potrebujejo
žičnih žebljev (Drathstiften),
naznanjamo, da jih mi pošiljamo po poštnem povzetji za ravno isto ceno, kakor j t h pošiljamo v tuje kraje prodajal-»em. Obrnite se torej v»i gospodarji na nas, ker poštnina čisto malo stane: Če jih pa kdo ver skupaj potrebuje, mu jih pa lahko po železnici pošljemo. Torej, slovenski gospodarji, le pri nas dobite žične žeblje po jako nizki tovarniški ceni. —Naročila se hitro i7.vršč.
S spoštovanjem
FRAN PIRC in sinovi,
v Iti opi, poŠta  Kropit (Kropo),  pri postaji 1'uilnarl, na <-oi «-nj-K   in. (138— 1)
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLOA REIFA, DUNAJ, L, PE8TAL0ZZ
najstarejša tvrdka te vrste. (623—23)
Natančneje izpovedne in prospekti zastonj.
VIZITN1CE
priporoča
„Narodna Tiskarna''
po nizkej ceni.
fflry fino in dobro Burgundsko vino Otrerske /francoske trte, nasajene v J• 4 obširnih vinogradih motega svaka Josipa pl. Czeke v Kisih u na Oger-(S> skem je izvrstno desertna vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milohe in izvrstnih svoj-ttev pri želodčevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslabljeni!, diarrhtte in reconvalescenoi z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindewiese (Šlezijai uporablja tn vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kut okrepoujooe pri rekom alescenci- Vino se ne sme piti mrzlo, ampak se mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44 — 5)
Jedino zalogo za Kranjsko
ima
v JLJiit>IJitni, >I«v«-itnl t-Vfg. ■■ Vsaka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grb. ■■ Velika steklenloa valja 80 kr., 10 steklenic 7 gld.
Prazne Bteklenice se nazaj vzemč. — Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic.
Rogačka kislina.
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno želuznicna postaja:
Poljčane.
Glasovite kisline z glavberj'evo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališč«*. Saisona od maja do oktobra.
Prospekti ln naroobe za stanovanja na rav-f nateljstvo. (125—1)
Kari Ahčin-ova vdova,
v Ljubljani, Francovo nabrežje (za vodo) št. 13,
se zahvaljuje za dosedanje, njenemu ranjcemu možu in njej izkazano obilno zaupanje ter se priporoča častitemu p. n. občinstvu za vsakovrstna
ključar ska dela,
izdelovanje vsake baze poliičiieaa, gospodarskeK« in druzega telesnega orodja, kljneavn ie, ispahov, okovov itd. Posebno priporoča pa svojo obširno zalogo
štedilnik ognjišč
vsake velikosti, ki se po želji z vso opravo vred v hišah postavljajo in razpošiljajo. — Vnanja naročila se najtočneje in najarneje izvršujejo.
Tudi prevzema napravo
bkžšg&ibk tolografov
v vsaki dolgosti in z vso opravo vred, s čemer je dobro preskrbljena.
Vse to i><» nnjnisčlli cenah! (127—11
Zaloga laka
na veliko vseh mogočih vrst in za vsako porabo.
vsakovrstnih oljnatih barv, Jakovih barv za tla, deset raznih sort za pleskarje v vseh barvah.
Razne indigrencije in voskove izdelke za tla mazati.
Barve
za akademične slikarje.
Velika izber copičev. Suhe barve
in sploh vse materijalno blago za ličilce, potem za kolarje, barvarje, zidarje, mizarje, sobne slikarje, li-marje, izdelovalce pohištva, stru-garje, barvarje in za domačo porabo, barve za Črnila, hektografe, štampilije, pošto, pirhe in opravo.
I
Velika izber
analin-"barv.
Mnoge specijalitete, spadajoče v otvir navedenih oirtov.
Patrone za slikarje sob.
Zlata in bronca
Trgovina s semenom
GJURE POPPOVIC A
v Zagrebu
ne izdaje za leto 1885 novega cenika,
nego oslanjajoč se na dober glas, prosi slavno občinstvo, da ga počasti s polnim zaupanjem, kajti hoče tržiti kakor do sedaj a dobrim, svežim semenom, ker se ne boji nikake konkurencije, pa zato  bode  preskrboval kupovateljem
dobro blago po nizkej ceni. Priporočam razun sočivnega in cvetličnega semena še peske sadnih dreves in mlada sadna drevesca, posebno vsakovrstna detelj ina semena, katera so vsa jako čista in zanesljivo kaljiva; posebno imam veliko zalogo štajerske detelje in lucerne z visokih krajev. Isto tako sem v stanu kupcem na debelo preskrbeti po ceni zanesljivo kaljive trave po nizkej ceni in to iz prve roke, kakor tudi imam kravje rćpe na debelo in sicer najboljše vrste.
(106—2)
Velika izber
krtač in čopičev (Pinsel) za vse obrte in tovarne,  umetnike, domačo in pisarniško porabo.
Velika izbir
vsakovrstnih glavnikov iz želvine lupine, slonove kosti, bivolskega roga, belega, rumenega in črnega roga, kavčevine in pušpanovega lesa.
Gospodarjem
priporočam:
iotreia petroleja,
za mašine in kolomaza.
Čistilo za vino.
prav izvrstne.
gpeeerijsko blago.
Izvrstne kave.
Domačo mast
i. t. d. i. t. d.
Izd atol j in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar
Lastnina in tisk  Narodne Tiskarne".