Glasilo Občine Ormož Leto II, številka 2, marec 2009 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Stran 2 - 3: Stran 8-9: Iz občinske uprave: Realizirane investicije Antonovanje 2009 v Občini Ormož v letih 2007 in 2008 Stran 13: Tradicionalni ormoški »fašenski« karneval 2009 Novice živijo Tako. Led smo prebili in pred vami je že druga številka občinskega glasila Ormoške novice. Kot se otrok iz enega obdobja v drugo obdobje vse bolj razvija, raste in se uči, je tudi naš namen, da je vsaka naslednja številka tega glasila večja, boljša, zrelejša.. .Upam, da boste zadovoljni z našim delom, mi - uredništvo in drugi pisci prispevkov- pa vam zagotavljamo, da se bomo trudili, da bodo izpod naših » tipk« nastajali dobri prispevki, ki vam bodo na eni strani v zadovoljstvo, po drugi pa v korist in boljšo obveščenost. Božič, silvestrovanje in novo leto so za nami. Tudi starka zima se je pokazala v svoji beli obleki in tako so naši otroci lahko doživeli zimsko radost. Pustimo težave, s katerimi smo vstopili v novo leto. Lahko le upamo, da slab začetek ne bo zaznamoval dela in uspešnosti celotnega leta. Čas pa neusmiljeno teče in tako so za nami že kulturni praznik, valentinovo, pust, karneval in vse norčije, ki so z njim povezane, in tudi tista pomembna seja občinskega sveta. Proračun za leto 2009 je sprejet. Hura! Pa posplošimo - za nami je že kratek, pa vendar zelo pester februar in kmalu se nam bo v prelepih toplih barvah začela kazati pomlad. Ob tej priložnosti bi vam rada zaželela lep, prijeten in topel skok v prihajajočo pomlad. Želim vam prijetno branje. Janja Kolarič, odgovorna urednica Naj dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščimo na glas, poklonimo travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar cvetočih barvnih lepotic, toplina srčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic. A Pokukali smo v babičino skrinjo Ljuba Fišer 17. in 18. decembra 2008 smo na OS Ormož namesto rednega pouka raziskovali tradicijo in potovali v pretekli čas, ki ga vsega zaprašenega še hrani marsikatera babičina skrinja. Kaj je pravzaprav babičina skrinja? To je zaboj naše babice, v katerega je takrat, ko je bila še mladenka, spravljala vse,za kar je mislila, da bo potrebovala, ko se bo omo-žila, in si je želela vzeti s seboj v nov dom. Zdaj je ta mladenka že babica in njena skrinja je polna spominov na dogodke, ki so se zvrstili čez vse leto - od novega leta in vse do božiča, pa še nekaj dni po njem. Mi pa smo si drznili to skrinjo odpreti in pobrskati po njej. Izvedeli smo marsikaj zanimivega. Prikazali smo nekdanjo igro otrok in izdelali igrače ter jih razstavili v telovadnici, da so bile na ogled vsem, ki jih je zanimalo naše raziskovanje. Izvedeli smo tudi marsikaj novega o »go-stuvanju«. To je bil v tistih časih dogodek za vso vas. Naši folkloristi so se z veliko veselja spomnili starih ritmov in veselo vzdušje prenesli v ples. Naši učenci so se z velikim navdušenjem vživeli tudi v vloge Miklavža, parklja in vsega, kar je sodilo zraven. Po miklavževanju se vsi pripravljajo na bo- Na mladih svet stoji (foto arhiv OŠ Ormož) Prvi zimski večeri so naznanjali tudi čas kolin. Zahtevale so dosti priprav od vseh domačih, tudi od naših učencev, ki so jih prikazali na čim bolj tradicionalen način. Poleg tega so se učenci poistovetili z babicami in dedki in prikazali še, kako se je »kožuhalo«, luščilo fižol, orehe, klepalo kose, popravljalo grablje in rasohe. Ob vsem tem pa so peli, peli in se zabavali kot v starih časih. Adventni čas je čas štirih tednov, ki pomenijo obdobje zunanje in duhovne priprave na božič. Morali bi videti, kakšne adventne venčke smo izdelali. Babica pripoveduje... (foto arhiv OŠ Ormož) žični dan. Kako je bilo takrat, so prikazali naši učenci in pri tem kar obžalovali, da se časi tako zelo spreminjajo. Kako dobro so se vživeli v vlogo tistih, ki so ribali pod, pekli božični kruh, krasili božično drevo in zbrani z baklami odšli k polnočnici. Z veseljem so se naučili tudi nekaj starih kolednic. Tisti, ki ste si ogledali sklepno prireditev, ste jih zagotovo slišali. Tudi tepežkanje je bil zanimiv praznik za otroke. Učenci bi ga imeli kar vse dni v letu. Ob svetem večeru pred božičem in noč pred novim letom se je bedelo. Zbrala se je vsa družina, na vrsto so prišle družabne igre, nato pa si izrekli srčna voščila. Kakšna voščila so bila takrat v rabi, pa so prav tako raziskali učenci in jih predstavili vsem, ki so bili na sklepni prireditvi v četrtek, 18. decembra v šolski telovadnici. In na koncu . smo se odločili, da skrinjo zapremo. Zaenkrat smo našli v njej dovolj stvari, ki so nas s pomočjo učiteljev, staršev in zunanjih sodelavcev preselile v drug, nam danes že kar oddaljen čas. Bilo nam je neizmerno lepo. Pa ne mislite, da je nikdar več ne bomo odprli. Zagotovo je v njej še kaj, česar nismo uspeli privleči na plan, to pa ostaja skrivnost, ki se bo razkrila vsakemu, ki bo še kdaj odprl pokrov te magične babičine zapuščine. Veseli smo, da smo lahko prav mi bili tisti, ki smo med seboj delili to skrivnost. K temu so nas navdihnile učiteljice, nosilke projekta: Mateja Kovačič, Marija Cvetko in Ljuba Fišer. Vsem občankam občine Ormož želimo vse najboljše ob dnevu žena! ■Jati L«K1 IZ OBČINSKE UPRAVE Realizirane investicije v občini Ormož v Občinska uprava INVESTICIJE V LETU 2008 Občina Ormož je v preteklih dveh letih poleg številnih tekočih nalog, ki jih ima kot občina na področju svojega delovanja in v okviru delovanja posameznih krajevnih skupnosti, končala številne investicije. Cilj občinske uprave je, da bi bile pri investicijah v obdobju 2006-2010 enakovredno udeležene vse krajevne skupnosti s svojimi vasmi in mestom, glede na potrebe in število prebivalcev. V nadaljevanju smo pripravili pregled investicij po posameznih krajevnih skupnostih po letih in namenih. KRAJEVNA SKUPNOST IVANJKOVCI INVESTICIJE V LETU 2007 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 803-033, Pavlovski vrh - Mačkiji rep (885m) • Modernizacija javne poti, št. 802-901, do Trstenika (265m) • Modernizacija javne poti, št. 804-501, Lešnica - Strezetina (1.000 m) • Modernizacija javne poti, št. 803-032, Pavlovski vrh, II. faza (530m) OSTALE INVESTICIJE • Sofinanciranje nabave gasilske opreme in popravila vozila v PGD Ivanjkovci • Osnovna šola Ivanjkovci (sofinanciranje nabave opreme in nove zbornice) • Izgradnja kanalizacije v Ivanjkovcih (ob igrišču) • Investicijsko vzdrževanje vodovodnega omrežja (Veličane v dolžini 732m) • Izdelava in postavitev novih kozolcev za plakatiranje v Mihalovcih in Ivanjkovcih Projekta Ekoremediacije v Malem Brebrovniku INVESTICIJE V LETU 2008 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 803-033, Pavlovski vrh- Mačkiji Rep- klanec (176m) • Ureditev mostu in pločnika pri pošti v Ivanjkovcih • Sanacija lokalne ceste 302-181 Mihalovci - Jeruzalem (1.000m) • Modernizacija lokalne ceste, št. 302-090, Ormož - Litmerk - Ivanjkovci (dvoletni projekt -2008/9, skupna dolžina modernizacije ceste v dveh letih v obeh krajevnih skupnostih znaša 7.172 m) OSTALE INVESTICIJE • Obnova strehe kulturnega doma v Ivanjkovcih • Sofinanciranje nabave novega gasilskega vozila in opreme za PGD Ivanjkovci • Sofinanciranje obnove gasilskih domov v Žerovincih • Osnovna šola Ivanjkovci, sofinanciranje nabave opreme(računalniška oprema, digitalne table, fotokopirni stroj) • Izgradnja parkirnih prostorov pri Osnovni šoli Ivanjkovci • Obnova dvorane, kuhinje in hodnika v stari šoli, Runeč 26 • Obnova strehe večstanovanjskega objekta, Runeč 27 KRAJEVNA SKUPNOST KOG INVESTICIJE V LETU 2007 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 803-201, Gomila - Hermanci (550m) • Modernizacija javne poti, št. 803-392, Kog (200m) • Modernizacija javne poti, št. 803-561, Kog - Rodiga (340m) • Modernizacija javne poti, št. 803-430, Lačaves - Brezovščak (680m) • Modernizacija JP, št. 803-401, Gruškovje (500m) • Ureditev muld na lokalni cesti na Kogu OSTALE INVESTICIJE • Sofinanciranje nabave gasilske opreme za PGD Vitan - Kog • Sofinanciranje obnove cerkve na Kogu • Projekti za telovadnico Kog • Ureditev krajevnega središča na Kogu • Investicijsko vzdrževanje vodovodnega omrežja (Gomila -130m) • Postavitev novih kozolcev za plakatiranje v Lačavesi in Gomili CESTNA INFRASTUKTURA • Izgradnja javne poti na Gomili (Magdič), 555m • Modernizacija JP, 803-533, Jastrebci-Kog (hrvaška meja), 146m • Modernizacija JP, št. 803-531, Jastrebci - Kog (1.000m) OSTALE INVESTICIJE • Izgradnja prizidka telovadnice k podružnični šoli Kog (dvoletni projekt - 2008/9) • Sofinanciranje nabave opreme za Podružnično šolo Kog (računalniška oprema, digitalne table, ...) KRAJEVNA SKUPNOST MIKLAVŽ PRI ORMOŽU INVESTICIJE V LETU 2007 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 803-131, Vinski Vrh (370m) • Modernizacija javne poti, št. 803-291 in 803-292, Kajžar (360m) • Modernizacija javne poti, št. 803-201, Gomila - Hermanci (550m) • Izgradnja prometne ureditve ukrepov za umirjanje prometa v Miklavžu pri Ormožu OSTALE INVESTICIJE • Sofinanciranje nabave gasilske opreme za PGD Miklavž pri Ormožu • Sofinanciranje obnove cerkve v Miklavžu pri Ormožu • Sofinanciranje nabave opreme in ureditev kanalizacije v Osnovni šoli Miklavž • Obnova strehe Zadružnega doma v Miklavžu pri Ormožu • Investicijsko vzdrževanje vodovodnega omrežja (Veliki Brebrovnik - 583m, Miklavž, dva odseka v skupni dolžini 410m) • Izdelava in postavitev novih kozolcev za plakatiranje na Kajžarju in v Zasavcih INVESTICIJE V LETU 2008 CESTNA INFRASTUKTURA • Preplastitev lokalne ceste, št. 223-051, Podgradje - Ilovci - Kajžar (550m) • Modernizacija javne poti, št. 803-890, Miklavž pri Ormožu (550m) • Modernizacija javne poti, št. 803-033, Pavlovski vrh- Mačkiji Rep- klanec (243m) • Modernizacija občinske javne ceste, št. 803-161, Slančaves - priprava tampona, 2.603m (dvoletni projekt - 2008/9) • Modernizacija javne poti, št. 803-301, Zasavci (1.354m) • Izgradnja pločnika pod lipami v Miklavžu • Modernizacija javne poti, 803-111, Vinski Vrh (564m) OSTALE INVESTICIJE • Sofinanciranje nabave novega gasilskega vozila in nabava gasilske opreme za PGD Miklavž pri Ormožu • Obnova stopnic pri cerkvi v Miklavžu pri Ormožu in vhoda k Tomažičevemu spomeniku • Sofinanciranje izgradnje garaže pri gasilskem domu v Miklavžu pri Ormožu • Osnovna šola Miklavž pri Ormožu, sofinanciranje nabave opreme(računalniška oprema, digitalne table) • Obnova kotlovnice v Osnovni šoli Miklavž pri možu KRAJEVNA SKUPNOST ORMOŽ INVESTICIJE V LETU 2007 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 804-132, Hum (450m) • Modernizacija javne poti, št. 804-341,0 Lešnica (150m) • Modernizacija javne poti, št. 804-112, Hum (70m) • Modernizacija javne poti, št. 803-991, Loperšice (328m) • Modernizacija javne poti, št. 804-541, Ključarovci (560m) • Modernizacija javne poti, št. 804-732 in 804-021, Frankovci (1.200m) • Modernizacija javne poti, št. 804-732 in 804-121, Pušenci - Hum (470m) • Modernizacija javne poti, št. 804-732 in 804-131, Hum (pokopališče), 150m • Sanacija mostu v Loperšicah • Sanacija Poštne ulice v Ormožu • Sanacija Novakove ceste v Ormožu (Lenta) • Postavitev avtobusnega postajališča v Spodnjih Ključarovcih OSTALE INVESTICIJE • Ureditev otroškega igrišča v ormoškem parku • Sofinanciranje nabave gasilske opreme za PGD Ormož in Hardek • Osnovna šola Ormož (sofinanciranje nabave opreme, obnova parketa v športni dvorani, ureditev kotlovnice, nabava ozvočenja v športni dvorani) • Sofinanciranje obnove sanitarij v zdravstvenem domu v Ormožu • Vlaganja v letno kopališče Ormož • Izdelava dvajsetih etažnih centralnih napeljav v Ormožu (Skolibrova 6 in 8) • Obnova treh kopalnic v občinskih stanovanjih v Ormožu • Zamenjava oken na zahodni strani Občine, Ptujska cesta 6 (občinski del) • Izdelava in postavitev novih kozolcev za plakatiranje v Pušencih, na Litmerku in v Ormožu • Odkup zemljišča in objekta za ureditev grajske pristave INVESTICIJE V LETU 2008 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija lokalne ceste, št. 302-090, Ormož - Lit-merk - Ivanjkovci (dvoletni projekt - 2008/9, skupna dolžina modernizacije ceste v dveh letih v obeh krajevnih skupnostih znaša 7.172 m) Izgradnja avtobusnega postajališča pod Humom Ureditev robnikov ob cesti R1-230 Ormož - Ljutomerska cesta Ureditev kolesarske steze ob Ljutomerski cesti v Ormožu Sanacija Ljutomerske ceste in Skolibrove ulice v Ormožu Sanacija pločnika proti Tovarni sladkorja Ormož (Opekarniški cesti v Ormožu) Sanacija mostu v Ključarovcih OSTALE INVESTICIJE Izgradnja razbremenilnika padavinskih voda pred čistilno napravo v Ormožu Izdelava zunanjih stopnic in ureditev parkirišča pri Lekarni Ormož Ureditev parkirišča pred Domom društev upokojencev v Ormožu Obnova strehe na stari šoli na Humu Prekrivanje strehe Doma kulture v Ormožu Obnova avle v občinski zgradbi (položitev kamna, nova okna, obnova vhodnih vrat, nova nihalna vrata, obnova razsvetljave, pleskanje, preproga) Obnova šestih kopalnic v občinskih stanovanjih v Ormožu Obnova fasade na Vrazovi ulici 12 (Ljudska univerza Ormož) Ureditev kanalizacije na Vrazovi ulici 12 (Ljudska univerza Ormož) Ureditev sejne sobe v občinski zgradbi, Ptujska c. 6 (pleskanje, mize, stoli, preproga, zavese) Sofinanciranje obnove gasilskih domov (Loperšice, Spodnji Ključarovci) Vlaganja v zdravstveni dom Ormož (ambulante) Sofinanciranje obnove cerkve na Humu Zamenjava oken v Osnovi šoli Ormož Sofinanciranje nabave opreme za Osnovno šolo Ormož(računalniška oprema, digitalne table) Dobava in montaža treh reklamnih panojev Nakup zborovskih stopnic Izdelava štirih etažnih centralnih napeljav v Ormožu (Kerenčičev trg 5, Poštna ulica 3) Projektna dokumentacija za obnovo gradu Ormož Projekt OREH Vlaganja v letno kopališče v Ormožu Vlaganja v zimski bazen v Ormožu Prekritje vaškega doma na Dobravi Ureditev vaškega doma na Lešnici Ureditev poti in javne razsvetljave na pokopališču v Ormožu Ureditev poti na pokopališču na Humu IZ OBČINSKE UPRAVE 5 ■J a 11 L«K1 A- letih 2007 in 2008 KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI INVESTICIJE V LETU 2007 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 804-921, Strjanci -Sejanci (500m) • Modernizacija javne poti, št. 804-891, Podgorci -Strjanci (320m) • Modernizacija javne poti, št. 804-924, Bresnica -Strjanci (813m) OSTALE INVESTICIJE • Izgradnja javne razsvetljave v Cvetkovcih • Sofinanciranje nabave gasilske opreme za PGD Cvetkovci in Bresnica • Izgradnja kanalizacije v Cvetkovcih (Hanželič) • Izdelava projektov za izgradnjo II. in III. faze namakalnega sistema • Odkup poslovnih prostorov za potrebe Krajevne skupnosti Podgorci • Investicijsko vzdrževanje vodovodnega omrežja (Bresnica 580m, Strjanci 413m, Podgorci 250m) • Izdelava in postavitev novega kozolca za plakatiranje v Podgorcih INVESTICIJE V LETU 2008 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 804-931, Ritmerk -Bresnica (225m) • Modernizacija javne poti v Cvetkovcih (Kaučič), 135m • Modernizacija javne poti, št. 804-810, Cvetkovci (115m) • Modernizacija javne poti, št. 804-895, Podgorci (1.108m) OSTALE INVESTICIJE • Sofinanciranje nabave novega gasilskega vozila in opreme za PGD Podgorci • Sofinanciranje obnove gasilskih domov na Bresnici in v Cvetkovcih • Sofinanciranje nabave opreme za podružnično šolo Podgorci (računalniška oprema, digitalne table) • Nakup materiala za prekritje mrliške vežice v Podgorcih • Projektna dokumentacija za komunalno infrastrukturo Podgorci - Sodinci - V. Nedelja v dolžini 4,5 km (čistilna naprava, kanalizacija, hodnik za pešce, javna razsvetljava) KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA NEDELJA INVESTICIJE V LETU 2007 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 804-670 in 804-711, Senešci (850m) • Modernizacija javne poti, št. 804-482, Vudina -Strmec (460m) • Modernizacija javne poti, št. 804-481, Velika Nedelja - Šprajta (790m) • Modernizacija javne poti, št. 804-522, Lešnica -Strmec (320m) • Modernizacija javne poti, št. 804-732 in 804-733, Sodinci (473m) • Postavitev avtobusnih postajališč v Mihovcih • Ureditev muld na lokalni cesti v Vičancih OSTALE INVESTICIJE • Sofinanciranje nabave gasilske opreme in obnove gasilskega doma Trgovišče • Sofinanciranje nabave gasilske opreme za PGD Velika Nedelja • Izdelava projektov za izgradnjo II. in III. faze namakalnega sistema • Sofinanciranje sanacije plazu v Senešcih (Palčič) • Obnova dveh kopalnic v bloku v Mihovcih • Ureditev poti na pokopališču pri Veliki Nedelji • Izdelava in postavitev novih kozolcev za plakatiranje v Sodincih, Trgovišču in na Lunovcu INVESTICIJE V LETU 2008 CESTNA INFRASTUKTURA • Modernizacija javne poti, št. 804-600, Drakšl - Senik (850m) • Modernizacija javne poti, št. 804-521 in 804-483, Šardinje - Lunovec (790m) • Modernizacija ceste na Lunovcu (Kociper), 60m • Izgradnja pločnika ob lokalni cesti, št. 302-030, Velika Nedelja - Savci (130m) • Sanacija mostu na Hajndlu • Razširitev in rekonstrukcija javne poti Velika Nedelja - Ključarovci (od OŠ V Nedelja do kapelice v Drakšlu in odcep Siget), 780m OSTALE INVESTICIJE • Izgradnja kanalizacije Velika Nedelja - Mihovci (od Osnovne šole V. Nedelja do kapelice v Drakšlu in odcep Siget) • Ureditev avtobusnega postajališča, dvorišča in dela poti pred osnovno šolo Velika Nedelja • Sofinanciranje nabave novega gasilskih vozila in opreme za PGD Senešci • Sofinanciranje nabave gasilske opreme in popravila vozila za PGD Velika Nedelja • Odkup prizidka k telovadnici pri Veliki Nedelji • Zamenjava oken v OŠ Velika Nedelja • Osnovno šola Velika Nedelja, sofinanciranje nabave opreme (računalniška oprema, digitalne table) • Projektna dokumentacija za komunalno infrastrukturo Podgorci - Sodinci - V. Nedelja v dolžini 4,5 km (čistilna naprava, kanalizacija, hodnik za pešce, javna razsvetljava). Največji projekt v preteklih dveh letih je bil projekt Zaključna faza umetnega bogatenja podtalnice, ki je širšega pomena in ga je delno financirala tudi Evropska unija -Evropski sklad za regionalni razvoj. Med drugim so se zgradila štiri infiltracijska polja, skozi katera preko peščenih filtrov odteka voda iz usedalnika 1 in 2 v podtalje. Prednost tega je obogatitev vodonosnega sloja in tudi to, da se na ta način odstrani s pesticidi onesnažena podtalnica. Usedalnik 1 in 2 predstavljata zajetje vode, ki se dodaja v podtalje. Prednost akumulacije vode v usedalnikih je zaloga vode v sušnih obdobjih in v primeru onesnaženja vodnega vira. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je projekt ovrednotila kot zelo uspešen in zanimiv. Za ogled omenjene investicije lahko pokličete upravljavca Komunalno podjetje Ormož, na tel. št. 02 741 06 44. Poleg tega je bilo narejenih oz. končanih še veliko manjših projektov oz. del ter drugih tekočih nalog občinske uprave, ki za posameznike in širšo skupnost veliko pomenijo: od investicijski vzdrževanj kanalizacij, čistilnih naprav, izdelave projektne dokumentacije za projekte v prihodnjih letih, sofinanciranje nabave opreme v javnih zavodih (muzej, knjižnica, gimnazija, šole, mladinski center, ljudska univerza, javni zavod za informiranje, vrtci), urejanje prostorske in urbanistične dokumentacije, sofinanciranje izgradnje prostorov Društva paraplegikov Prekmurja in Pr-lekije, nakup prireditvenega šotora, odkupi zemljišč pa do raznih razpisov za delovanje društev (turističnih, športnih, kulturnih,...), spodbujanje razvoja malega gospodarstva, zaposlovanja, turizma in kmetijstva,. Zimska služba Občinska uprava_ Ker se v zvezi z izvajanjem zimske službe v nekaterih okoljih pojavljajo zahteve posameznikov po večjem obsegu del, kot je zakonsko predpisano in finančno vzdržno, podajamo nekaj osnovnih informacij v zvezi z izvajanjem zimske službe v Občini Ormož. Občina v skladu z nalogami, ki so nanjo prenešene od države, in na podlagi zakonodaje med drugim skrbi tudi za izvajanje zimske službe, ki se opravlja na: lokalnih cestah, javnih poteh, javnih poteh za kolesarje, zbirnih mestnih cestah, mestnih cestah, površinah za pešce, pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih postajališčih, parkirnih in drugih podobnih površinah. Naloge, povezane z izvedbenim programom zimske službe, se izvajajo na podlagi: • Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, 29/97) • Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, 62/98) • Odloka o kategorizaciji cest v Občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 2/99, 13/99) • Odloka o občinskih cestah (Uradni vestnik občine Ormož, št. 14/98) • Odloka o prenosu izvajanja rednega vzdrževanja javnih poti na krajevne skupnosti (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/00) in • Odlok o zimski službi (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/01). V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe in po potrebi prej in dalj časa. Izvajanje zimske službe na lokalnih cestah in mestnih ter zbirnih mestnih cestah v Ormožu je v pristojnosti kon-cesionarja, to je Komunalnega podjetja Ormož, ki sproti usklajuje potrebna dela glede pluženja in posipa z odgovorno osebo za zimsko službo na Občini. Za izvajanje zimske službe na javnih poteh, ki so v skladu z Odlokom o prenosu izvajanja rednega vzdrževanja javnih poti, prenešene na krajevne skupnosti, so odgovorni tajniki, v njihovi odsotnosti pa predsedniki krajevnih skupnosti. Tajniki izvajajo pregledniško službo na javnih poteh po potrebi in koordinirajo izvajanje zimske službe z neposrednimi izvajalci po prioritetah v skladu s planom zimske službe. Hkrati koordinirajo delo z občinskim uradom, kontrolirajo, spremljajo in dopolnjujejo organizacijo dela neposrednih izvajalcev zimske službe. Tajniki so tudi odgovorni za čas izvedbe in kvaliteto opravljenega dela ter smotrno izkoriščenost kapacitet v danem območju in za vodenje ustrezne dokumentacije. V času redne akcije redno poročajo o stanju cest oziroma izvajanju pluženja in posipanja odgovorni osebi za zimsko službo na Občini. Izvajalca zimske službe izbere vsaka krajevna skupnost posebej za svoje območje na podlagi zbiranja ponudb za opravljanje zimske službe. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimski razmerah je opredeljeno v 31. členu državnega Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest s prednostnimi razredi, v katerih so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Ceste v Občini Ormož so tako razvrščene v III., IV. In V. prednostni razred, zanje veljajo naslednja določila: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah III., IV In V. prednostnega razreda ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na določila v tretjem stolpcu, v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni treba nujno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi sredstvi. Sredstva za izvajanje celotne zimske službe se zagotavljajo v okviru vsakoletnega občinskega proračuna. Če je število akcij večje, to posledično pomeni večjo potrebo po zagotavljanju sredstev, kar pa ne pomeni, da Občina za ta namen dobi dodatna sredstva iz državnega proračuna. Ta so enaka, ne glede na število akcij oziroma porabljenih sredstev. Če sklenemo, to pomeni, da večje število akcij oziroma porabljenih sredstev za izvajanje zimske službe pomeni manj razpoložljivih sredstev za tekočo vzdrževanje oziroma modernizacijo javnih poti in lokalnih cest. Pr. raz. Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje III pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste od 5. do 20. ure zagotoviti prevoznost; možni zastoji do dveh ur, predvsem med 20. in 5. uro IV ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni krajši zastoji V javne poti, parkirišča, kolesarske povezave upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ IZ OBČINSKE UPRAVE Investicije Krajevne skupnosti Ormož Ivan Brumen, predsednik KS Ormož Krajevna skupnost Ormož je v letu 2008 namenila okrog 160.000 € za investicije. Največ sredstev je porabila za ureditev pokopališča v Ormožu in na Humu, za dokončanje vaškega doma na Lešnici ter obnovo kulturnega doma v Ormožu. garderobo, prepleskali stene v avli in delno ob stopnišču. Obnovili smo tudi oglasne table in radiatorje v avli. Na odru smo zamenjali zadnjo zaveso in popravili vse poškodovane zavese. Nabavili smo še mikrofone za dvorano in govorniški pult. Izvedli smo temeljito kemično čiščenje celotne dvorane ( globinsko čiščenje stolov, tal in vseh zaves v dvorani), kar je prav tako predstavljalo precejšen strošek. UREDITEV POKOPALIŠČ ORMOŽ IN HUM Svet KS Ormož je na eni izmed svojih sej sprejel sklep, da se večji del sredstev za investicije nameni ureditvi pokopališč v Ormožu in na Humu. Junija 2008 sta bili podpisani pogodbi z IGD HOLERMUOS, d.o.o., ki je bila izbrana kot najugodnejši ponudnik. Na obeh pokopališčih so Kulturni dom z novo streho (foto HOST) KULTURNI DOM ORMOŽ Krajevna skupnost Ormož je v letu 2008 izvedla nekaj večjih in nekaj manjših del pri prenovi kulturnega doma v Ormožu. Največja investicija pri obnovi je bila prekritje strehe doma, z zamenjavo lesenih obrob in žlebov. To je bila skupna investicija Občine Ormož in Krajevne skupnosti Ormož. Izvajalec del je bil Franc Škorjanec, s.p, ki je uspel dela kljub neugodnim vremenskim razmeram dokončati do božiča. Poleg prekritja doma smo delno obnovili tudi avlo kulturnega doma. Zamenjali smo vse luči, saj so bile stare dotrajane, zamenjali zavese v avli, jih obesili v sejni sobi oz. garderobi, kjer jih do sedaj ni bilo; na novo uredili Tlakovana pot na pokopališču na Humu (foto Marjan Munda) se tlakovale poti, na ormoškem se je uredila razsvetljava, na sredino pokopališča smo namestili fontano, uredilo se je ozvočenje po pokopališču ter štiri klopi, ki bodo nameščene ob glavni poti pokopališča. Prav tako sta postavljeni še dve nadstrešnici nad zabojniki za smeti. Za pokopališče na Humu imamo pripravljeno projektno nalogo za ureditev mrliške vežice. Z deli bomo začeli v pomladanskem času. Nova pot na pokopališču v Ormožu (foto Marjan Munda) OSTALE VEČJE INVESTICIJE Ena večjih investicij KS Ormož je bila ureditev oz. dokončanje vaškega doma na Lešnici (pri tem projektu so veliko pomagali krajani s svojim delom). V Sp.Ključarovcih smo popravili most, pri Osnovni šoli Ormož smo uredili povezovalno pot, kar pripomore k večji varnosti naših otrok, prekrili smo vaški dom na Dobravi in z manjšimi sredstvi polepšali videz vaškega doma v Pušencih in Pavlovcih. V Krajevni skupnosti Ormož imamo še veliko načrtov, največji izziv je Dom kulture Ormož, v katerem je treba še marsikaj postoriti. Celovito obnoviti dotrajane sanitarije, prepleskati tla na odru, hodnike, zaodrje, popraviti stopnice ob vhodu v dom, obnoviti fasado ter urediti manjše parkirišče ob domu.Poleg omenjenega ne smemo pozabiti na cestno infrastrukturo. Trudili se bomo in upamo, da nam bo s kupnimi močmi uspelo uresničiti čim več omenjenih projektov, saj bomo le tako lahko uresničili želje in potrebe naših krajanov. V VEDNOST Spoštovane občane in občanke, poslovne partnerje, prijatelje in vse ostale obveščamo in jim dajemo obrazložitev, zakaj za božič-no-novoletne praznike 2008 ni bilo novoletnih voščilnic in čestitk. Vrednost, ki je bila namenjena porabi teh voščilnic in je znašala 600 evrov, smo humanitarno nakazali Rdečemu križu Slovenije-Območnemu združenju Ormož. Hvala za razumevanje. Občinska uprava Obvezno zdravstveno zavarovanje Mateja Petek, dipl.uprav. org. Leto 2009je s seboj prineslo spremembe na področju zdravstvenega zavarovanja oseb brez dohodkov. V veljavo sta stopila Pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 126/2008) in sprememba 21. točke 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 76/2008), ki določata, da državljane v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi občina stalnega prebivališča pod naslednjimi pogoji: • kadar nimajo nobenih dohodkov, • kadar živijo sami in njihovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50 % minimalne plače, to je 264,59 €, • kadar živijo z družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pa ne dosegajo 25 % minimalne plače, kar znaša 147,29 € na družinskega člana, • razen kadar ima vlagatelj sam ali njegov ožji ali širši družinski član prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali pa presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.302 €. Občani lahko uveljavljajo pravico do prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi obrazca »Vloga za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje«, ki ji je treba priložiti dokazila o dohodkih. Obrazec vloge dobite na spletni strani občine Ormož www.ormoz.si ali na naslovu Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, v pisarni št.14, kjer smo na voljo za dodatne informacije. Pridobili sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za izgradnjo širokopasovnega omrežja na področju belih lis na območju UE Ormož Mag. Karmen Štumberger A* 18 Naložba v vašo prihodnost ' Olf HAÍ1IÍ1 IttLNO F1NANGRA EVROPSKA USnjA E^opiki jk^d z¿ regionalni f«^ Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev 2.2. Informacijska družba - Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Vokviru Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 je vlada sprejela nacionalni projekt »Nacionalna širokopasovna mreža«, katerega namen je omogočiti vsem državljanom Republike Slovenije dostop do širokopasovnih storitev in interneta. Širokopasovni dostop do interneta zmanjšuje digitalni razkorak med prebivalstvom na bolj in manj razvitih regijah. V mesecu decembru 2007 je bil v okviru Ministrstva za gospodarstvo - Direktorata za elektronske komunikacije-objavljen javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so pristopile k pripravi razpisne dokumentacije za prijavo na razpis. V okviru priprave dokumentacije je bil pripravljen tudi Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v vseh treh občinah, ki je bil eden od pogojev za objavo razpisa za izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v vseh treh občinah ter Dokument identifikacije investicijskega projekta. Lokalna skupnost je morala izkazati tudi neobstoj komercialnega interesa ponudnikov za izgradnjo omrežja na območju belih lis. Pri projektu gre za javno-zasebno partnerstvo, v okviru katerega bo zasebni partner izvajalec gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja v lokalni skupnosti. Od Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za elektronske komunikacije, smo prejeli pozitiven sklep o sofinanciranju upravičenih stroškov predloženega projekta v višini 7.338.807 EUR, razliko do celotne vrednosti projekta pokrijejo izbrani izvajalec in lokalne skupnosti IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice 5 Arheološko etnografski muzej in glasbena šola v grajski pristavi v Ormožu a* Ib Naložba v vašo prihodnost ' OI-ÏRÎVJJO DELNO l-INANURA ËVBÛHKA UNIJA E^opski s<.adza«egbnalni ravoj Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostna usmeritev Regionalni razvojni programi. Maketa prenovljenih objektov na grajski pristavi Pristavo sestavlja več med seboj povezanih pritličnih gospodarskih poslopij, ki so nastala v različnih časovnih obdobjih od 18. stoletja naprej. Najstarejši del je na južni strani ob gradu, najmlajši pa nadzidan trakt nekdanje opekarne, ki s svojo podobo ne ustreza celoti. Vsi trakti ležijo na robu brežine parka in zaokrožajo skupno dvorišče. Pritlični prostori so z izjemo nekaterih manjših delov v celoti obokani. Oboki so dokaj dobro ohranjeni. Najlepši prostor v vzhodnem traktu kompleksa ima dva centralna prosto stoječa stebra z reprezentančnim kapastim obokanjem. Pogled na obstoječi objekt z dvorišča (foto arhiv občine) Maruša Zorec, arhitektka_ grajska pristava je del celovitega kompleksa ormoškega gradu, ki ima skupaj z lepo zasnovanim in vzdrževanim parkom izjemno lego v kontekstu celega naselja. Grad zaseda dominantno pozicijo na pomolu nad reko Dravo, grajska pristava pa se razteza v njegovem zaledju in s svojo zasnovo odpira proti glavni osi osrednjega ormoškega trga. Grad v Ormožu spada med najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike tega območja, saj se prvič omenja že leta 1278. Najstarejši del gradu je stolp, ki je danes integriran v grajsko stavbo z lepim arkadnim grajskim dvoriščem. Na severni strani gradu se po vzhodnem robu terase parka razteza linearno zasnovana stavba grajske pristave. Pristava je zavarovana kot kulturni spomenik in pod evidenčno številko EŠD 14729 vpisana v Register kulturne dediščine Ministrstva za kulturo. Danes je zapuščena, brez prave vsebine in v slabem gradbenem stanju. Čeprav njena zunanja podoba tega ne kaže, pa skriva v notranjosti izjemno lepe obokane prostore, ki bi ob primerni vsebini lahko zaživeli kot integralni del grajske celote. V grajski pristavi namerava Občina Ormož urediti prostore za etnografsko-arheološki muzej in glasbeno šolo. Gre za vsebino, ki je zelo primerna za obstoječo stavbno lupino. Omogočila bo prenovo stavbe kulturne dediščine in obenem prispevala k povečanju turistične in kulturne ponudbe kraja. Grajska pristava - situacija (foto arhiv občine) V vzhodnem traktu pristave je predviden program etno-grafsko-arheološkega muzeja. Ob glavnem vhodu je zasnovan skupni predprostor z informatorjem in manjšim pultom za prodajo spominkov. V njegovem zaledju vodijo stopnice v mansardo, za njimi pa so umeščene sanitarije muzeja. Na severni strani se prostor odpira v glavno prireditveno - razstavno dvorano, ki bo v največjem obstoječem odprtem obokanem volumnu. Na južno stran pa popelje pot obiskovalca skozi razstavne prostore muzeja. Ti se nizajo skozi obstoječe obokane prostore in s tem tudi skozi različne tematske sklope - od arheoloških najdb davne preteklosti do prikaza običajev in navad življenja sedanjosti. Obstoječe odprtine so v večini manjše in prispevajo k introvertiranosti prostorov, le na nekaterih delih se stavba odpre na notranje dvorišče ali proti parku. V mansardi je nad glavnim vhodom predviden javni program muzeja, namenjen manjšim delavnicam z otroki in drugim dejavnostim muzeja. V nadaljevanju mansarde pa so predvideni pisarniški prostori in restavratorske delavnice. V edinem kletnem prostoru je urejen manjši depo za potrebe muzeja. Obstoječi obokani prostori pritličja (foto arhiv občine) V severnem traktu kompleksa je predvidena glasbena šola. V pritličju bo skupna vhodna avla, ki bo povezovala vhoda v dve dvorani: osrednjo prireditveno - razstavno dvorano v obstoječem obokanem prostoru vzhodnega trakta in novo, manjšo vadbeno dvoranico na mestu obstoječega prizidka severnega trakta. V zahodnem delu pritličja se bodo uredili sanitarije, manjši depo in pisarne glasbene šole. Iz skupne avle so zasnovane stopnice v prvo nadstropje, kjer so predvidene vse učilnice glasbene šole. S primerno akustiko so oblikovane posebej za to dejavnost. V tem nadstropju je tudi manjši večnamenski prostor za pouk nauka o glasbi ali plesno šolo. Z velikim oknom se odpira proti parku. Podstrešje zaenkrat ni predvideno za uporabo, dolgoročno pa predstavlja možnost širitve programa glasbene šole. Nova glavna vhoda v muzej in glasbeno šolo povezuje nova skupna nadstrešnica, ki povezuje oba trakta in se navezuje tudi na zunanjo ureditev dvorišča pristave. Ta prostor je lep in izjemno pomemben za celotno zasnovo. Pristava ga s svojim razvejanim linearnim volumnom na vzhodni strani sklene, odpira pa proti naselju na zahodno stran. Proti jugu se prostor previje v glavno vstopno os gradu z lepo obstoječo krajinsko - spominsko ureditvijo. Dvoriščni prostor pristave bi s primerno zunanjo ureditvijo in z zasaditvijo lahko postal mesto druženja vseh uporabnikov in obenem omogočal izvedbo nekaterih letnih prireditev v zunanjem, amfiteatralno urejenem ambientu. \\j/ ; ■ h / '  T-^&fiiSs fr JMill^s r /t ■'ifnTc"'-Wrt3 '•■ fJF r ■ ■ "JP^^iM^hSi^v^ Pogled na obstoječi objekt iz parka (foto arhiv občine) Ormoško novice IZ OBČINSKE UPRAVE / PREDSTAVLJAMO VAM Občinska priznanja 2008 Uredništvo V ponedeljek, 22.12.2008, je v prostorih ormoškega gradu potekala slavnostna podelitev občinskih priznanj Občine Ormož za leto 2008. Lanski dobitniki so bili po sklepu Občinskega sveta Metod Belšak iz Spodnjih Ključarovcev - zlata plaketa, ki so mu je podelili posthumno, PGD Cvetkovci - srebrna plaketa in Alojzija Rajh ( Slavica) iz Ivanjkovcev - bronasta plaketa Občine Ormož. Kulturni program za to slavnostno sejo so pripravili dijaki Gimnazije Ormož, ki so uvodoma zelo lepo zapeli slovensko in evropsko himno. Zbrane je nagovoril župan Alojz Sok, ki je po krajšem kulturnem programu s pomočjo podžupana Branka Šumenjaka dobitnikom podelil občinska priznanja. Po podelitvi je sledila proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, letos kar v grajski dvorani. Proslavo sta popestrila Komorni zbor Musica s Ptuja pod vodstvom Roberta Feguša in orglavka Marjeta Urbanič, ki je zbrane navdušila z igranjem na grajske orgle. Slavnostna govornica na proslavi je bila lanska dobitnica bronaste plakete hI Dobitniki Občinskih priznanj za leto 2008 (foto arhiv občine) Občine Ormož Slavica Rajh, ki je v svojem nagovoru poudarila prehojeno pot slovenske samostojnosti in sklenila s pozivom k enotnosti za blaginjo vseh občank in občanov. Po končani slovesnosti je župan Občine Ormož vse prisotne povabil na pogostitev, kjer so se zbrani zadržali ob prijetnem klepetu. Kulturni praznik in priznanja Ksaverja Meška Uredništvo Dobitnica plakete Ksaverja Meška (foto HOST) V petek, 6. februarja, je v Domu kulture potekala občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Tudi tokrat so dogodek popestrile glasbene točke, in sicer trobilni kvartet, pod vodstvom Slavka Petka, vokalna dekliška skupina OŠ Sveti Tomaž, pod vodstvom Andreje Klinc, in kitarista Gašper Piano in Samo Turk. Po prvi glasbeni točki je bilo povedanih nekaj uvodnih besed o kulturi in kulturnem prazniku, nato pa je sledila izročitev plakete in značk Ksaverja Meška, ki jih je podelil župan Alojz Sok. Slavnostna govornica na tej proslavi je bila dobitnica plakete Ksaverja Meška Ljubica Fišer. Dobitniki plakete in značk Ksaverja Meška za leto 2008 so: Plaketo Ksaverja Meška za izjemne kulturne dosežke s področja kulturnega ustvarjanja, več kot 30 - letno delovanje na področju kulturne dejavnosti ter za posredovanje kulturnih vrednot, delo na področju kulturne vzgoje in za dokumentacijo in raziskovalno delo na področju ljubitelj -ske kulturne dejavnosti je tokrat prejela Ljubica Fišer. Zlato značko Ksaverja Meška za dvajsetletno uspešno delo v kulturni dejavnosti ter za pomembne dosežke s področja kulturnega ustvarjanja so prejeli Mitja Novak, Stanko Pesrl, Milan Lukman, Drago Lukman, Jožko Kolarič, Leon Lah, Ciril Ambrož, Sestre Nedeljko, Nevenka Jambriško, Franc Magdič in Edvard Metuek. Srebrno značko Ksaverja Meška za desetletno uspešno delo v kulturni dejavnosti ter za pomembne dosežke s področja kulturnega ustvarjanja so prejeli Franc Janežič, pevke ljudskih pesmi iz Osluševcev, Franc Kociper in Dominik Pongračič. Bronasto značko Ksaverja Meška za petletno uspešno delo v kulturni dejavnosti ter za pomembne dosežke s področja kulturnega ustvarjanja so prejeli Ivan Kocjan, Anica Ha-bjanič, Oton Habjanič, Viktor Kajzba, Jožefa Zadra-vec (Jožica), Jernej Štampar, Mirko Fekonja, Dejan Štuhec, Maša Keček, Avgust Majcen, Aleksander Me-sarec, Andrej Ostrc, Stanka Munda, Franc Škrjanec, Franc Polič ml., Damjan Rizman in Boštjan Praznik. Upravna enota Ormož v letu 2008 Irena Meško Kukovec, univ. dipl. ekon., načelnica Lanskoletni rezultati UE Ormož so skoraj povsem v skladu z zastavljenim poslovnim načrtom. Večina kvantitativnih ciljev je bila realizirana. Dosežena nista le cilja v roku 10 minut postreči 99,33 % strank in povečanje znanja zaposlenih. Od 32 planiranih aktivnosti sta ostali nerealizirani le 2, ki jih iz objektivnih razlogov ni bilo treba izvesti. Upravna enota je lani prejela v reševanje 5.934 zadev, kar je 7,8 odstotka manj kot leto prej. Znatno zmanjšanje zadev ima Upravna enota Ormož na področju izdaje javnih listin, to je osebnih izkaznic, potnih listin in obmejnih prepustnic, ker si stranke, kljub poteku, ne urejajo vseh javnih listin na novo. Manjše število zadev je opaziti tudi na področju okolja in prostora. Večina strank si je namreč pridobila lokacijsko informacijo na Občini še pred uveljavitvijo nove zakonodaje in s tem »pokrila« gradnjo nezahtevnih objektov, hkrati pa je še vedno možno vrsto enostavnih objektov graditi brez kakršnega koli upravnega dovoljenja. Od vseh obravnavanih upravnih zadev je bilo rešenih 5.871 upravnih stvari oziroma 98,94 odstotka, leto poprej pa 98,7 odstotka.V roku je bilo rešenih 99,9 odstotka upravnih stvari, leto prej 99,7 odstotka. Zaostanke ima upravna enota le na področju denacionalizacije, kjer sta ostali nerešeni dve upravni zadevi. V enem primeru je bil vložen upravni spor, v drugem pa gre za obnovo postopka. Na odločitve upravne enote je bilo podanih le 12 pritožb. Pri vseh 12 pritožbah je drugostopenjski organ potrdil odločitev upravne enote. V upravni enoti je bilo lansko leto tudi opravljeno 26.302 drugih upravnih nalog, kar je za 8,2 % več kot leto poprej (24.313). V roku 5 minut je bilo postreženih 92,78 odstotka strank, leto prej 90 odstotkov. Rezultati vodenja upravne enote po principu PDCA- De-mingovega kroga, ki pomeni, da UE planira aktivnosti, izvaja in preverja, kako so aktivnosti izvedene, ter na podlagi tega uvaja potrebne ukrepe, se odražajo v pravilnosti odločanja, v kvaliteti opravljenih nalog in v rezultatih sa-moocenitve po skupnem ocenjevalnem okviru za organizacije v javnem sektorju CAF. To potrjuje visoka ocena zadovoljstva strank s storitvami upravne enote (na lestvici 1-5 dosega UE povprečno oceno 4,70; stranke tudi ocenjujejo pri vseh dimenzijah, da so dobile več, kot so pričakovale), nizek odstotek pritožb na odločitve UE (0,2 %) ter 100 % potrditev odločitev UE pri drugostopenjskem organu ter povprečna ocena samooce-nitve po modelu CAF, 75,36 točk, leto poprej 65,49 točk. Ob vsem tem pa se je tudi izboljšalo splošno zadovoljstvo zaposlenih iz 3,65 povprečne ocene v letu 2007 na 3,89 povprečne ocene v letu 2008. Foto meseca Ormoškega karnevala so se udeležili zgolj domači kurenti. (foto: Marjan Munda) Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma v začetku meseca maja 2009. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: janja.kolaric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02 / 741 53 47. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 20.04.2009. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Anica Pevec, mag. Franc Zemljič, Mirko Novak, Jožef Cajnko Lektoriranje: Nada Granduč Naklada: 4350 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. PREDSTAVLJAMO VAM Predstavitev Upravne enote Ormož Irena Meško Kukovec, univ.dipl.ekon., načelnica Upravna enota Ormož opravlja upravne in druge upravne naloge. Odloča v upravnih stvareh iz državne pristojnosti na prvi stopnji. Pokriva območje Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Sedež Upravne enote Ormož je v pritličju zgradbe na Ptujski cesti 6 v Ormožu. V upravni enoti je zaposlenih 29 javnih uslužbencev, od tega 21 uradnikov in 8 strokovno - tehničnih delavcev. Upravno enoto Ormož vodi načelnica UE Irena Meško Kukovec, univ.dipl.ekon. Načelnica upravne enote predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, odloča o pravicah ter dolžnostih iz delovnih razmerij delavcev v upravni enoti ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote. Glede na delovna področja, naloge in pristojnosti, so v Upravni enoti Ormož organizirane tri notranje organizacijske enote: - Oddelek za upravne notranje zadeve - Oddelek za okolje, prostor in kmetijstvo - Oddelek za občo upravo, druge upravne in skupne zadeve. Oddelek za upravne notranje zadeve opravlja naloge s področja javnega reda in miru, prometa in registracije motornih vozil, gibanja in prebivanja tujcev, osebnih in državljanskih stanj, matičnih zadev, registra prebivalstva ter izdaja potne listine, osebne izkaznice in maloobmejne prepustnice. Oddelek z 9 zaposlenimi vodi Alojzija Mašek,univ.dipl.prav. V okviru oddelka za upravne notranje zadeve deluje tudi 7 krajevnih uradov kot način dela, z uradnimi urami za stranke enkrat na teden. Oddelek za okolje, prostor in kmetijstvo izdaja gradbena dovoljenja, uporabna dovoljenja, dovoljenja po Zakonu o rudarstvu in Zakonu o ohranjanju narave. Vodi postopke odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ter postopke v zvezi z razlastitvijo nepremičnin. S področja kmetijstva opravlja oddelek naloge s področja prometa s kmetijskimi zemljišči, z gozdovi in s kmetijami, preverjanja pogojev kmeta občana, zaščitenih kmetij ter kmetijskih gospodarstev. Oddelek ima 9 zaposlenih, vodi ga Lidija Mlakar, univ.dipl.prav. Oddelek za občo upravo, druge upravne in skupne zadeve opravlja naloge s področja gospodarstva, enotne vstopne točke E-VEM za registracijo s.p. in gospodarskih družb, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, dopolnilnega dela, varstva vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in vojnih invalidov. Razen tega se v okviru oddelka sprejemajo vloge občanov, evidentirajo in arhivirajo zadeve, sprejema in odpošilja pošta. Oddelek skrbi tudi za izvajanje finančne službe in opravlja druge spremljajoče dejavnosti, ki so potrebne za delo upravne enote. V oddelku je zaposlenih 10 javnih uslužbencev, vodi ga Slavica Mlinarič, univ.dipl. ekon. Delovanje Upravne enote Ormož temelji na vrednotah, ki izhajajo iz politike kakovosti v državni upravi. Poslanstvo naše upravne enote je opravljanje storitev za državljane, gospodarske subjekte in druge, ki živijo, delajo in ustvarjajo na našem območju in zunaj njega. Pri izvajanju svojega poslanstva si prizadevamo preseči pričakovanja uporabnikov naših storitev, ustvariti najbolj -še delovno okolje za zaposlene, skratka, želimo postati in ostati prijazen, učinkovit in racionalen servis uporabnikov naših storitev. »Jeruzalemčki« mladi ormoški rokometni upi Nevenka KORPIC, Uroš KRSTIC V Rokometnem klubu Jeruzalem se v zadnjih letih zavedajo, da je treba posebno pozornost namenili širitvi rokometa med mladimi. Tako pod okriljem RK Jeruzalem Ormož poteka organizirana vadba rokometa z mladimi.V želji, da bi zapolnili prosti čas naših otrok, so se v klubu mlade rokometaše organizirajo trenerji poleg igranja rokometa tudi različne animacije. Število otrok, ki v okviru kluba vadijo, narašča, predvsem pa je v vadbo rokometa vključenih veliko otrok, ki jim je rokomet pomemben način preživljanja prostega časa. V klubu jih je v sezoni 2007/2008 treniralo približno 30, letošnjo sezono pa se je to število še povečalo. V mlaj -ših selekcijah rokometnega kluba trenira veliko mladih rokometašev, na katerih bo klub v prihodnje gradil svojo prihodnost. RK »JERUZALEMČEK« dosega v zadnjih letih veliko uspehov. Za to imata velike zasluge trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac. Pod njunim vodstvom potekajo treningi v športni dvorani na Hardeku, ob petkih pa tudi na OŠ Miklavž pri Ormožu. Otroci trenirajo od dvakrat do Poreč, december 2008. odločili, da bodo otrokom »ponudili« vadbo rokometa, jih ga naučili igrati, uživati v igri in jim omogočili primerjanja z vrstniki. Tako je »rokometna šola« kluba postala temelj, na katerem gradi klub prihodnost z željo, da bi tudi prihodnjih letih v Ormožu še naprej gledali dober rokomet. Vodstvo klubu s predsednikom Martinom Hebarjem na čelu tako skupaj s trenerji stremi k boljši organizaciji kluba tudi preko načrtnega dela z mladimi. Ob delu z mlaj -šimi selekcijami tako ustvarjajo dobro ime in prepoznavnost kluba v širšem rokometnem okolju. Rokometni klub Jeruzalem Ormož z vzgojo mlajših ro-kometašev deluje na območju Občine Ormož. Z dobro pripravljenim programom so v klubu že pred leti začeli s kvalitetnim delom z mladimi. Ormoški otroci se tako že zelo zgodaj srečujejo z rokometno igro. Klub deluje na dveh osnovnih šolah (Ormož, Miklavž), kjer že od prvega razreda naprej navdušujejo dečke in deklice za rokometno igro in se udeležujejo rokometnih tekmovanj. Otroke, vključene v rokometni klub »JERUZALEMČEK«, vzgajajo v duhu, da tekmovalni uspeh ne sme biti v ospredju. Pomembnejši je pozitiven odnos do soigralcev, nasprotnikov in ostalih sodelujočih v igri. V organizaciji Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož pa že vrsto let poteka poletna šola rokometa (v letu 2008 je bil v Miklavžu pri Ormožu že 13. poletni tabor), od leta 2008 pa v času zimskih počitnic organizirajo tudi zimsko šolo rokometa. Za Med največjimi uspehi ormoških »Jeruzalemčkov« velja posebej omeniti doseženo 2. mesto (letnik 1999) in 3. mesto (letnik 1998) na 16. rokometnem festivalu Eurofest v Izoli, leta 2008. Na 10. božično-novoletnem turnirju v Po-reču, decembra 2008, so naši mladi rokometaši nastopali v konkurenci mlajših dečkov A (letnik 1996) in v konkurenci minirokometa (letnik 1998). Ti so z odličnimi igrami in sedmimi zmagami osvojili 1.mesto. Konec leta 2008 pa so se udeležili turnirja v Krškem, na katerem so obranili zmago na Genovem turnirju. V letošnjem januarju so se udeležili turnirja v Celju v minirokometu, na katerem so rokometaši letnika 1998 osvojili 1. mesto, ekipa letnika 1999 2. mesto (poraz po sedemetrovkah) in ekipa letnika 2000 3. mesto. V mesecu februarju letošnjega leta so se »Jeruzalemčki« (letnik 1997 in mlajši) udeležili močnega rokometnega turnirja na Reki in dosegli 2.mesto. Naši mladi rokometaši so v letošnji sezoni že osvojili 1. mesto v kategoriji mlajših dečkov B (letnik 1997 in mlajši), skupina Vzhod, in se pod vodstvom trenerjev že pripravljajo na polfinalne tekme. V polfinalu jih čakajo ekipe Zlatoro-ga iz Celja, Krškega in ptujske Drave. Njihov cilj je uvrstitev v veliki finale državnega prvenstva. Držimo pesti, da bi jim uspelo. EKIPI »MLAJŠIH DEČKOV B« IN »MLAJŠIH DEČKOV A« SESTAVLJAJO: Aleš Lukman, David Lukner, »Jeruzalemči«, zmagovalci turnirja v Poreču, decembra 2008. sedemkrat na teden, in sicer različno, glede na starostno kategorijo, ob vikendih pa se igralci oz. ekipe udeležujejo prvenstvenih ali prijateljskih tekem. Ormoški »Jeruza-lemčki« tekmujejo v kategorijah mlajših dečkov A (letnik 1996 in mlajši) in mlajših dečkov B (letnik 1997 in mlajši) ter minirokometašev (letnik 1998 in mlajši). Z ekipama in minirokometaši so v zadnjih dveh sezonah (2007/2008, 2008/2009) tekmovali na številnih rokometnih turnirjih po Sloveniji in Hrvaški. Predvsem turnirji, ki potekajo pod okriljem Rokometne zveze Slovenije, imajo za otroke svoj čar. Ormoški »Jeruzalemčki« so vključeni tudi v vseslovensko akcijo Rokometne zveze Slovenije »Rokomet moja igra«. V letošnjem tekmovanju, ki se bo končalo z velikim finalom v celjskem Zlatorogu, imajo pravico nastopa osnovnošolci, rojeni leta 1998 in mlajši. Ormoški mladi rokometaši, 2. mesto na rokometnem turnirju na Reki, februar 2009. Dejan Kociper, Dominik Ozmec, Gašper Hebar, Gašper Horvat, Jurček Korpič Lesjak, Kevin Caf, Lan Voršič, Luka Voljč, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Matic Štum-berger, Miha Kolmančič, Nejc Zidarič, Nino Ulaga, Renato Kozel, Rene Plavec, Rene Rizman, Tilen Kosi, Timon Grabovac, Tomaž Žganec, Uroš Belec, Vid Lukman, Jaka Zorec (letnik 1996). CV-^ „„„j.._ANTONOVANje 2009 Antonovanje na Kogu (16.1. - 18.1.2009) Ivan Škrlec nanj so bili povabljeni in so se odzvali vrtci, osnovne šole in Gimnazija Ormož. Sv. Anton Puščavnik, ki goduje 17. januarja, je oče menihov in puščav-nikov. Bog mu v njegovem puščavniškem življenju ni prizanašal s skušnjavami. Te naj bi predstavljal prašiček, ki ga vidimo na vseh njegovih podobah. Takšna podoba sv. Antona z zvončkom in s prašičkom je tudi v farni cerkvi sv. Bolfenka na Kogu in cerkev zaradi nje v bližnji okolici že dolga leta slovi kot romarska cerkev. Sredi zime doživi kraj enega svojih največjih praznovanj in na kogovski hrib se k svojemu zavetniku vsako leto ob vsakršnem vremenu napotijo številni romarji, zlasti pa rejci prašičev in drugih doma-čili živali. Kip sv. Antona (foto RotarKamplet) Krajani so letos poskušali večdnevnemu praznovanju dodati širšo vsebino z namenom ohranjati Antonovo žegnanje in promovirati rejo prašičev na področju Upravne enote Ormož. Svet KS Kog je imenoval odbor za pripravo prireditve, ki jo je vodil Slavko Perc. Sestavljali so ga predstavniki Aktiva kmečkih žena Kog, Turističnega društva Kog, Društva upokojencev Zarja Kog, Združenja rejcev prašičev Ormož in predstavnik Krajevne skupnosti Kog. Skupaj so sestavili pester program praznovanja, na katerem ni manjkalo pogostitev s kuhanim vinom, prašičjimi dobrotami in z domačim pecivom. Glavnina programa se je odvijala v domači cerkvi, dvorani in osnovni šoli, obiskovalci pa so se lahko okrepčali ob tamkajšnjih stojnicah. Na razstavi (foto Ivan Škrlec) Izdelke je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Boštjan Rihtar, likovni pedagog, Sonja Kamplet Rotar, fotografi-nja in Silva Marčec, predstavnica ZRP Ormož. Dobitniki glavnih nagrad so bili: • kategorija likovna dela vrtci in 1. triada osnovne šole: Luka Perc, OŠ Miklavž pri Ormožu, Podružnica Kog; • kategorija likovna dela 2. in 3. triada osnovne šole in OŠ Stanka Vraza Ormož: Gregor Fekonja, OŠ Miklavž pri Ormožu; • kategorija likovna dela Gimnazija Ormož: Dajana Horvat, Drakšl, Gimnazija Ormož; • kategorija fotografije 2. in 3. triada in OŠ Stanka Vraza Ormož: Živa Moravec, OŠ Ormož. Ali se vam kaj cedijo sline? (foto Rotar Kamplet) Drugi dan praznovanja so začeli upokojenci, ki so organizirali dvoransko kegljanje za prehodni pokal KS Kog. Uvod v tekmovanje je popestril pevski zbor Društva upokojencev Zarja Kog, zunaj na stojnicah pa so bile že od samega začetka na voljo dobrote, ki so jih pripravili Združenje rejcev prašičev Ormož, Turistično društvo Kog in Aktiv kmečkih žena Kog. Dobitniki nagrad s Künstnima Prlekoma (foto Rotar Kamplet) Ob odprtju razstave je bil kulturni program, ki so ga izvedli mladi harmonikarji skupaj s »Kunštnimi Prleki«. Po odprtju razstave se je glavnina dogajanja preselila v krajevno dvorano, kjer sta imela mesarska mojstra Aleš Branda in Bojan Dogša strokovno predavanje na temo Praznična maša v farni cerkvi (foto Ivan Škrlec) Že v soboto polna farna cerkev pri praznični maši je bila lepa popotnica k čaščenju sv. Antona. Kljub temu da je bila glavna maša z Antonovim žegnanjem kot vsako leto napovedana za nedeljo, so tudi v soboto nekateri romarji peš priromali k slovesni maši. Po maši je bil sklepni del tekmovanja v kegljanju. Tekmovalo je 16 moških in 8 ženskih ekip. Nastopile so ekipe DU Zveze Občin in gostje iz DU Gorišnica, ekipi Zveze vojnih veteranov Ormož in ZRP Ormož in ekipa Policijske postaje Ormož. Tekmovala so tudi vsa DU Občine Ormož, razen DU Ormož. Rezultati moških ekip so bili naslednji: 1. mesto je osvojilo DU Zarja Kog z 288 keglji 2. mesto je osvojilo DU Ivanjkovci z 273 keglji 3. mesto je osvojila l. ekipa DU Miklavž pri Ormožu z 264 keglji Kralj živali? (foto Rotar Kamplet) Prvi dan praznovanja, v petek popoldan, je bila v OŠ Kog odprta l.razstava risb in fotografij na tematiko reje prašičev. Predstavljeni so bili izdelki 1. natečaja na to temati Razstava izdelkov (foto Rotar Kamplet) ko, ki ga je razpisalo Združenje rejcev prašičev Ormož. Natečaj je bil razpisan za območje Upravne enote Ormož, Mesarska mojstra sta povedala... (foto Rotar Kamplet) Priprava tunke ter izdelovanje suhih salam in drugih suho-mesnatih izdelkov. Predavanje je bilo hkrati tudi srečanje prašičerejcev, vsi prisotni pa so lahko ob pokušini, ki je sledila predavanju, tudi ocenili dobrote, o katerih je bilo govora. Glej, da bodo vsi padli! (foto Ivan Škrlec) Ženske ekipe pa so dosegle naslednje rezultate: 1. mesto je osvojilo DU Ivanjkovci z 273 keglji 2. mesto je osvojilo DU Podgorci z 259 keglji 3. mesto je osvojilo DU Zarja Kog z 252 keglji ANTONOVANJE 2009 9 lepših koncertov. Milena Orešnik je s spremnim besedilom pripravila poslušalce, da so lahko res uživali v lepo odigranih skladbah. Vsekakor si krajani želimo čim več takih nastopov in prijetnih presenečenj domačih ustvarjalcev. šibile pod dobrotami, ki so jih pripravili organizatorji. Tudi ženske so podirale (foto Rotar Kamplet) Prehodni pokal pa je ostal v rokah Društva upokojencev Kog. Glede na zbirko prisluženih medalj in pokalov v zadnjih letih, ga bo domačim tekmovalcem težko odvzeti. Skupine, ki so prejele pokale, in tudi tiste, ki jim to letos ni uspelo, so bile nagrajene, in sicer sta lepe nagrade prispevala domači zeliščar Dušan Prapotnik iz Jastrebcev in vsem znani unikatni umetnik Milan Belec iz Železnih Dveri. Sklepni del tekmovanja se je odvijal v znamenju prašička in njegovih dobrot: vsi udeleženci tekmovanja so bili prisotni na Antonovi pojedini, na kateri ni manjkalo klobas, kisle repe, kislega zelja in »čurk«. Nastopajoči na večernem koncertu (foto Ivan Škrlec) Zadnji dan, v nedeljo, se je odvijalo tisto glavno in pravo Antonovo žegnanje na Kogu. Že pred mašo so se proti sv. Bolfenku peš napotile skupine romarjev, nekateri celo iz kar precej oddaljenega Ljutomera. Kot vsako leto in že toliko let. Sproščeni pogovori na poti in sončno zimsko vreme so dali praznovanju poseben čar, marsikdo je lahko začutil energijo tistih starih romanj, ki jih je bil nekdaj deležen svetnik v farni cerkvi. Gostujoči duhovnik iz Veržeja je v zanimivi pridigi prikazal tudi drug pogled na antono-vanje. Razložil je pomen sv. Antona Puščavnika, meniške-ga reda antonitov in vlogo prašiča ob podobi svetnika. Frajtonarji (foto Ivan Škrlec) Za zabavo so tudi tokrat poskrbeli Kunštni Prleki s svojo prisotnostjo in suho antonovo salamo v nahrbtnikih. Niso manjkale frajtonarice, na ogled so bili traktorji Kluba Ste-yr iz Lačavesi. Priprava pojedine (foto Ivan Škrlec) V pozdravnem govoru župana Alojza Soka so bile tudi izrečene pohvale vsem organizatorjem, ki so sodelovali pri pripravi praznovanja, prav tako pa vzpodbuda k temu, da taki dogodki, ki združujejo ljudi vseh generacij, ne bi zatonili v pozabo, ampak bi se s svojo prepoznavnostjo razširili tudi čez meje občine. Že na začetku pojedine se je po dvorani šušljalo, da bosta Pepek in Pepika na oder pripeljala prave koline in da bo na voljo tudi nekaj svežih kolin. Domača humorista Janko Klanjčar in Jožko Kolarič sta res poskrbela za veliko smeha v dvorani, žal pa jima je aktualna plinska kriza preprečila, da bi svinjska kri končala v svežih svinjskih krvavicah. Pepek in Pepika sta odličen nastop končala z izvirno energetsko rešitvijo, ki ji je pritrdil sam vrh krajevne skupnosti in občine. Antonova pojedina se je končala s popoldanskim rajanjem ob igranju glasbene skupine. Domače, domače... (foto Ivan Škrlec) Antoniti so dolga leta v zgodovini skrbeli za bolne in obolele za boleznijo, ki jo je povzročala gliva rženi rožič. Zdravilo in zdravljenje sta vsebovala veliko izdelkov, ki so bili prašičjega izvora, in tako ima prašiček ob sv. Antonu tudi pozitiven predznak in ni zgolj prikaz nečistega duha, proti kateremu se je boril sv. Anton Puščavnik vse svoje izredno dolgo življenje. Staro in mlado (foto Ivan Škrlec) V zrak pa pa so se dvigale tople meglice nad kozarci kuhanega vina. »Kunštni Prleki« pa so še dolgo čez poldne pekli »čurke« in pečenice ter z vsemi ostalimi skrbeli za prašičkov pogrinjek. Pepek in Pepika (foto Rotar Kamplet) Sobota se je končala v znamenju resne glasbe. V domači cerkvi je za orgelski koncert poskrbela domačinka Aleksandra Kelemina, spremljala pa sta jo Vladimir Krničar na trobenti in Špela Orešnik na violini. V rahlo meglo zavita in z ivjem posipana cerkev je doživela ta večer enega Farna cerkev (foto Ivan Škrlec) Poučna pridiga, polna vzpodbud iz življenja menihov, je bila tudi tema pogovorov romarjev po maši in marsikdo je videl tokrat antonovanje in antonovega prašička v drugačni luči. Po maši pa romarji niso kar odhiteli domov, ampak so se ustavili ob stojnicah, ki so se tudi zadnji dan praznovanja Težko je našteti vse udeležene, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi dogodka, vsekakor pa se jim obiskovalci zahvaljujemo za to, da so nam pri sv. Bolfenku na Kogu otoplili mrzle zimske dni. Antonovanje bo tudi drugo leto in že sedaj ste vsi vabljeni na Antonovo romanje. Peš, z nahrbtniki na ramah, v katerih ne sme manjkati prostora za delček prazničnega prašička. Brez romarjev namreč ni romanja, brez častilcev ni češčenja in brez veselih ljudi ni praznovanja. Zato: nasvidenje spet prihodnje leto! > cv™^ „„„i.,.,_ZGODILO SE JE Ljudska univerza Ormož Pridobitev poklicne izobrazbe Ernest Vodopivec, direktor Gastronomske in hotelske storitve: KUHAR, NATAKAR RAČUNALNIKAR TRGOVEC EKONOMSKI TEHNIK ELEKTROTEHNIK GASTRONOMSKI TEHNIK (gostinsko - turistični tehnik) Vključitev v navedene programe je možna kadar koli med izobraževalnim letom. MOŽNOST SAMOSTOJNEGA UČENJA Na Ljudski univerzi Ormož že od leta 1996 deluje Središče za samostojno učenje, ki ponuja možnost samostojnega učenja in brskanja po internetu, glede na želje, interese in potrebe obiskovalcev oziroma uporabnikov. Pomoč pri uporabi multimedijskih učnih gradiv za samostojno učenje nudi vodja Središča za samostojno učenje Mladen Andrejevic Lesjak, ki svetuje tudi pri izbiri učnih ciljev (česa bi se radi učili), če to želite. Čas učenja si izbirate in določite sami, glede na svoje druge obveznosti. Središče za samostojno učenje pa je odprto vsak delovni dan od 07. do 15. in ob sredah do 17. ure. Pridite in se prepričajte, kakšne možnosti za zadovoljitev vedeželjnosti vam nudi naše središče za samostojno učenje. Prepričani smo, da boste našli tudi kaj zase. Na voljo za uporabo so gradiva za samostojno učenje (multimedij-ska gradiva) računalništva, tujih jezikov, fizike, geografije, matematike,... Na vseh petih računalnikih, ki so namenjeni samostojnemu učenju, je dostop do interneta. Natisnete ali fotokopirate lahko do 5 strani teksta, za večje količine je treba imeti lasten papir. Za obiskovalce in uporabnike so vse storitve v Središču za samostojno učenje brezplačne. Pridite, pokličite, pišite! Ljudska univerza Ormož, Vrazova ulica 12, tel. (02) 74 15 503; 74 15 500; spletna stran: www.lu.ormoz.si; e-naslov: univerza.ormoz@siol.net Udeleženci Središča za samostojno učenje (foto Milan Zorjan) Viadukt Sejanca Uredništvo V torek, 23.12.2008, je bila v sejni sobi Občine Ormož svečano podpisana pogodba med podjetjema DARS in VEGRAD. Gre za začetek gradnje hitre ceste na odseku Ormož-Gorišnica, in sicer za viadukt Sejanca, ki je dolg 192 metrov in širok 12 metrov. Čas za izvedbo je 15 mesecev. Investicijska vrednost del naj bi znašala 2.257.270 evrov. Pogodbo sta podpisala Tomislav Nemec v imenu Darsa in Ivan Krofič v imenu podjetja Vegrad, ki je bilo na razpisu izbrano kot najugodnejši izvajalec. Podpis pogodbe je treba potrditi s stiskom roke. Od desne proti levi: župan Občine Ormož Alojz Sok, Tomislav Nemec z Darsa in Ivan Krofič z Vegrada (foto: arhiv Občine Ormož) Tradicija velja - Pihalni orkester Ormož Uredništvo Zadnjo nedeljo v letu 2008 so nam člani Pihalnega orkestra Ormož že enaintridesetič popestrili in polepšali praznične dni. Leto 2008 je bilo za njih nekaj posebnega, saj so to leto praznovali 111 let Pihalnega orkestra Ormož, kajti davnega leta 1878 so se takratni člani Pihalnega orkestra prvič prav 28. decembra predstavili poslušalcem. Dirigent Slavko Petek je za ta koncert izbral lahkotnejšo glasbeno tematiko, glasbo za ples. Za slikovitejšo predstavitev pa so poskrbeli še: »Lunice« in »Seniorke«, mažorete Mažoretnega, twirling in plesnega kluba Dornava, ki jih vodita Karmen Ciglar in Sara Klemenčič, plesalke Plesnega kluba Mambo Ptuj- koreografija Božena Krivec, Jana Dobrijevic in Saša Zavratnik iz Plesnega kluba Mambo Ptuj in Folklorna skupina Alojz Žuran Podgorci. Besedilo programa je pripravil Slavko Petek, program je povezovala Vesna Danilovič. Sceno je pripravila Larisa Petek. Na koncu so se publiki zahvalili za njihovo vztrajnost in vdanost z željo, da se ob naslednjem koncertu spet srečajo. tapfcv/mc I m Pihalni orkester Ormož (foto HOST) Plesalke iz dornavskega kluba (foto HOST) Življenje v Tovarni sladkorja Ormož Uredništvo_ V torek, 20. januarja 2009, je bila predstavitev nove pakirnice, ki je od lanskega decembra v lasti podjetja Pfeifer & Langen. Gre za nemško družinsko podjetje, ki ima dolgoletno tradicijo in je prisotno na celotnem tržišču osrednje Evrope. Novi lastnik dr. Bernhard Greubel (prvi z leve) si ogleduje "novo"pakirnico (fotoHOST) Njihov namen je polnjenje sladkorja za gospodinjske in industrijske potrebe. Na tržišče bodo stopili z novo blagovno znamko Diamant Zucker. S sladkorjem, ki ga bo možno dobiti v različnih oblikah, naj bi oskrbovali tako slovenski kot tudi širši trg. Veselje pa verjetno najbolj občuti 17 bivših zaposlenih TSO, saj so ponovno dobili zaposlitev. Vodstvo pa, glede na tržno stanje, ni hotelo oziroma ni moglo napovedati, ali se bo število zaposlenih povečalo. Začetek je, za naprej pa se pustimo presenetiti. »Imam prijatelja, imam drevo!« Nevenka Korpič Nastopajoči iz Vrtca Ormož (foto HOST) Ob slovenskem kulturnem prazniku sta VIZ Vrtec Ormož in Muzej Ormož v četrtek, 5. februarja, v prenovljeni avli Občine Ormož postavila na ogled razstavo »IMAM PRIJATELJA, IMAM DREVO!«. Razstavljena likovna dela so plod doživljajskega izražanja predšolskih otrok skupine »Hermanovi prijatelji« Vrtca Ormož, v okviru inovacijskega projekta »DREVESA UMIRAJO STOJE!« Otroci skupine »HERMANOVI PRIJATELJI« so pod vodstvom vzgojiteljic ge. Branke Sagadin in ge. Silve Čuš v sodelovanju z Muzejem Ormož v tem šolskem letu spoznavali ormoški grajski park, opazovali drevesa v njem, spoznavali drevesne vrste in si med drevesi poiskali prijatelje. Nato pa so na osnovi opazovanja, raziskovanja, doživljanja, ... parka likovno ustvarjali. Tako so nastala številna likovna dela in drugi izdelki, ki smo jih postavili na razstavi na ogled. Odprtje razstave so pripravili otroci skupine »HERMA-NOVI PRIJATELJI«, ki so izvedli kulturni program. Udeležilo se ga je veliko obiskovalcev, razstavo pa je odprla ravnateljica Vrtca Ormož gospa Marjeta Meško. Razstava »IMAM PRIJATELJA, IMAM DREVO!« bo v prostorih avle Občine Ormož na ogled do konca meseca marca. ZGODILO SE JE L« J JiiM-HK Srečanje na Štefanovo Z baklami na Jeruzalem Majda Vogrinec_ v Ze šestič, tako rekoč tradicionalno, smo se na Štefanovo zbrali na križišču pri Vihrovih v Vinskem Vrhu ter organizirali pohod z baklami proti Jeruzalemu, kjer sta v cerkvi Žalostne Matere Božje potekala blagoslov vina in maša za domovino. Od leta 2003 vsako leto organiziramo srečanje s pohodni-ki iz ljutomerske občine, ki prav tako priromajo na Jeruzalem z baklami. Vsako leto nas je več, tako da je iz leta v leto živahneje. Udeleženci pohoda (foto Tomaž Viher) Luč miru, dobro voljo, prijateljstvo in veselje vsako leto ponesemo iz domov na Jeruzalem. Da je druženje še prijetnejše in lepše, se krajani organiziramo, skupaj prinesemo pecivo, vino..., skratka, vse, kar je potrebno za dobro voljo, do Vihrovih, kjer se vsako leto v garaži pogostimo z dobrotami. Takrat zadoni pesem, zaigra harmonika in rajamo tudi pozno v noč. Vsako leto nas je več, pohoda se udeležijo sokrajani s Kajžarja, iz Velikega Brebrovnika, prihajajo pa tudi od drugod. Želimo si, da pohod postane in ostane tradicija,da se nam pridruži širši krog ljudi, da se povežemo tudi s turističnimi društvi, da Jeruzalem zažari v siju bakel, saj je to nepozaben večer za otroke, mladino in tudi starejše krajane. Skupaj preživimo nadvse lep večer. Ob slovesu si zaže-limo vse dobro v novem letu z obljubo, da se v novem dobimo na istem mestu z enakim namenom. To leto, 26.12.2009, vas vabimo v svojo sredino, prižgite z nami luč miru. Dobimo se ob 17. uri na križišču v Vinskem Vrhu oziroma na dvorišču pri Vihrovih. Cvetkovški gasilci Dobitniki priznanj (foto Franc Hergitla) Prostovoljno gasilsko društvo CVETKOVCI je imelo svoj 86. redni letni občni zbor v soboto, 07. 02. 2009, v zgornji dvorani gasilskega doma Cvetkovci. Prisotnih je bilo 78 članov, 22 mladincev, 50 simpatizerjev (vaščanov) in 40 gostov. Med pomembnejšimi gosti so bili prisotni: predsednik Gasilske zveze Slovenije g. Anton Koren, poveljnik Gasilske zveze Slovenije g. Matjaž Klarič, predstavnik GZ Ormož g. Ivan Vajda, podžupan Občine Ormož g. Branko Šumenjak, predsednik sveta KS Podgorci g. Martin Kukovec, predstavnik policijske postaje Ormož g. Dušan Leben in predstavniki 14 društev. Po izvolitvi organov občnega zbora so bila podana poročila o delu društva. V poročilih je bilo navedeno, da je bilo društvo v letu 2008 zelo uspešno, tako na operativnem kot gospodarskem področju. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo poleg tekočih nalog dvakrat sodelovalo pri odpravi posledic neurij na območju Ptuja, v avgustu 2008. Emil Trstenjak Kot že nekaj let doslej smo se tudi lansko leto na štefanovo zbrali ljubitelji konj in jih počastili z blagoslovom. Lastniki so privedli 35 konj, nekateri tudi s konjskimi vpregami. Uvodni nagovor sem imel predsednik KS Miklavž pri Ormožu - Emil Trstenjak. Izrazil sem veliko zadovoljstvo, da je srečanje ostalo tradicionalno, predvsem z razlogom, da se ohranjajo konjeniški duh in konji. Vse to je bilo zadnjem času že v velikem upadanju. Na kmetijah smo namreč slišali samo še brnenje traktorjev in ostale tehnike. Na srečo so se konji začeli zopet pojavljati skoraj na vsaki kmetiji in pri drugih ljubiteljih konj. Ne predstavljajo več delovne sile, ampak so ljubljenci, okras in ponos gospodarjev. Marsikateri otrok tudi na podeželju več ni vedel, kakšen je v resnici konj. Člani prleškega konjeniškega društva so prišli v posebnih konjeniških kostumih, kar je vdihnilo še dodaten čar srečanju. Blagoslov konjev je opravil g. Janez Mohorič, župnik s Koga, ki trenutno nadomešča domačega župnika iz Miklavža. Na koncu se je vsem zahvalil predsednik Prleškega Uredništvo V soboto, 27. 12. 2008, je bil za zakonca Zadravec pomemben dan, saj sta v krogu svojih najdražjih praznovala zlato poroko na izletniški kmetiji Kolarič na Vinskem Vrhu. Milena Zadravec, z dekliškim priimkom Kolarič, se je rodila 23. 2. 1936 v Lačavesi, Alojz Zadravec pa 14.9.1931 Društvo je s pomočjo Občine Ormož nabavilo kompletno kritino za gasilski dom (za zamenjavo dotrajanih sa-lonitk), dela se bodo izvedla v letu 2009. V planu dela za leto 2009 je zapisano poleg zamenjave strešne kritine še: priprava na pridobitev vozila za prevoz moštva, pleskanje fasade in nakup nekaj nujne gasilske zaščitne opreme. Sprejeto je bilo letno poročilo za leto 2008 in program dela za leto 2009, izvoljen je bil delegat za občni zbor GZ Ormož in podeljena so bila društvena in občinska priznanja, značke za dolgoletno delo, spričevala za opravljen tečaj za gasilca in napredovanje v višji čin. Društvena priznanja so dobili Sandi Hergula, Janez Marin ml., Monika Majcen in Marija Cvetko. Napredovanje v čin gasilski častnik I.st. sta podelila predsednik GZS Anton Koren in poveljnik GZS Matjaž Klarič, prejela pa sta jih Branko in Miran Hergula. Na občnem zboru je spregovoril tudi predsednik GZS Anton Koren, ki je pohvalil delo društva. Bil je zelo zadovoljen nad podanim poročilom. Oba s poveljnikom GZS sta bila zelo presenečena nad potekom zbora, saj je bil v začetku najprej krajši kulturni program, ki so ga pripravili mladi gasilci v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Posebej pa sta bila presenečena nad zelo dobrim obiskom (preko 180 udeležencev) in seveda nad zelo številčno žensko ekipo, saj je v letu 2008 kar 12 žensk opravilo tečaj za gasilko. Skratka, oba visoka funkcionarja GZS sta odnesla z občnega zbora zelo dober vtis in obljubila, da se bosta še kdaj oglasila. V zahvalo za prisotnost smo jima cvetkovski gasilci v spomin podarili kurentovo masko, ki je simbol dravsko-ptujskega polja. konjeniškega društva, Aleš Dogša, ki je povabil vse prisotne gospodarje, ljubitelje in prihodnje gospodarje konjev, naj se vključujejo v društvo in na tak način predstavljajo naše kraje, obenem pa je izrazil željo in poziv na srečanje prihodnje leto. Za pogostitev je poskrbelo in vse potrebno pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu. Veselo vzdušje pa je ustvaril Ansambel Jeruzalem. Konjeniki t svojih kostumih (foto: Mirko Fekonja) na Vitanu. Mlada Milenka se je v obrtni šoli v Središču ob Dravi izučila za šiviljo, Lojzek pa je svoje spretnosti pridobil v Ljutomeru in dobil prvo zaposlitev na »Slogu« v Središču. 25.12.1958 sta se na Kogu poročila. Nekaj časa sta živela pri Milenkini mami in bratu. Leta 1960 se jima je rodila hčerka Zlatka. Ves čas sta razmišljala o svojem lastnem domu. V Kamni-ci pri Mariboru sta našla parcelo in leta 1967 se je družina preselila v lepo primestno vasico. Oba sta našla zaposlitev v Mariboru, njuna navezanost na kogovske gorice pa ni popustila, zato so se zelo pogosto vračali v te kraje. Zlat-kino preživljanje počitnic pri babici je Mileni in Lojzeku prineslo zeta Draga, vnuka Marka ter vnukinji Nino in Tinkaro. Domači in celotna družba bi se ob tej priložnosti radi zahvalili županu Alojzu Soku in gospe Mateji Serec, ki sta s svojo prisotnostjo razveselila zbrane in zlatoporočenca, za katera je bilo to pravo presenečenje. Zakoncema Zadravec želimo še veliko zdravih in srečnih let. Še veliko zdravih skupnih let Uredništvo Zlatoporočenca (foto Žalar) Zlato poroko sta v krogu svojih najdražjih dočakala tudi zakonca Jože in Ana Anderlič s Hajndla. Gospa Ana je bila rojena Munda. Prvič sta svoj DA rekla 24. januarja 1959, letos pa sta imela to čast in srečo, da sta obljube lahko obnovila. Obljubo sta ponovila v velikonedeljski cerkvi pred svojimi domačimi in gospodom Tonetom Ko-šarjem, ki je vodil cerkveni obred. Imata dva otroka, Jožeta in Miro ter tri vnukinje, katerih sta zelo vesela. Zakoncema Anderlič želimo še veliko lepih, srečnih in predvsem zdravih skupnih let. Zlata poroka zakoncev Zadravec O,n,ožlm „„„i,-,._ZGODILO SE JE Pogled na ustanovitev Zgodovinskega društva Ormož Ob raznih kulturnih prireditvah in srečanjih ter med naključnimi srečanji nekaterih enakomislečih Ormožanov se je kar nekaj časa - let ustvarjala zamisel o potrebi po ustanovitvi društva, ki bi ohranjalo in negovalo vse tisto, kar še ni popisano in objavljeno, obenem pa varovalo in opozarjalo javnost na zgodovinsko - etnološke in druge posebnosti Ormoža in njegove širše okolice. Pobudniki in ljubitelji za ustanovitev društva so se zgledovali po sorodnih sosednih društvih Ljutomera in Gornje Radgone, ki sta že imeli ustanovljeno vsako svoje zgodovinsko društvo. Iniciativni odbor za ustanovitev zgodovinskega društva se je dokončno odločil za sklic sestanka za dan 23. januar 1997 (četrtek) in ustanovitev društva. Zbrali so se vsi vabljeni, in sicer Samo Simonič kot predsednik iniciativnega odbora, Franc Krnjak kot tehnični organizator ter Rudi Pevec, Marija Lah, Zvonko Bešvir, Franc in Vera Šulek. Iniciativni odbor je soglasno sprejel sklep: »Ustanovni občni zbor Zgodovinskega društva Ormož bo 22. februarja 1997 ob 19. uri«. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili organe društva. Predsednik društva je postal Samo Simonič, tajnik Rudi Pevec in blagajnik Franc Krnjak. Za arhivarja je bil imenovan Zvonko Bešvir. Člani UO so postali: Janko Sever, Peter Luknjar, Jože Granduč in Marija Lah. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Alenka Simonič, Pavla Lah in Franc Šulek. Za sedež društva je bila dogovorjena ulica dr. Kovačiča 1, Ormož. Podpisniki oz. uradni ustanovitelji Zgodovinskega društva so bili: Jože Granduč, Franc Krnjak, Rudi Pevec, Samo Simonič, Zvonko Bešvir, Marija Lah, Franc Šulek, Vera Šulek, Marija (Minka) Rajh in Nadica Granduč. Pri notarju overjeni podpisi teh desetih članov so bili potrebni za registracijo društva pri UE Ormož, zraven predložitve statuta društva. Člani društva so se le občasno sestajali, vendar brez pravega zagona, zato so postopek registracije pri UE Ormož odlašali vse do spomladi leta 1999. Tako je datum uradnega ustanovnega zbora društva 19. april 1999. Zgodovinsko društvo Ormož izpolnjuje zadano nalogo V okviru svojega delovnega programa si je zgodovinsko društvo Ormož leta 2003 zadalo nalogo, da bo vsako leto izdalo vsaj eno lastno publikacijo z naslovom Zgodovinski zapisi. Svoje obljubljeno glasilo za leto 2008 je predstavilo dne 29.1.2009 s svojo peto številko v prostorih Gimnazije Ormož. Peta številka vsebuje 11 bogato vsebinsko in slikovno izdelanih prispevkov. Med njimi so: 1. Prvih deset let Gimnazije Ormož, avtorica Sonja Posavec 2. »Fumi pa tudi vzimi rože cvetejo«, avtorica Nevenka Korpič 3. Ob razstavi: Kamen v davnini. Kamen, fosili, kamnita orodja, avtor Brane Lamut 4. Ali se železnica za Prlekijo in Prekmurje začne šele na Pragerskem!?, avtor mag. Franc Zemljič 5. Franc Zgonc - domoljub, ki je z ljubeznijo do bližnjega pomagal mnogim, avtorica Maja Botolin Vaupotič 6. Kaj vse lahko doživi Prlek, če gre v svet, avtor Ivan Kukovec; uredil pa Franc Krnjak 7. »Dosje Marčec«, avtor Franc Krnjak 8. Po sledeh dr. Otmarja Majeriča, avtorici Martina Polič in Barbara Kirič 9. Društva kmetskih fantov in deklet in tovariš Jožko Tomažič za afirmacijo in napredek naših vasi, avtor Rajko Topolovec 10. Skoraj pozabljeni drobiž minulih dni, avtor Ciril Vnuk 11. Stara zemljiška knjiga kot vir rodoslovnih informacij, avtor Peter Luknjar Bogat kulturni program v okviru predstavitve je pripravila Gimnazija Ormož, ki je kot naša pomembna izobraževalna ustanova v letu 2008 praznovala desetletnico svojega obstoja. Prav ta številka Zgodovinskih zapisov je posvečena jubileju ormoške gimnazije. Vsi udeleženci predstavitve Zgodovinskih zapisov so brezplačno prejeli publikacijo z naslovom Zgodovinski zapisi - letnik V (2008). Nekaj izvodov je na voljo še v Muzeju Ormož ali pa si jih je mogoče izposoditi v številnih slovenskih knjižnicah. Odgovorna urednica Zdenka Kresnik je vsebinsko predstavila zbornik Zgodovinski zapisi (foto: HOST) Ob 60. obletnici smrti škofa Tomažiča v ■ v Mirko Fekonja Župnija Sv. Miklavža pri Ormožu je skupaj z nad-škofijo Maribor ob 60. obletnici smrti našega velikega rojaka lavantinskega škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča pripravila priložnostno razstavo. Z razstavo, ki je bila na ogled v dvorani kulturnega doma, smo želeli vsakemu obiskovalcu odkriti resnico o naši polpretekli zgodovini in aktivnem delu in trudu za vernike škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, žal pozabljenega. V slikah in originalnem gradivu je bilo predstavljeno njegovo življenje od rojstva do smrti. V njegov spomin smo zbiratelji iz Miklavža izdali priložnostno pisemsko ovoj -nico in osebno poštno znamko s priložnostnim poštnim žigom. Mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič je bil rojen v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu 1. avgusta 1876. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Miklavžu, gimnazijo pa v Ljubljani (1887-1895), nakar je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil 5. decembra 1898 posvečen za duhovnika. Leta 1899 je bil nastavljen za kaplana pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je ostal dve leti, nakar je bil dve leti kaplan še v Celju. Leta 1903 je bil poslan v Innsbruck na nadaljnji študij in 4. aprila 1906 postal doktor bogoslovnih znanosti. V škofaje bil posvečen 1. avgusta 1928, na svoj 52. rojstni dan, vodstvo mariborske škofije pa je prevzel 1. avgusta 1933 in bil slovesno ustoličen v mariborski stolnici 15. avgusta 1933. Za svoje škofovsko geslo si je izbral »Non ego,sed Deus« (Ne jaz, ampak Bog). Lavantinski škof dr. Ivan Jožef Tomažič je bil dober organizator, pripravljen na sporazumevanje in zelo priljubljen med duhovniki in verniki. Zelo si je prizadeval za beatifikacijo škofa Slomška. V skrbi za duhovniški poklic je sam odkupil zemljišče pod Kalvarijo in začel z gradnjo novega bogoslovja in visoke teološke šole. Ta stavba je bila zgrajena z darovi vernikov iz vse škofije, na žalost pa ni mogla nikoli služiti svojemu namenu zaradi II. svetovne vojne in povojnih dogodkov. Čas štirih vojnih let je bil za škofa najtežja preizkušnja. Ostal je sicer v Mariboru, vendar pod stalno kontrolo Nemcev. Veliko večino duhovnikov so Nemci pregnali ali pozaprli. Svoje stališče do komunizma je jasno izrazil, ko je po papeških načelih obsodil ideologijo, hkrati pa pokazal svojo odprtost za posameznike v iskrenem iskanju resnice. Moči so mu vse bolj pešale. Zelo bolan je 5. decembra 1948 na tiho v svoji zasebni kapeli praznoval zlato mašo, ne pa slovesno, kot si je želel, v mariborski stolnici in v svoji rojstni župniji v Sv. Miklavžu pri Ormožu. Čestitke, ki mu jih je poslal sveti oče Pij XII., pa so zaradi težav s takratno oblastjo prišle prepozno. Od svoje zlate maše naprej je vsak dan sede maševal, tudi še na dan smrti. Zadet od srčne kapi je umrl 26. februarja 1949. Pogrebne slovesnosti so bile v četrtek, 3. marca 1949, v frančiškanski baziliki. Pogrebno mašo je imel beograjski nadškof dr. Josip Ujčič, poslovilni govor pa ljubljanski pomožni škof Anton Vovk. Krsto s truplom so položili v grobnico pod prezbiterijem frančiškanske cerkve, ob krsto prvega mariborskega škofa, blaženega Antona Martina Slomška. Da je bil dr. Ivan Jožef Tomažič močna osebnost, ki je izšla iz zdravih kmečkih korenin prleškega človeka, priča tudi doprsni kip v aleji zaslužnih v Ormožu in kip pred domačo župnijsko cerkvijo v Sv. Miklavža pri Ormožu. ZGODILO SE JE_Ormožk., 1 Elizabetina hiša pri Veliki Nedelji KTV Ormož Na pobudo priorja Janka Štamparja je križniški red poleg delne obnove gradu pri Veliki Nedelji poskrbel tudi za temeljito obnovo nekdanjega dotrajanega gospodarskega poslopja ob župnišču. Križniki so obnovljeno zgradbo pri Veliki Nedelji poimenovali po dobrotnici in zavetnici križnikov, ogrski kraljici Elizabeti, ki je živela v 13.stoletju. V zgradbi sta dve dvorani s spremljevalnimi prostori -med njimi tudi tri spalnice. Sicer pa sta najpomembnejši dvorani. V zgornji dvorani je 18 miz in 120 sedežev, spodnja - rdeča dvorana pa ima zaenkrat 300 sedežev. Dvorani bosta služili za različne namene. Tako je bilo v zgornji Doktor Bruno Platter z Dunaja (foto KTV Ormož) dvorani že lansko srečanje krajanov, starih nad 70 let, ki ga organizira Krajevna skupnost, že kar nekaj koncertov, pa tudi družabnih srečanj in predavanj, vsekakor pa bosta dvorani dobrodošli za slavja ob prvih svetih obhajilih, ob Notranjost dvorane (foto KTV Ormož) birmah, porokah in podobno. Ena izmed takšnih svečanosti je bila sveta maša ob odprtju novembra lani, ko je bila spodnja - rdeča dvorana že premajhna za vse, ki so s svojo prisotnostjo želeli počastiti to veliko pridobitev pri Veliki Nedelji. Med prisotnimi so bili najvišji predstavniki križniškega reda, tudi veliki mojster doktor Bruno Platter z Dunaja, ki je vodil blagoslov in somaševal. Gradnja Elizabetine hiše, ki so jo delno obnavljali in delno gradili na novo, je stala blizu 500.000 evrov, če k računom ne štejemo tudi neštetih ur prostovoljnega dela. Poleg zgradbe so namreč zgradili še dve cesti, parkirišče in športno igrišče, namenjeno velikonedeljskim šolarjem in mladim udeležencem pastoralnih in podobnih srečanj. In verjeti je, da se z Elizabetino hišo v smislu družabnega življenja obeta Veliki Nedelji veliko zanimivih dogodkov, da ne govorimo o podobi kraja, ki je z lepo novo zgradbo veliko lepši. Podatke nam je posredoval prior Janko Štampar. Telefonska pomoč ljudem v stiski »Čriček« Jovan Popov Društvo »Čriček« deluje v Ormožu na sedežu Poštna ul. 2 in pripada veliki družini svetovalcev, ki delujejo v Sloveniji pod različnimi imeni, kot na primer Sopotnik, Za-te, Samarijan in drugi. Nastanek društva sega v leto 2000, prvo opravljeno dežurstvo datira na dan 23.12.2000. Od takrat pa do sedaj je bilo opravljenih več kot 20000 svetovalnih pogovorov. Vsebina dela je delo z ljudmi, ki v stiski pokličejo po telefonu. Prisluhniti je treba zgodbam o njihovih stiskah, jim pomagati in se jih potruditi razumeti ter jim svetovati. Pogovori so brezplačni, ker jih sponzorira Telekom Slovenije. Zakaj je bila sprejeta odločitev pomagati ljudem v stiski? Stiska, takšna ali drugačna, lahko doleti vsakogar izmed nas. Nekateri zmorejo toliko lastne moči, da probleme rešujejo sami, drugi zopet ob pomoči svojih najbližjih, so pa tudi taki, ki tega ne zmorejo sami, niti nimajo nikogar v bližini, ki bi jim pomagal. Taki se med drugim obračajo po pomoč na svetovalno društvo. Njim, potrebnim pomoči, pride tuji nasvet velikokrat še kako prav, predvsem takrat ko čutijo strah, negotovost, žalost, naveličanost, ko jim življenje postane breme, ko ostanejo po navadi sami, brez cilja, poguma in volje, skratka, ko ne vidijo več poti naprej. Vsem tem je treba povedati in jih prepričati, da sije sonce vsem enako, da je narava ustvarjena za vse ljudi, če le želijo prisluhniti njenemu utripu. V trenutku obupa in brezvoljnosti je treba prizadetim buditi upanje, jim povrniti voljo, radost in veselje do življenja. Da je bilo društvo pri svojem delu doslej uspešno, potrjujejo ljudje, ki velikokrat pokličejo. Njihove besede iskrene zahvale za to, da jim je nekdo prisluhnil, da jih je poskušal razumeti in jim pomagati, so prepričljiv dokaz, da je društvo na pravi poti. Delo v društvu je prostovoljno, brez plačila. Toda, ali ni najlepše plačilo za vloženi trud občutek, da si nekomu pomagal, da si mu povrnil zaupanje v življenje, v prihodnost, da si ga morda rešil stiske in ti za vse to ostaja iskreno hvaležen? Dejavnost društva je v celoti odvisna od sponzorjev in do-natorjev denarne pomoči, saj gre za neprofitno društvo. Denar je namenjen za strokovna izpopolnjevanja svetovalcev, kar je podlaga za podaljšanje licence, del sredstev pa je namenjen za tekoče potrebe administracije. Brez take pomoči delo ne bi bilo mogoče. Društvo se zato iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so do sedaj pomagali denarno ali tudi kako drugače, obenem pa poziva vse, ki sta jim društveno delo in prizadevanje blizu, da po svojih zmožnostih tudi v prihodnje podprejo delo društva ali pa se vanj včlanijo in tako v skupnem delu in prizadevanju pomagajo ljudem v stiski. Ringa raja 2009 Danica Rižnar V petek, 6. februarja ob 16. uri, se je v Domu kulture Ormož odvijala Revija otroških folklornih skupin. Nastopilo je enajst folklornih skupin iz vrtcev in osnovnih šol občin Ormož in Sveti Tomaž. Vaja. Vaja. Vaja. In končno težko pričakovani dan. Učenci Krožka ljudskih običajev iz OŠ Ormož, ki jih vodita mentorici Danica Rižnar in Mateja Kovačič, smo se udeležili Območne revije otroških folklornih skupin. Predstavili smo se z raznimi igrami, s pesmijo in plesom. Najprej smo se igrali ali se bojiš...? Zapeli smo ljudsko pesem Stara mati, ki smo spremljali z jedilnim priborom. Sledile so igre reči, reči, pa vtiče smo vogali, deklice so zaplesale Belo lilijo, dečki pa so prikazali petelinji boj. Ob koncu smo še vsi skupaj eno zapeli in zaplesali-Izi-dor ovčice pasel. Ob koncu plesa so nas mame poklicale domov. Za nas je bila to lepa izkušnja in hkrati smo lahko pokazali, kaj smo se že naučili. Obenem pa so nas opozorili, na kaj moramo še bolj paziti in katera pravila moramo še osvojiti. Spoznali smo, da so za uspeh pomembne tudi majhne stvari. Krožek "Ljudski običaji" OŠ Ormož (foto Danica Rižnar) Tradicionalni ormoški »fašenski« karneval Nevenka Korpič Skupinska maska na ormoškem karnevalu (foto Marjan Munda) Pod pokroviteljstvom Občine Ormož je po ormoških ulicah na pustni torek, 24. februarja, potekal tradicionalni ormoški »fašenski« karneval. Ormoški pustni karneval, ki ga je organiziralo in izvedlo Turistično društvo Ormož, se je začel ob 14. uri. Prireditev je hudomušno povezoval Peter Kirič. Prireditveni prostor je bil na Kerenčičevem trgu, pustna povorka pa se je sprehodila od Cvetlične ulice po Ptujski cesti in po mestu do Hotela Ormož. Letošnji ormoški karneval je bil tako po organizaciji kot tudi po izvedbi najboljši v zadnjih letih, udeležilo pa se ga je 25 karnevalskih in otroških skupin ter 5 etnoloških skupin. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Nevenka Korpič, Metka Lešničar, Rado Antolič, Karolina Putarek in Zvon- Ocenjevalna skupina in napovedovalec (foto Marjan Munda) ko Bešvir, je imela pri ocenjevanju zelo težko nalogo, saj so bile skupine zelo izenačene tako po izvirnosti, vloženem trudu, aktualnosti in po estetskem izgledu. Pohvaliti velja tudi etnološke skupine, ki so pri svoji predstavitvi v celoti upoštevale dediščino in ljudsko izročilo. Sicer pa na karnevalu niso manjkali tudi kurenti in ormoška pihalna godba. In kako so bile podeljene nagrade? Med karnevalskimi skupinami je 1. mesto osvojila skupina »Buče« iz OŠ Stanka Vraza Ormož, 2. mesto skupina »Upokojene račke » iz CSO Ormož in 3. mesto »Patria« iz Koračic. Med etnološkimi skupinami je 1. mesto osvojila »Rusa« iz Ormoža, 2. mesto »Lectovo srce« iz OŠ Ormož in 3. mesto »Možnosti turizma v našem kraju» iz OŠ Ormož. Dodatno je bilo nagrajenih še 8 otroških (viteških, šolskih) skupin, ki so se prav tako predstavile na ormoškem karnevalu. Organizatorji ormoškega »fašenskega« karnevala pa so bili zadovoljni tudi zaradi velikega števila obiskovalcev, ki so si ogledali pustno povorko. Tako je pustni torek v Ormožu minil v veselem in živahnem vzdušju, za kar so poskrbele številne pustne maske. Ormoški kurenti (foto Marjan Munda) O,n,ožlm „„„i,-,._ZGODILO SE JE Muzej Ormož v letu 2008 Nevenka Korpič V Muzeju Ormož, ki je v letu 2008 opravljal svojo dejavnost na področju arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine in zgodovine ter galerij -sko-razstaviščne dejavnosti, so bili v omenjenem obdobju zaposleni: Nevenka Korpič, kustosinja etnologinja, od 21. januarja v.d. direktorica Muzeja Ormož, Brane Lamut, muzejski svetovalec, Simona Menoni, kustosinja Velikonedeljski grad (iz zraka) za umetnostno zgodovino, Nina Mertik, restavratorka/ konzervatorka, Manica Hartman, samostojna muzejska tehnica in Zdenka Kresnik, direktorica (do 20. januarja) in kustosinja zgodovinarka (zaposlena v Muzeju Ormož do 29. januarja 2008). Redna dejavnost Muzeja Ormož se je izvajala v obliki zbiranja, urejanja in inventariziranja predmetov kulturne dediščine s področja arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine in zgodovine, njihovega ustreznega hranjenja, urejanja dokumentacije, obdelave gradiva, izvajanja vodstev po ormoškem gradu (zgodovinska razstava »Ormož na barikadah leta 1991«, »Ormož med leti 1980 in 1990« in »Ormož v času Karadordevičeve in Titove Jugoslavije«, razstava »Umetnostna dediščina ormoškega območja od 12. do izteka 19. stoletja« in arheološka razstava »Med Dravo in Muro - predstavitev arheološke dediščine obmejnih območij občin Prlekije in Medžimurja«), vodstva po ostalih grajskih prostorih, parku in mestu ter opravljanje vodstev po etnološki zbirki v gradu Velika Nedelja, zgodovinski razstavi »Velika Nedelja skozi stoletja« in cerkve pri Veliki Nedelji. Hkrati je v okviru redne dejavnosti potekalo tudi medsebojno sodelovanje in pomoč med delavci muzeja, sodelovanje z Občinami Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, različnimi ustanovami in s posamezniki v Občini Ormož ter zunaj nje. V Muzeju smo ustvarjali ugodne razmere za opravljanje strokovnosti Muzeja Ormož na vseh področjih javnega delovanja ter skrbeli za promocijo tukajšnje muzejske dejavnosti. Skrbeli smo za kakovostno in strokovno opravljanje muzejskega dela ter za ohranjanje kulturne dediščine na ormoškem območju. Prizadevali smo si za uveljavljanje muzeja in njegovo še večjo prepoznavnost. Sodelovali in dogovarjali smo se z ustanovitelji zavoda ter z župani Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž o delovanju Muzeja Ormož na območju omenjenih občin. Pomembno je bilo tudi sodelovanje Muzeja z Občino Ormož pri izdelavi DIP-a za nove muzejske prostore (muzejskega kompleksa) na območju ormoške grajske pristave. Zaposleni v Muzeju Ormož smo v svojem tretjem letu delovanja poleg redne dejavnosti organiziral številne prireditve, s katerimi smo poskušali svojo dejavnost čim bolj približati ormoški in širši slovenski javnosti,in tako skrbeli za prepoznavnost dela Muzeja Ormož v širšem prostoru. V obdobju od januarja do decembra 2008 si je ormoški grad in razstave v njem, etnološko zbirko in razstave v gradu pri Veliki Nedelji ogledalo 4356 obiskovalcev. V letu 2008 smo v Muzeju pripravili 9 razstav. Njihovih odprtij se je udeležilo 840 obiskovalcev. V letu 2008 je Muzej Ormož enkrat mesečno organiziral strokovna predavanja, ki so potekala v prvem nadstropju gradu v Ormožu. Poleg tega so delavci muzeja predavali tudi kot sodelavci na povabilo drugih ustanov v Ormožu, Ljubljani, na Ptuju. V letu 2008 smo v Muzeju pripravili 21 predavanj, ki se jih je udeležilo 742 obiskovalcev. V letu 2008 smo v Muzeju Ormož pripravili več muzejskih delavnic za otroke, ki so se po večini odvijale v jedilnici Centra za starejše občane Ormož, pa tudi v sodelovanju s šolami in z vrtci. V letu 2008 smo v Muzeju pripravili 12 muzejskih delavnic, ki se jih je udeležilo 300 udeležencev (otrok). Delavci Muzeja Ormož so v letu 2008 sodelovali na dveh likovnih delavnicah: - »Gremo na travnik« - likovno delavnico sta vodili Nina Mertik in Simono Menoni. Udeleženci delavnice so bili otroci Vrtca Velika Nedelja, odvijala se je na travniku za velikonedeljskim gradom; otroci so slikali s posebnimi čopiči in z akrilnimi barvami na predhodno barvana platna (7. maj 2008). - »Mala likovna kolonija« - likovno delavnico sta vodili Nina Mertik in Simono Menoni. Udeleženci kolonije so bili učenci OŠ Ormož in dve učenki OŠ Gorišnica, odvijala se je v grajskem parku v Ormožu, učenci so slikali z akrilnimi barvami na lesonitne tablice s kašira-nim platnom (10. maj 2008). V sodelovanju z Rdečim križem Ormož sta arheolog Brane Lamut in konservatorka-restavratorka Nina Mertik pripravila in izvedla »Mladinski arheološki raziskovalni tabor Ormož 2008« (julij 2008). Sicer pa je v letu 2008 v okviru muzejske dejavnosti še treba poudariti sodelovanje Muzeja Ormož (Nevenke Korpič) v mednarodnem projektu »Tradicionalne obrti -nove možnosti za razvoj turizma«. V okviru projekta je potekalo sodelovanje našega muzeja z muzejem Murska Sobota, PMP, ZRS BISTRA Ptuj, Muzejem Kumrovec, Ormoški grad (dvorišče). priprava razstave, sodelovanje na simpoziju v Kumrovcu, priprava »Knjige Mojstrov« ipd. Tudi v letu 2009 bo delo ormoških muzejski strokovnih delavcev potekalo v obliki redne dejavnosti, priprave razstav, strokovnih predavanj in predstavitev, muzejskih delavnic/srečanj, raziskovalnih taborov in strokovnega sodelovanja v posameznih projektih. Zaposleni si bomo v letu 2009 prizadevali, da bomo v svoje delo vključevali sodelovanje s posamezniki, z društvi ter institucijami na območju delovanja. Delo bo vključevalo tudi sodelovanje z vrtci, osnovnimi šolami, ormoško gimnazijo in ustanovitelji, to je z občinami na našem območju. Muzej južne železnice Šentjur Franc Krnjak V OKVIRU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ORMOŽ smo si v soboto, 14. februarja 2009, ogledali Muzej južne železnice v Šentjurju. Namen ogleda je bil spoznati zgodovino železnice, ki je z izgradnjo v 18. stoletju številnim slovenskim krajem veliko prinesla. Med temi so gotovo tudi naši kraji. Pomembno je omeniti, da smo pri dobili železnico že davnega leta 1860, to je le tri leta kasneje kot mesto Trst. Železnica je tekla od Pragerskega mimo naših krajev, preko Čakovca in v nadaljevanju na Madžarsko. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je bila ta proga druga proga na ozemlju današnje Slovenije. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo organizatorju ogleda mag. Francu Zemljiču ter skrbniku in vodji muzeja g. Mihaelu Bučarju. Pričakujemo njihovo sodelovanje, saj bo naslednje leto, leta 2010, okrogla in visoka obletnica-150 let, kar se spodobi primerno proslaviti. Prav s pomočjo Muzeja južne železnice v Šentjurju, upamo, da bi lahko to opravili lepše in bolje. Udeleženci ogleda (foto Franc Krnjak) Kulturno-turistično društvo Miklavž pri Ormožu Upravni odbor KTD Miklavž pri Ormožu v Člani Kulturnega društva Miklavž pri Ormožu smo se 17. 1. 2009 sestali na zboru članov. Na pobudo predsednika KS Miklavž pri Ormožu g. Emila Trstenjaka se je h KD Miklavž pri Ormožu pripojilo tudi Turistično društvo Miklavž pri Ormožu. Člani zbora smo sprejeli sklep o spremembi imena. Kulturno društvo Miklavž pri Ormožu je postalo Kulturno-turistično društvo Miklavž pri Ormožu. Potrdili smo nov društveni statut oz. temeljni akt in volili tudi nove organe upravljanja. Za predsednico društva je bila izvoljena ga. Natalija Paušner. Kulturno-turistično društvo sestavljajo naslednje sekcije: folklorna, gledališka, turistična in tamburaška sekcija. Z željo po čim boljšem sodelovanju in skupnih projektih vabimo v svoje vrste nove člane, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati na področju kulture in turizma. Kontakt: ktd.miklavz@gmail.com RAZVEDRILO Ormoške novice_1 avtor: jože borko surovina za čokolado vseučilišče PODEŽELJE, NASELJE HRVAŠKI ROKOMETAŠ (I60R) znaki epilep-tičnesa napada aluminij razčlenitev, razbor influença renij oscar alin del kopra INDONEZIJski otok v malih sundih ema žalar JUNAKINJA VISOŠKE KRONIKE premer anton janša morski preliv pisemska ovojnica roditel-jica edvard (okrajš.) pozitivna elektroda mlajša plast terciarja razenj slovenski sociolog (andrej) okrasni kamen avans organ voha PREBIVALKA evropske države lahka kovina za letalske dele silvo teršek venezia srbski politik JOVIČ preiskovalna igla hrvaški kraj čez dravo občina ormož gorovje v sahari del statev, RAVNAČICA hrvaški pisatelj (ivan, ttil vojne _zgodbe) živalski vrt adela otorepec ado darian edvard kocbek ZAVETIŠČE, zatočišče grška boginja modrosti ANTWERPEN (franc.) rimski cesar SLOVENSKI plavalec petrič predstojnik fakultete župnija ormoške novice grška črka ptic severnih morij, njorka sl. fizik (jožef) sredina dežele etiopski knez SL. SKLADAT. soss poklicna pot banja miloš mikelin vekoslav kovač POŽELENJE, strast količina surovin POTREBNIH ZA IZDELEK neznanka v matematiki POKRAJINA v vietnamu južnoameriški indijanec NEMOGOČE Po nekaj mesecih ljubezenske zveze reče dekle fantu: »Zdaj bi bil pa že čas, da me predstaviš svoji družini.« »Nemogoče. Žena je v službi, sin v šoli, hčerka pa v vrtcu.« IDIOT Starejša ženska se je z avtom peljala po mestni ulici, ko je zagledala delavca v modri delovni obleki, ki je splezal na telefonsko govorilnico. "Idiot! Tako slabo pa spet ne vozim!" NAJBOLJŠI TRGOVEC "Jaz sem najboljši trgovec!" se pohvali Miha. "Včeraj sem slepemu prodal televizijo!" "Jaz sem boljši!" se oglasi Janez. "Gluhemu sem prodal hi-fi stolp!" "Ne bosta verjela, toda prekašam vaju!" se oglasi Jure. "Včeraj sem nekomu prodal stensko uro s kukavico!" "Ja, in? To ni nič posebnega!" se oglasita Miha in Janez. "Kako da ne? Zraven sem mu prodal še 25 kg hrane za kukavico!" MRZLICA "Zakaj pa ne delate?" je delovodja vprašal vajenca na gradbišču. "Ne morem! Mrzlica me trese!" "Super, potem boste pa delali z mivko in s sitom!" Rešitev križanke - dve gesli iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 20.03.2009, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V ponedeljek, 23.03.2009, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Nagrade bodo lahko dvignili na sedežu Občine ob predložitvi osebnega dokumenta. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Supermarket TUŠ, KRAP Ormož. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: paket izdelkov TUŠ v vrednosti 30 EUR 2. nagrada: paket izdelkov TUŠ v vrednosti 20 EUR 3. nagrada: knjiga Občina Ormož; Ormož, sonce Prlekije v vrednosti 15 EUR Obvestilo Mladinski svet Slovenije objavlja javni natečaj, po katerem bodo na podlagi prijav izbrali najprostovoljke, najprostovoljce in NAJPROSTOVOLJSKI PROJEKT 2008 Posamezniki, društva, zavodi in druge institucije, ki bi jih natečaj utegnil zanimati, naj svoje prostovoljke, prostovoljce in prostovoljske projekte prijavijo na ta natečaj. Častni pokrovitelj projekta je predsednik RS dr. Danilo Turk. Za dodatne informacije vamje navoljo spletna stran: http://www.mss.si/indeks.php?id=49&pid=1&nid=430 Lahko pa se na njih obrnete preko e-pošte: prostovoljec@mss.si in tel. 01/430 12 09 (Tanja Baumkirher). Rok za oddajo prijavnic je 10. april 2009. •J JiiMHxJiTA'JMt! KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV - marec, april 2009 MAREC_ 6. 3. 2009 ob 19.00 uri, poročna dvorana ormoškega gradu Predavanje mag. Romana Vodeba »Oh, ta sodobna ženska« INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41 6. 3. 2009 ob 19.00 uri, Kulturni dom Miklavž pri Ormožu Večer z domačimi ansambli INFO: KTD Miklavž pri Ormožu, 031 353 422 12. 3. 2009, Center za starejše občane Ormož Praznovanje 7. obletnice otvoritve doma CSO Ormož INFO: CSO Ormož, d.o.o. 14. 3. 2009, odhod izpred gradu Ormož Donačka gora (zahtevnost izleta - zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 14. 3. - 12. 4. 2009, ob sobotah in nedeljah, Ormož Tečaj trebušnega plesa pod vodstvom Sare Ančnik (Cena tečaja: 90 €, prijave zbirajo do 1. 3. 2009 oz. do zapolnitve prostih mest) INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41 18. 3. 2009 ob 16.00 uri, Knjižnica F. K. M. Ormož Pravljična ura INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84 20. 3. 2009 ob 18.00 uri, Zelena dvorana, Glasbena šola Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 20. 3. 2009 ob 19.00 uri, poročna dvorana ormoškega gradu Literarni večer Helene Srnec (roman Pol litra viskija za pogum) in Gregorja Kosija (pesniška zbirka Mik mik) Organizirata MCO in Knjižnica Franca Ksavra Meška INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41 21. 3. 2009, Kulturni dom Miklavž pri Ormožu Premiera komedije Marka Kurata: Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega INFO: KTD Miklavž pri Ormožu, 031 353 422 21. 3. 2009 ob 16.00 uri, Dom kulture Ormož Plesne migarije - območna revija plesnih skupin INFO: JSKD Ormož, 02 741 13 70 22. 3. 2009 Svetovni dan VODE 23. 3. 2009, odhod izpred gradu Ormož Zimski vzpon na Porezen (zahtevnost izleta - zahteven, rok prijave do 20. 3. 2009) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 24. 3. 2009 ob 18.00 uri, Knjižnica F. K. M. Ormož Strokovno predavanje Tatjane Kruder iz Urada za kemikalije Ministrstva za zdravje: Kemikalije v vsakdanjem življenju INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84 25. 3. 2009 ob 9.00 uri, Dom kulture Ormož Ostržkov dan - območna srečanje lutkovnih skupin INFO: JSKD Ormož, 02 741 13 70 26. 3. 2009, jedilnica Centra za starejše občane Koncert ob materinskem dnevu in praznovanje rojstnih dni naših stanovalcev z OŠ Sv. Tomaž INFO: CSO Ormož, d.o.o. 27. - 28. 3. 2009 ob 9.00 uri, Dom kulture Ormož Igrajmo se gledališče - območno srečanje otroških gledaliških skupin INFO: JSKD Ormož, 02 741 13 70 28.- 29. 3. 2009, odhod izpred gradu Ormož Pohod na Triglav s Krme (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 29. 3. 2009 ob 15.00 uri, Športni park Mestna graba Ormož NK Holermuos : NK POHORJE INFO: NK Holermuos Ormož, 02 741 53 60 Marec 2009, grad Ormož, grad Velika Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Muzeja Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80 Marec 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741-61-50 Marec 2009, Hotel Ormož Podaljšan kulinarični vikend INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 Marec 2009, Hotel Ormož Organizacija pomladanskih izletov INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 Marec 2009, Hotel Ormož Petkov plesni večer INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 Marec 2009, Ormož Delavnice ob dnevu žena in za materinski dan INFO:Prosvetno društvo »Janez Trstenjak«Hum, 041 691 327 Marec 2009, Vinski hram, Jeruzalem Ples ob dnevu žena (8. marca) INFO: Vinski hram, 02 719 45 04 Marec 2009, Vinski hram, Jeruzalem Ples ob materinskem dnevu (25. marca) INFO: Vinski hram, 02 719 45 04 APRIL_ 3. 4. 2009, Ormož Tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek INFO: Komunalno podjetje Ormož, 02 741 06 40 3. 4. 2009 ob 16.00 uri, Dom kulture Ormož Cicido - območna revija otroških pevskih zborov INFO: JSKD Ormož, 02 741 13 70 3. 4. 2009 ob 18.00 uri, Zelena dvorana, Glasbena šola Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 3. 4. 2009 ob 19.00 uri, poročna dvorana ormoškega gradu Pogovor o knjigi dr. Liljane Burcar »Nov val nedolžnosti v otroški literaturi: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Srebrousta?« INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41 3. 4. 2009 ob 19.00 uri, telovadnica OŠ Ivanjkovci Dobrodelni koncert INFO: OŠ Ivanjkovci, o-ivanjkovci.mb@guest.arnes.si 4. - 5. 4. 2009 ob 16.00 in 18.00 uri, Dom kulture Ormož Linhartovi dnevi - območno srečanje odraslih gledaliških skupin INFO: JSKD Ormož, 02 741 13 70 4. 4. 2009, odhod izpred gradu Ormož Boč (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 7. 4. 2009 Svetovni dan ZDRAVJA 10. 4. 2009, Center za starejše občane Ormož Barvanje pisank INFO: CSO Ormož, d.o.o. 11. 4. 2009, Center za starejše občane Ormož Sveta maša in žegnanje velikonočne jedi INFO: CSO Ormož, d.o.o. 12. 4. 2009, Center za starejše občane Ormož Velikonočna maša INFO: CSO Ormož, d.o.o. 13. 4. 2009 ob 16.00 uri, Športni park Mestna graba Ormož NK HOLERMUOS : NK GEREČJA VAS INFO: NK Holermuos Ormož, 02 741 53 60 14. 3. 2009, odhod izpred gradu Ormož Po Slomškovi planinski poti (zahtevnost izleta je lahka) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 15. 4. 2009 ob 16.00 uri, Knjižnica F. K. M. Ormož Pravljična ura INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84 17. 4. 2009 ob 18.00 uri, Zelena dvorana, Glasbena šola Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 18. - 19. 4. 2009, Ormož Delavnica hitrega branja pod vodstvom dr. Sama Božiča (Cena tečaja: 150 €, delavnica bo izvedena ob zadostnem številu prijav) INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41 22. 4. 2009 Svetovni dan ZEMLJE 22. 4. 2009 ob 18.00 uri, Zelena dvorana, Glasbena šola Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 23. 4. 2009, Center za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni naših stanovalcev z OŠ Stanka Vraza INFO: CSO Ormož, d.o.o. 25. 4. 2009 ob 16.00 uri, Športni park Mestna graba Ormož NK HOLERMUOS : NK ROGAŠKA INFO: NK Holermuos Ormož, 02 741 53 60 27. 4. 2009 ob 16.30, Športni park Mestna graba Ormož NK HOLERMUOS : NK PECA INFO: NK Holermuos Ormož, 02 741 53 60 27. - 30. 4. 2009, Odhod izpred gradu Ormož Durmitor, Tara (BIH); zahtevnost izleta - lahka INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 April 2009, grad Ormož, grad Velika Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Muzeja Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80 April 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741-61-50 April 2009, Hotel Ormož Večer druženja hrane in vina INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 April 2009, Hotel Ormož Podaljšan kulinarični vikend INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 April 2009, Hotel Ormož Petkov plesni večer INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 April 2009, Hotel Ormož Odprtje letnega vrta INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 April 2009, Hotel Ormož Organizacija pomladanskih izletov INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 April 2009, Ormož Velikonočne delavnice INFO:Prosvetno društvo »Janez Trstenjak«Hum, 041 691 327 April, Knjižnica F. K. M. Ormož Strokovno predavanje - Naučimo se srečnega in zdravega življenja, predstavitev knjige Preventiva pred rakom in rehabilitacija onkološkega bolnika, avtorice Simone Šket INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84 MAJ_ 1. maj 2009, Vinski hram, Jeruzalem Prvomajsko rajanje na Jeruzalemu INFO: Vinski hram, 02 719 45 04 1. maj 2009, Svetinje Prvomajsko rajanje na Svetinjah INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 1. maj 2009, Svetinje - Jeruzalem Prvomajsko popotovanje po vinskih cestah za kolesarje in pohodnike INFO: TKD Ivanjkovci, 041 775 885 1. - 3. 5. 2009, odhod izpred gradu Ormož Paklenica (Hrvaška); zahtevnost izleta - zelo zahtevno INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 Do 12. 4. 2009 nam lahko posredujete za brezplačno objavo v Koledar prireditev podatke o prireditvah, ki jih pripravljate od maja do junija 2009 po mailu tic.ormoz. grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Več informacij o namestitvah, prireditvah, znamenitostih in drugih informacijah o Ormožu in okolici na www.slo-venia.info/ormoz in www.ormoz.si