No. 42 Feb. 1983 Year-leto 4 Price-cena $1 Registered by Australia Post Publication No.NBH 2862 A vstralski Komemoracija prc tavanje folklorne skupine in lovcev v Canberra,na etnični J.Žohar festival in na obisk k tamkajšnjemu slovenskemu druŠt-i obisk Čekoslovaškemu društvu pred tem,obisk Veselim Lovcem in Vruštvu Planica v Melbournu in drugod .Ta teden J.Ahtik peljeta dva avtobusa naše Člct ( ne na poskušnjo vina v Hunter Valley, aprila spet v Melbourne, B. Čebul j vmes .pa razni nastopi Planike in drugo. P ril j ubij eno s t naše folklorne skupine je med samimi otroci tako velika,da jih imamo zdaj Že preko 40. Svoje plese so pokazali že marsikje.Povsod kjer so Že nastopili,niso zastopali samo svojega društva ampak na- Društveno Življenje 2,3 Naše čestitke in Želje 4 Our Youth in action 5 8.feb.so proslavljali Že partizani 6 Prešernova akademija na S.D.S. 7 Slovenski praznik v Merrylandsu 8,9' Kako popraviti vsebini A.S. idr. 10,11 S spomini se življenje vrača 12 Dragi prijatelji (pismo) 13 Pomisleki ob Cerarjevem pismu Delu 14,15 Slovenski po ratniki 18,19,20,21 Naše kali (pesmi) 21,22 Nemirna noč (Črtica) 24,25 Mislijo na nas (pisma) 26 F. ForstneriČ: Obetaven a neizkoriščen trg 27,28 Novice iz domovine 29,30,31 Križanka in humor 32 D .Thirion rod iz katerega izhajajo. Lovska sekcija se je Slika na naslovni strani: Dore Klemenčič:Komemora-tako utrdila, da lahko rečemo, cija pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani 8. fe-da je eden poglavitnih teme- bruarja 1942. Ijev društvenega Živi j en j a. — Balinarska sekcija se trudi, da bi Si ponovno pri- Avstralski Slovenec izhaja mesečno. Urejuje Jože dobila nekdanj o moČ in Samo- Žohar. Založnik Slovensko društvo Sydney. Letna na- ročnina je $1.2,posamezna Številka stane $1. Avstralski Slovenec (Australian Slovene) is published monthly . Editor Jože Žohar. Published by Slovene Association Sydney. Yearly subscription $12, single copy $1. Vsi dopisi - All correspondence to: Editor .P.O .Box 93,N.S.W. 2165,Australia. zaupanje.Ta mesec bodo povabili Štiri druga društva na balinarsko tekmovanj e za AMPOL CUP.Prešernov pokal so žal za vedno izgubili,tega mogoče ne bodo.Potrebujejo malo več rednega treninga,pa bo spet vse dobro. Vrcanska sekcija je svojo - dobro voljo in svoje sposobnosti ter sad rednih vaj pokazala že na Prešernovi pros-lavi prejšnji mesec.Pripravija j o tudi program za materinski dan.Njihov cltj pa je igra, za katero Že imajo pripravljena besedila in razdeljene vloge,smo začeti morajo. Avstralski Slo venec,Čeprav je amatersko pripravljen,si le počasi pridobiva dopisnike. od tu in iz Slovenije. Manj kaj o še samo prostovoljci pri urejanju in razpeČa-vanju.Pa še več dopisovalcev iz naše srenje. V današnji številki bosta zanimivi pismi Ivanke škofi iz Melbourna in Anice Kra-Šovec iz Maribora.Zanimiv bo tudi Članek kako so praznovali Prešernov dan med drugo svetovno vojno v Ljubljani in drugod. V članku Obetaven a neizkoriščen trg {članek je iz Vela), boste lahko prebrati, kako je avstralsko trz-isče videl novinar France VorstnertČ,ko je bil tukaj. j. žohar Printed by Media Press (Sales) Ply. Ltd. 7 Garners Avenue, Marnckville NSW 2204 Tel: (02) 560-3900 DRUŠTVENO Čas hitro beži, za nami je Že Dan zaljubljenih in tudi Pust.Oba ta dneva sta bila na društvu zelo živahna, saj je bil obisk vedno lep, posebno pa na pustni zabavi, kjer bi lahko bilo Še veliko več in mogoče še preveč obiska,Če ne bi letos Pust bil že v postni dobi,ali kaj hočemo,pri društvu mora iti naprej.Res je,kot pravi katoliki,bi se morali držati reda, vendar postne dobe ne pozna banka, a dolgove je treba plačati. No,hvala vam dragi prijatelji,ki redno ali pa včasih hodite na naše zabave,res pridno pomagate,ker vsak vaš dolar je na društvu dobrodošel.Da pa bi bile naše zabave še bolj obiskane,bi se moral pa vsak član odločiti,da vsaj enkrat mesečno pride na našo prireditev. Potrebna bi nam bila pomoč,kakor v odboru,tako tudi v kuhinji.Veliko žena je pripravljenih pomagati, vendar mi ne vemo katere so tiste. Zato vas prosimo,da se nam javite, da zapišemo vaše ime. Dobro bi bilo organizirati ženski krožek, v katerem bi se žene lahko same razporedile kaj in kako bi delale in tako pomagale društvu. Torej, drage gospe in gospodične,ko boste to brale.se spomnite tudi na nas in na svoje društvo -prostora je dovolj za vse Slovence. 12. februarja,ko smo izbirali kraljico src, je bila izbrana mlada in lepa deklica, gospodična Suzy Robar. Na pustni veselici je bilo zelo živahno in tudi mask je bilo kar lepo število,če S't ne motim okrog petdeset,tako da je bilo komisiji res težko izbirati najboljše,od katerih je bilo šest mask nagrajenih. Nekaj slik s pustne zabave bomo objavili v naslednji številki. Naša folklorna skupina Planika se zelo pridno vadi, če ne ob sobotah,pa ob nedeljah. Skupina zdaj šteje več kot 40 članov.Nekaj časa smo imeli problem za deklice, sedaj imamo pa premalo fantov. Skupina je že tako velika, da bomo morali vaditi v dveh ali treh skupinah. Hvaležni smo vsem staršem, ki pripeljejo svoje otroke k vajam. Včasih je res težko in razumljivo, da se nekateri otroci hitreje naučijo plese kot drugi. Naša Ivana se trudi,da bi vsi enako znali, zato mora včasih posvetiti nekaterim več pozornosti kot drugim, kar pa ne pomeni, da ji niso vsi enaki. Rada jih ima vse in je zelo vesela in ponosna na starše, da ji pomagajo na katerikoli že način. V nekem časopisu je bilo omenjeno, da imamo z eno našo plesalko pogodbo (contract). Žal tako daleč še nismo. Oseba, ki je to pisala, Čeprav je inteligentnar bi najrali pa naj kar obira sebe, ker ima kje začeti. Dejala je, da je od našega društva izstopila. Če je,mi za to še ne vemo, saj nismo od nje dobili nič pismenega kar zadeva njeno iz-stopitev in je torej Še vedno članica. Če misli, da z obrekovanjem pomaga društvu, se zelo moti,po drugi strani pa mu tudi ne more Škoditi,ker jo ljudje Že dobro poznajo, da nima niti srca, niti duše, ko pride do kritike. Kritizira vse povprek. Naša Planika se bo še naprej pridno vadila in nastopala povsod kamor bo povabljena. No, svojo pridnost bodo naši plesalci pokazali spet 26.marca,ko bomo imeli na društvu dan folklore. 25. februarja so se lovci odzvali povabilu Veselih lovcev iz Melbourna in se odpravili na meddruštveno strelsko tekmovanje z zračno puško.Prijavilo se nas je veliko vendar, ko smo odpotovali, se nekateri potovanja niso mogli udeležiti, ker so pač morali delati ali pa kaj podobnega. Tokrat je bilo potovanje res veselo.Mi,ki smo bili na avtobusu,smo prepevali vse do Viktorije. Vendar pa smo si že pred odhodom iz Sydneya zadali nalogo,da pridemo v Melbourne trezni in veseli. Pred nami je bilo namreč zelo pomembno tekmovanje za prenosni pokal. No, zgodilo se je,da smo dobro streljali, vendar kljub temu nismo zmagali .Zaobljubili smo se,da bomo poslej redno vadili,tako da letos pokal dobimo.Pokal,kot sem omenil, je prenosni pokal Zveze slovenskih lovcev Avstralije, katera je bila uradno ustanovljena v soboto 26. februarja. V tej Zvezi so sedaj še samo štiri društva, vendar je mesta za več. Tekmovanje je potekalo kar v redu. Sprejem na društvu Planice je tudi bil lep in prijazen. Zvečer smo se posedli v novo dvorano društva Planica. Muzikantje so igrali,mi pa smo bili veseli,da smo bili med prijatelji.Plesali smo da nas je bilo veselje videti. Okoli desete ure zvečer so namesto podelitve pokalov začeli z licitacijo velike Ivan KoŽel j ŽIVLJENJE velike ptice s širokimi peresi v repu.Imenovali so jo pikok (peacock-pav) . Bila je res lepa in lovci iz Sydneya smo se odločili, da bi jo ponesli s seboj nazaj domov. Vendar licitator ni bil na naši strani in nikakor ni hotel izreči "tretjič". Ptica je ostala na odru. Ker je bilo že pozno, smo se z avtobusom odpravili nazaj v hotel. Med časom posljavljanja pa so nekako na hitro izžrebali, da je ta njihov pikok pripadel lovcem Slovenskega društva iz El-thama. Razočarani,ker nismo dobili ne piko-ka in ne pokalov smo se odpravili nazaj v Sydney. Odločili pa smo se že na avtobusu, da bomo pridno trenirali in ta pokal odnesli. Naša naslednja prireditev Mikrofon je vaš ,bo že minila, ko boste to brali, ste pa zato toliko bolj vabljeni na veliko lov sko veselico,kjer upamo,bomo med seboj imeli tudi avstralske goste. Spet bomo imeli pečenega pujska in druge lovske speci-alitete.Za veselje in ples pa bo poskrbel naš ansambel "Alpski odmevi". Ne pozabite tudi Jožefovanja,ki bo v soboto 19. marca in pa na dan folklore 26.marca.Igrali bodo Fantje treh dežel. Pripravljamo se tudi za vinsko trgatev,o tem pa bomo poročali drugič. Skoraj bi pozabil: poslušajte radijske slovenske oddaje,kjer vas bomo sproti obveščali o naših prireditvah in morebitnih spremembah. V nedeljo 13 marca pa bomo na prikazali slovenski film "Moja draga Iza". Tudi o tem vas bomo natančno obvestili po radijskih valovih . Fihi traja približno dve uri in ga bomo zavrteli po vajah folklorne skupine. ._P_s_tanjte lepo pozdravljeni!_ VABILO NA MATINEJO SLOVENSKEGA FILMA MOJA DRAGA IZA KI BO NA DRUŠTVU V NEDELJO 13.3.83 PO FOLKLORNIH VAJAH. VSTOP JE PROST ZA VSE.NE ZAMUDITE TEGA LEPEGA SLOVENSKEGA FILMA. ODBOR SUZY ROBAR The Valentine Queen of hearts 1983. k i: v: i, k x k k k "k k * * 'k k "t k k 'k k -k } k k i- r k ■). i: k ■k NAŠE PRIREDITVE so vsako soboto ob osmih zvečer. Rezervacije lahko dobite na tel. 623 5653 ali na 673 1449. LOVSKA ZABAVA v soboto 12.marca. AMPOL CUP v nedeljo 13.marca. JOŽEFOVANJE v soboto 19.marca DAN FOLKLORE v soboto 26.marca Društvo je vedno odprto tudi ob nedeljah. Razpolagamo z dobro založenim barom in s kuhinjo z odlično domaČo hrano po zmernih cenah. Če imate kdaj privatno slavjema imejte na društvu,kjer se predhodno z nami lahko pomenite o vaših potrebah in o znatnem popustu,ki ga lahko dobite. Naprodaj imamo Še nekaj Slovenskih koledarjev. Vprašajte zanje! NAŠE ČESTITKE IN ŽELJE Prejšnji mesec je praznovala svoj rojstni dan MICKA BEDERNJAK.Da bi še dolgo ostala zdrava in srečna,ti želijo prijatelji s Slovenskega društva Sydney in odbor tega društva. Tudi ROZA KUČAN je pred kratkim praznovala svoj rojstni dan. Roza, tvoji prijatelji se te spominjajo in ti želijo,da bi dočakala še mnogo zdravih in srečnih let! Čestitki se pridružuje tudi odbor S. D. S. ANDREJ KOŽELJ bo 21,marca star 25 let.Mnogo sreče v življenju ti želita oče in mati,brat ter sorodniki in prijatelji. K prazniku ti tudi čestitajo člani lovske sekcije in odbor Slovenskega društva. 28. februarja je praznoval svoj 53.rojstni dan naš član VALENTIN PINT AR . Da bi zdrav in vesel dočakal še mnogo srečnih let,ti želi odbor Slovenskega društva! LOVCI,da ne pozabite: vaš starešina DRAGO RÄBER bo 29. marca star 40 let. To sicer ne pomeni,da vas bo Drago počastil s štiridesetimi steklenicami pelinkov-ca,ali pa da morate vi njega tako počastiti. Vsi skupaj,lovci in odbor mu želimo,da bi zdrav in zadovoljen dočakal še vsaj enkrat toliko let! Nekatere ženske ne marajo odkriti svoje starosti, upamo pa, da nam naša cenjena JOŽICA ROBAR ne zameri, če izdamo,da bo 15. marca praznovala svoj 53. rojstni dan To so namreč leta, katerih se ni sramovati in ne bati. Nekateri mislijo,da človek pri teh letih zapluje v mirnejše vode in začne nekako živeti novo življenje. Jožica, želimo, da bi dočakala še mnogo takih mirnih let, zdrava in zadovoljna v krogu svoje družine. Na zdravje! Odbor S. D. S. JOSEF SÜTTER, celebrating your birthday on third of March,the Committee of Slovene Association is wishing you all the best and many more happy years! ZVONKO VELIŠČEK bo 29.marca star 34 let. Še na mnogo srečnih let ti kliče odbor Slovenskega društva Sydney! V mesecu marcu praznuje svoj rojstni dan tudi DANICA PETRIČ. Odbor Slovenskega društva Sydney ti želi,da se ti izpolnijo skrite želje, ki jih imaš .predvsem pa ti odbor želi zdravja in sreče! Čestitki se pridružuje tudi urednik Avstralskega Slovenca!Na (zdravo) sodelovanje! Dolgoletna članica S. D. S. in navdušena balinarka MERA SMRDEL praznuje svoj rojstni dan 9. marca. Upamo,da ga bo v družbi svoje mame,ki je tu na obisku iz Slovenije, praznovala še veliko bolj veselo. Miri iz srca vse najboljše,njeni mami,možu in hčerki pa lep pozdrav. Družina Petrič, odbor S. D. S. in drugi. 9. februarja je praznoval svoj 21. rojstni dan BORIS TOMŠIČ .Imel ä lepo ctrošl. vo in srečno mladost ,dragi Boris,naj ti bo lepa in srečna tudi odrasla doba moža,ki jo z 21.letom začenjaš. Čeprav malo pozno,pa toliko bolj iz srca, ti želimo vse najboljše! Družina Petrič in odbor S. D. S. Iz Slovenije je prišel na enomesečni obisk k svojemu bratu Rafkotu in njegovim VITO STUP1M1KAR iz Škofje Loke. Vito, mogoče ti naša trenutna klima ne bo preveč všeč,ko je tako vroče in soparno.Že-limo pa,da bi se med nami dobro počutil in od nas odnesel s seboj lepe spomine nazaj v domovino. Odbor Slovenskega društva Sydney. HELENI in JANEZU GERIČ se je rodil sin JANEZEK. Srečni družini čestitamo na dogodku, malemu Janezeku pa želimo da bi lepo rasel in se razvijal. Na društvu bodo tudi v bodoče, ko nas ne bo več tam,poi rebni odborniki. Helena, bila si močna in si nosečnost in porod uspešno "pregurala"! Vse najboljše od družine Žohar in odbora Slovenskega društva Sydney! The boys and girls of our folklore group Planika have started taking their role more seriously.lt might have been a little bit hard and unimpressive from the begining,but now they are all happy to be port of the group. They love bus trips to other clubs and places and performances there. One of such trips was to Canberra recently. The photographs below will tell you all .No words are needed thei^e. Ob slovenskem kulturnem prazniku Osmi februar so proslavljali že partizani Ob proslavljanju slovenskega kulturnega praznika — Prešernovega dne, se nam zdi pomembno osvetliti njegove prve veličastne manifestacije, saj segajo v nedvomno najusodnejšo obdobje slovenske in jugoslovanske nacionalne zgodovine, v obdobje narodnoosvobodilnega boja slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov. Se pomembnejše pa je, da ob tem poudarimo poseben pomen, ki sta ga imela Prešeren in njegova umetnost v tistem času. Odgovoriti moramo torej na posebno vprašanje pomena manifestacij ob Prešernovem rojstnem dnevu 29. oktobra 1941 v okupirani Ljubljani, akcij 7. februarja 1942, Prešernovi poeziji posvečene oddaje Radia Osvobodilne frontc-Kričača, čigar oddaje so se tudi sicer zaključevale z znamenitim Prešernovim verzom »Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti volijo Ob tem moramo poudariti, da so bile vse te manifestacije hkrati dokaz enotnosti slovenskega naroda v boju proti okupatorju in domačim izdajalcem, ter dokaz prave moči Osvobodilne fronte — edine resnične predstavnice slovenskega naroda. Kaj je torej Prešeren pomenil bojujoče-mu se slovenskemu narodu, oziroma kateri elementi poezije so bili pomembni zanj v tistem času? Na vprašanje bomo skušali odgovoriti tako, da bomo pronik-nili v razmišljanje obdobja samega, čeprav ne bomo mogli izčrpati vseh možnih vezi med Prešernovo poezijo in v veliko zgodovinsko preizkušnjo pahnjenega slovenskega naroda. Prešernova poezija je tedaj slovenskemu narodu simbol njegovega hotenja: »Slovenski narod črpa svoj program iz samega sebe, iz svojega narodnega in ljudskega hotenja, ki ga je sodobno usodno dogaja- Med proslavo Prešernovega dne 28. februarja 1945 v Črnomlju vero in postave«, številnih izdaj Prešernove poezije za potrebe borbenih enot, proslav Prešernovega dne na velikih ljudskih shodih na osvobojenem ozemlju in mitingov partizanskih enot v predahih med borbo — torej vseh akcij, ki so bile formalno uzakonjene z znamenitim odlokom predsedstva SNOS 1. februarja 1945: »Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, slovenskega književnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah in zavodih. Ves slovenski narod na j se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje.« nje do kraja oblikovalo, ki ga je pa čudovito zajel že Prešernov genij — genij pristnega slovenskega duha: »Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže«. (Slovenski poročevalec, leto II, št. 27., 29. november 1941). Pesnikov duh v teh težkih trenutkih bodri slovenski narod, ki je izpostavljen največjemu trpljenju: »Dal bo njim in vam moč in voljo vse prenesti s trdno zavestjo o velikem in vrednem smotru... Sto let je Prešernov duh z nami in ven- dar se nam danes zdi, da nam ni bil še nikoli bolj potreben, drag in važen kakor zdaj, da nam še nikoli ni bil bližji, ter da nam ni še nikoli govoril tako odločilno in tako merodavno«. (Osvobodilna fronta, leto I., št. 2 — december 1941). V peti številki Slovenskega poročevalca z dne 31. januarja 1942 pa beremo: »Obletnico Prešernove smrti (8. februar) obhajamo v najhujši sužnosti, obenem pa v letu, ki naj uresniči Prešernovo nesmrtno napoved: Največ sveta otrokom sliši Slave.« Prešernov pomen pa je razviden tudi iz pozornosti, ki so mu jo posvečali kulturniki, vključeni v narodnoosvobodilni boj, še zlasti zato, ker so bili njihovi predstavniki sprejeti v sam vrh Osvobodilne fronte kot nadaljevalci tradicije Prešerna, Levstika in Cankarja. Tako je Josip Vidmar v svojem referatu s prvega kongresa kulturnih delavcev v Semiču, 4. januarja 1944 označil Prešerna kot pronic-ljivega razlagalca bistva naše zgodovine: »Prešeren je v osmem, se pravi v osrednjem sonetu svojega najpopolnejšega umotvora, v Sonetnem vencu podal, genialno rekapitulacijo naše zgodovine. Spo-minjajoč se velikega kralja Sama in njegove neodvisnosti, nadaljuje v kratkih in silnih potezah skozi stoletja naše preteklosti: Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom suzno ramo, odtod samo krvavi punt poznamo, Boj Vitovca in ropanje Turčije«. Tudi Manifest kulturniškega kongresa je poudaril pomembnost Franceta Prešerna in drugih velikanov naše preteklosti: »Prav tako ugotavljamo in izjavljamo, da je naša sedanja osvobodilna borba v skladu z duhom naših genijev, velikih oblikovalcev slovenske duševnosti, Prešerna, Levstika in Cankarja. Duh našega osvobodilnega boja se ne sklada samo po političnih smotrih z narodnimi načrti teh velikih mož, marveč je po svoji moralni vsebini globoko soroden njihovim vzorom in najvišjim človeškim idealom. Čustva ponosa in časti, domovinske ljubezni in človečnosti, ki prevevajo naš osvobodilni boj, so čustva, kakršna so Slovence učili ti trije njihovi geniji.« Boris Kidrič je v Slovenskem poročevalcu z dne 3. februarja 1945 označil Prešernovo vizionarnost in njen odnos do takratne slovanske resničnosti: »Bil je znanilec, v umetniškem pogledu pa neposredni tvorec tega, kar so naše ljudske množice stoletja kasneje, v krvavi narodnoosvobodilni bc. . pod vodstvom najnaprednejše družbene in politične zemlje svetovnega značaja in svetovne vsebine — spremenile v narodno resničnost. Da- BI RADI BRALI DOBRO KNJIGO? PRED KRATKIM SMO OD SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE DOBILI OKROG ŠESTDESET KNJIG ZA NAŠO KNJIŽNICO .PRIDITE IN SI IZPOSODITE KNJIGE V SOBOTO ZVEČER ALI V NEDELJO POPOLDNE,KO JE KNJIŽNIČA ODPRTA. IMA^D TUDI RAZNE REV IJE, ČASOPISE IN KOLEDARJE IZ DOMOVINE. nes nam je Prešeren dražji kot kdaj koli prej. Protislovje med izpovedjo Prešernovega duha in njegove velike umetnosti ter med slovensko resničnostjo je končno veljavno ukinjeno.« V brošuri »Prešeren — glasnik naše borbe in naše svobode« (februar 1945) je še bolj poudarjen pomen Prešerna — vidca: »Zeli si velikega človeka, Da bi nam srca vnel za čast dežele. Med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod slovenščne cele.« 2e v svobodni domovini sklicani IV. plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte Slovenije (avgust 1945) pa je v petem členu svoje resolucije poudaril: »Resnična kultura je že v svojih temeljih nasprotna ozkosti in nacionalno šovinistični ekskluzivnosti. Njena vrednota in njena moč obstajata v njenem globoko demokratičnem, človečanskem in svetovljanskem poslanstvu. Naša kultura mora tudi v tem pogledu ostati zvesta velikim izročilom Prešerna, Levstika in Cankarja ter skladno z ljudsko demokratično vsebino našega novega življenja razvijati svoje človečansko bistvo.« Prešeren in njegova poezija sta torej neločljivi del slovenskega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Seyeda pa sta živa še naprej, čeprav na drugačen način, saj se je prav z narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo večina Prešernovih slutenj uresničila. iztok DURJAVA PREŠERNOVA AKADEMIJA NA S.D.S. Kot vsako leto poprej, tako se je S. D. S. tudi letos primerno oddolžilo spominu našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Svečano akademijo je organizirala in vodila naša že znana kulturna delavka DANICA PETRIČ. Priznati je treba, da je to bila proslava,kakršne že nismo imeli vsaj od leta 1978,ko je bilo odkritje Prešernovega poprsja. Dramska skupina je z rednimi vajami dosegla, da je kulturni del večera potekal spontano in zelo učinkovito.Presenetilo je tudi,da je bil v dvorani mir in tišina, česar vedno nismo bili deležni. Na ta način smo lahko bili bolj osredotočeni na poslušanje vedno lepe Prešernove besede. Predsednik društva IVAN KOŽELJ je po pozdravnem govoru povabil na oder člane dramske skupine. Že sam pogled na njihova enotna belo-temna oblačila je dajal vtis svečanosti in prijetnega .resnobnega občutka. G. ŠIMEC je na kratko povedal o Prešernu in njegovem delu,nakar je zaigrala slovenska himna. Ob zvokih le-te sta mlada TONI in MILE-Na GODEC,v narodnih nošah,ponesla skozi dvorano k Prešernovemu poprsju lep,iz svežih rož napravljen venec. TANJA SUŠANJ,slovensko dekle druge generacije v Avstraliji,je recitirala "Vrbo". Sledil ji je STANKO ASTER STATER,sila domoljuben človek in med vojno partizanski komandant, ki že dolgo živi v Avstraliji in tudi piše pesmi. Svojo pesem "Dom Franceta Prešerna" je recitiral z velikim zanosom in ponosom človeka, ki se med vojno ni dal ukloniti niti Mussolinije-vemu potujčevanju in preganjanju,niti komu drugemu. Zanimiva je bila tudi recitacija pesmi "Hčere svet",ki so jo v troje izvedli IVAN KOŽELJ, DANICA PETRIČ in DANIEL BRKOVEC. Naš nov talent IVANKA'ŠIMEC je navdušila s svojo recitacijo "Nezakonske matere" , skupaj z LOJZETOM KMETIČEM pa sta recitirala pesem "DOHTAR". Od vsega pa je najbrž bila njabolj zanimiva zborovska recitacija "Lepe Vide". Zborovske recitacije na društvu že dolgo,dolgo nismo slišali. Mogoče bi bilo lepo in prav,če bi za kakšno drugo priložnost spet kaj takšnega poskusili? (Dalje na strani 23) Dr. France Prešeren v zadnjih letih življenja Danica PetriČ SLOVENSKI PRAZNIK V nedeljo 30.januarja smo v verskem središču v Merrylandsu imeli kar tri praz -nike: praznovanje desete obletnice naše slovenske cerkvice sv.Rafaela,blagoslovitev nove cerkvene dvorane,ter birmo naše mladine. Nadškofa Alojzija Šuštarja,ki je prišel iz domovine, da z nami praznuje, smo na sydneyskem letališču pričakali v lepem številu. Tudi mladine v narodnih nošah ni manjkalo.Toda,letalo je prišlo dve uri prezgodaj, tako da bi skoro on nas čakal,ne mi njega, če ne bi cariniki svojega dela opravljali dovolj zaspano in počasi. Tako pa smo le srečno dočakali drug drugega. Že na letališču,ko smo se rokovali z dr. Šuštarjem, smo imeli občutek,da smo pričakali dobrega človeka,ki prihaja k nam z najlepšimi nameni. V Merrylandsu je bilo živahno: zidarji so hiteli z zidanjem, mizarji z mizarskimi deli, električar je imel polne roke dela, žene so pomivale okna,pletle cvetlične vence,pekle pecivo in še in še... Zadnje tri dni pa je bilo kakor na mravljišču. Možje so postavili poleg nove dvorane velik šotor, mladina je pomagala razporejati stole.Marsikdo je ugibal, zakaj neki bo šotor, saj so pričakovali mašo v novi dvorani kakor za polnočnico.K sreči se patra nista zmotila, tudi dvorana bi bila premajhna. Toliko ljudi ni prišlo še na nobeno slovensko prireditev. Bila je vroča nedelja,a maša se navkljub slavnostnim govornikom in birmi ni pretirano dolgo zavlekla. In kar bi bilo vredno poudariti - med mašo ni bilo običajnega klepetanja - kot se to rado dogaja ob polnočnici. Po maši je po kratkem odmoru naš nadškof dr. Šuštar blagoslovil novo dvorano, nato pa je sledila slavnostna akademija,ki jo je dvojezično povezovala ljubka Irena Ku-žnik.Po pozdravnem govoru patra Valerijana so naše mladinke izročile simbolična darila g. kardinalu, g. nadškofu, sydneyskemu škofu in g. županu, ki je zastopal občino, v kateri se naša cerkev nahaja. G. Ivan Kobal pa je vsem štirim podaril svojo pred kratkim izišlo knjigo. Nato je spregovoril tudi g.senator Miša Lajovic,ki je poudaril,da se danes počuti še posebej srečnega,ker je Slovenec. Prebrani so bili telegrami,ki so bili poslani papežu v Rim in pomožnemu škofu Leniču, ter materi dr. Šuštarja v Ljubljano. Najmlajši nastopajoči učenci Slomškove šole so zatem zapeli "Hej,pastirci" in "Mi se imamo radi" .Pripravila jih je gospa Mirjam Sušnik. Martin Konda je recitiral Prešernovo "Elegijo svojim rojakom" ,mešani pevski zbor pod vodstvom g. Klakočerja, ki je zelo lepo popeval tudi med mašo, je nato zapel še "Gor čez jezero". Brata Peter in Robert PečQvnik sta nas zabavala s svojo kitaro in harmoniko. Zaigrala sta "Sveto noč" in "Moja dežela". Sledila je zborovska recitacija Prešernove "Lepe Vide",ki jo je izvajala dramska skupina Slovenskega društva Sydney,v režiji gospe Danice Petrič. V MERRYLANDSU Najstarejši nastopajoči je bil verjetno g.Lojze Schifler,ki je veselo raztegnil meh svoje harmonike ter požel buren aplavz. Ko pa je nastopil mladinski zbor verskega središča,je moral p.Valerijan povzdigniti svoj glas in opozoriti že kar precej nemirno občinstvo, da je akademija bila pripravljena z veliko truda in da bi bilo prav,da ji do konca slede v tišini in pozornosti. Pevčki so nato zapeli "O, bratje, čujte" in "Ti, domača hiša" . V zelenih krilih in belih bluzah jih je na odru bilo zares lepo videti in tudi zapeli so zelo lepo. Zbor vodita gospodična Irena Kužnik in Mirjam Bavčar,ki spremlja na orglah.Le tako naprej, mladina! Da g. Ivan Kobal ni samo pisatelj pač pa tudi pesnik, so mnogi slišali prvič, ko je recitiral svojo pesem z naslovom "Dozori,narod". Mlada solistka,ki se je tudi sama spremljala na klavirju, gdč. Celesta Fabijan,pa je zapela dve pesmi: "Vrnil se bom k očetu" in "Edelweiss". Sledila je Prešernova "Zdravljica" ,ki so jo v kvartetu zapeli Martin Konda,Martin Slobodnik ,p . Ciril in Franc Rajk. In da imamo Slovenci v svoji sredi tudi opernega pevca,je za marsikoga bilo presenečenje. G. Franc Rajk je zapel "Očetovo arijo" iz opere "La Traviata" in požel zares velik in zaslužen aplavz. Upam,da ga bomo še slišali na slovenskih prireditvah! Kot zadnji so nastopili plesalci folklorne skupine Planika,katerih ples je začela solo ljubka Tamara Rogelja. Skupaj pa so nato pod skrbnim vodstvom svoje učiteljice Ivanke Slobodnik, zaplesali venček slovenskih narodnih plesov. Nagradili smo jih z aplavzom. Kdor jih je prvič videl, jih res ni mogel prehvaliti. Pozabila sem še omeniti nastopajočo gospo Ivanko Šimec,ki je s svojim lepim glasom in recitatorskim talentom recitirala pesem patru Valerijanu v zahvalo,ter se izkazala tudi kot solistka v zborovski recitaciji "Lepe Vide". Da je bil program pester in visoko kvaliteten, smo si edini, ugibam pa, kje je pater Ciril,ki je med nami še samo kratek čas, našel toliko skritih talentov. Da je tudi sam organizacijski talent in da zna s prijazno besedo pritegniti k sodelovanju,smo spoznali vsi,ki smo pri programu sodelovali. Po akademiji je sledilo kosilo,ter seveda prosta zabava,ter licitacija torte,ki jo je izvedel g.Ivan Koželj.In g. nadškof je šel od mize do mize,ter se rokoval z ljudmi, kar se je vsem zdelo zelo prisrčno.In fotografski aparati so ta dan škrtali in posneli spominskih slik,ki bodo v naših albumih ostale kot večen delček življenja. **************************************** Danica Petrič ZADNJE DOTACIJE ZVEZNE VLADE ETNIČNIM ŠOLAM Zvezna vlada je pred kratkim odobrila dotacije v vrednosti $ 848.793 za šolski program etničnih dopolnilnih šol. Od tega je našim organizacijam odobreno $ 13.026. Po programu vlade je v ta namen za leto 1982 bilo odobreno tri milijone dolarjev. In tu so imena naših organizacij ,ki so dobile pomoč v zadnjem planu: NSW : Triglav Club , St. Johns Park, $450 Hrvaška šola, Wollongong , $480 Vic.: Slovenski socialni klub Jadran, $420 Jugoslovansko-avstralski socialni center Fitzroy , $1. 440 Hrvaška etnična šola Footscray, $4. 440 Hrvaška etnična šola St. Albans, $3. 360 Qld . : Slovensko-avstralsko društvo Planika, $270 Makedonska pravoslavna cerkev in društveni center, $981 *** Pripomba ured. : Slovensko društvo Sydney je vložilo prošnjo za dotacijo malo pozno. Pretekli mesec je odbor dobil konfirmacijo, da je prošnja v procesu in bo rešena do konca tega meseca. Danica Petrid KAKO "AVSTRALSKEMU SLOVENCU" IZBOLJŠATI VSEBINO IN ZMANJŠATI STROŠKE? Predsednik društva mi je na eni izmed vaj za Prešernovo proslavo potožil, da jih. društveni Časopis Avstralski Slovenec preveč stane, ter da je preobširen, ter da neredno izhaja, s čimer sem se strinjala. Sedanji urednik je društveni časopis preveč literarno obarval. Kar na dveh straneh so pesmi slovenskih avtorjev pod skupno rubriko "Naše kali". Ena stran bi bila dovolj. Pesmi hrvaških avtorjev, ki so na straani 31 zadnje številke,pa v naš časopis ne sodijo! Naj zveni še tako Šovinistično, a kdaj Hrvatje in Srbi objavljajo naše slovenske pesmi, ko slovensko niti ne znajo. Nadalje je v Časopisu tudi preveč izposojenih (preplonkanih) stvari iz drugih Časopisov,kot npr.: Yugoslav women today, Odlomki iz koroške zgodovine, recepti v besedi in sliki, Slovenski rod živi povsod in KlinČek lešnikov... Namesto klinček lešnikov vam rade volje posodim knjigo Slovenski pregovori in reki,ker sem prepričana da boste z objavo le teh bolj ustregli bralcem. Da bo društveni Časopis društveni,naj se obravnava v njem v glavnem društveno Življenje v besedi in sliki. In da bo cenejši, ter da bo manj dela z njim, naj se ga vsebinsko s sedanjih 48 strani,kot jih ima zadnja številka,zmanjša na 24 strani. Urednik Jože Žohar je s Časopisom, s pisanjem, ter delom okrog njega pravi garač. Če ga kaj polomi,leti kritika nanj,vendar sem mnenja,da je soodgovoren ves odbor,ki je dolžan društveni časopis cenzurirati kot se je to delalo v preteklosti. Odbor je dolžan uredniku tudi pomagati in svetovati. Torej vso srečo pri urejanju Avstralskega Slovenca v bodoče. Da bi bil z njim zadovoljen odbor in bralci, ki si Želimo, da v naše domove prinese veselje, ne pa hudo kri. S prisrčnimi slovenskimi pozdravi! UREDNIKOV ODGOVOR DANICI PETRIČ: Pred časom,ko smo prešli na sedanjo obliko Avstralskega Slovenca, smo v eni od številk objavili anketna vprašanja, kakšen časopis si naši bralci (člani!) želijo. Vrnilo se ni niti eno izpolnjeno vprašanje. Torej: ali so naši bralci zadovoljni s prav vsem, ali pa so tako apatični, da jim ni prav nič mar, kakšno je naše glasilo. Lahko pa tudi, da so smatrali časopis za dovolj dobrega,da niso imeli nobenih pripomb. Ne vem, zakaj bi se predsednik društva moral ravno tebi najprej potožiti glede Avstralskega Slovenca - meni,ki bi se najbrž lahko smatral za njegovo levo,ali desno (kakor vzameš) roko,se ni pritožil. Glede stroškov: Praznična številka je bila na 48 straneh z boljšimi platnicami in dvema dodatnima barvama. Cena: $740. Ne pozabi, da je bila ta številka za dva meseca. Prejšnja številka je bila na samo minimalnih 32 straneh, z boljšimi platnicami in samo z eno dodatno barvo. Cena: $480. Ce odvzamemo boljše platnice kot so sedaj in damo za platnice isti papir kot je ves časopis, si prihranimo še kakšnih $100. Mnenja pa sem, da je časopis le na tako dostojni višini, da zasluži malo boljše platnice. Navadno je v časopisu oglasov v vrednosti $380. V tej številki smo dobili še en oglas. S tem bo naš ogla-sovni prihodek $400. Avstralski Slovenec ima tudi svoje redne naročnike, ki plačajo naročnino $12 letno in ga ne dobivajo brezplačno kot ti in drugi. Dobivamo tudi darove. Poštnina in material skupaj nas staneta za vsako posamično številko $80-$100. Torej, za kakšno figovo vsoto se ti in predsednik pritožujeta?Priznati pa moram,da se je naš predsednik že potrudil in dobil dva manjša oglasa s katerima se bo pokrilo $40 izdatkov. Imaš prav: zmanjšajmo Avstralskemu Slovencu stroške! Predlagam: Pridobi še ti nekaj oglasov,pa stroški,ne samo,da bodo pokriti,ampak bomo napravili še dobiček! In to kljub temu,da nekateri pravijo,da se od kulture ne da živeti! Glede stroškov imaš res malo preveč skrbi. Jaz se ne pritožujem,ko ure in ure doma ponoči tipkam na električni stroj,ko gorijo luči in me v tej pasji vročini hladi klimatska naprava.Malo me skrbi račun $210,ki sem ga dobil za porabljeno elektriko,a bom že kako. To je del mojega prispevka društvu. Kje in kolikšen je tvoj? Priznam, da mi je strašno zoprno,ko tako pišem.Mislim pa,da zaradi tvojega pisma moram tako na pisati. Pa da slučajno ne pozabiš: imam tudi privatno življenje »katerega bi včasih tudi jaz rad po svoje živel. Časopis bo izhajal bolj redno,ko nas bo več,ki bomo delali,ko ne bo vse obviselo samo na enem. Tisto o Srbih in Hrvatih zveni nacionalno nekoliko žaljivo,ampak to je tvoja stvar. Kdaj Srbi in Hrvati objavljajo slovenske pesmi,ko slovensko niti ne znajo? Dobro,objavili so tvoje pesmi v Novo doba in se niso pritoževali zaradi slovenščine! Vsak jezik je bogastvo in bogastvo je vsak jezik v katerem se lahko izražaš,pa naj bo to katerikoli jezik. Glede sposojenih stvari: Vsi časopisi si več ali manj sposojajo eden od drugega. Mi pa,ki smo samo amaterji in nimamo nobenih modernih komunikacijskih sredstev,smo v to prisiljeni. Sicer pa avstralski Slovenci vse premalo pišemo o sebi in svojem življenju, da bi lahko napolnili časopis s svojim gradivom. Sposojene stvari (ki jih omenjaš) so zanimive, aktualne, poučne (razen Klinčka lesnikovega,to moram priznati,ki je bil objavljen s specifičnim, čeprav nekoliko drznim namenom) in v nobenem primeru ne morejo nikomur škoditi, če si jih prebere. Če bi društveni časopis prinašal izključno samo društvene stvari,in še mogoče z mojo ali pa tvojo sliko na vsaki strani,bi bil smrtno dolgočasen;potrata truda in časa. Ljudje bi se me naveličali gledati, sploh če, jim ne bi imel kaj pametnega povedati! Hvala ti,da mi vsaj ti priznaš,da garam.Ampak ne pomiluj me in ne hvali me.Oboje sovražim. Kritiziraj me, ampak kritiziraj me samokritično!, kot je to zapisal Slavko Šparo-vac v Svobodnih razgovorih. O odborniški cenzuri: Ne vem,kdo je bolj potreben cenzure,to prepuščam drugim v razmislek. Ce ste v preteklosti imeli cenzuro,ste jo pač mogoče res potrebovali. V nekem drugem pismu si mi pisala, da ti je takrat odbor spremenil 80% vsebine in časopisa. Žalostno! Ste pa res morali imeti sila učen odbor. Gotovo kot urednica društvenih Novic nisi preveč v tem uživala. Kaj je bil razlog prenehanju Novic? Ni težko ugibati. In kaj bi utegnilo za vedno opraviti z Avstralskim Slovencem ?Tudi to ni težko uganiti. Res je: v preteklosti sem večkrat dovolil,da so bile objavljene stvari,ki ne bi smele biti oziroma bi bilo boljše,da ne bi bile.Ti,ki imaš tako rada slovenske pregovore,boš razumela: na napakah se učimo.Erare humanum est! Motiti se je človeško! Da se še enkrat povrnem k tvojemu vprašanju,kako bi omejili stroške.Pomagaj nam dobiti še nekaj oglasov pa bomo ne samo zmanjšali društvu stroške (ki so že itak mali), ampak najbrž celo napravili dobiček. Z zmanjševanjem obsega in strani ne bomo prav nič prihranili - tiskarna manj kot 32 strani niti tiskala ne bo,saj je že naklada malenkostna. Vsebina se Avstralskemu Slovencu ne bo izboljšala, če bomo pisali samo o društvenih stvareh. Vsebina mora biti raznoterna,in če je sami take ne moremo napraviti,si moramo gradivo pač izposoditi,kar ni noben greh. Kakšna bo izbira izposojenega gradiva, je v veliki meri odvisno od urednikove načitanosti in usmerjenosti. Ni vseeno ali si izposodiš gradivo iz Svobodne Slovenije ali iz Dela,iz Slovenske države ali iz Nedeljskega. Resnica nekatere boli, prav tako kot laži, in ni lahko najti ravnotežja na pravi poti.Zato vsi bralci ne bodo nikoli zadovoljni. Delikatna stvar. Mogoče so v tem oziru samo društve-no-družabne novice res edina in najlažja pot.Ampak to je stvar karakterja. Upam, Danica,da sem dovolj izčrpno odgovoril na tvoje pismo.Ne bom rekel,da imam v besedi vedno prav,ampak premisli malo o napisanem. Upam tudi,da te s svojo odprtostjo nisem užalil,niti izgubil.Da si nam potrebna,si pokazala že prej,sam pa sem prišel do tega spoznanja na zadnji Prešernovi proslavi,ki si jo tako odlično organizirala. Prav za prav, Slovencev nas je tako malo, da je res škoda,kadar se spremo in razi-derno . J ugoslovani k Jugoslovanom ,kot sem te razumel, svoji k svojim .Potrebni smo si,da se v tern_kon^lomerati:i__kat_posebnji_skupina Jahko_obdržimo. Srečno! Jože Žohar AFORIZEM O. F. Bablerja: Modrost, ki ne služi ljudem, je kakor pesem,ki naj je nihče ne bere, kot slika, ki je ne sme nihče videti, kot glasba, ki je ne bo nihče slišal. Danica Petrič S SPOMINI SE ŽIVLJENJE VRAČA Bilo mi je sedemnajst let,bilo je 8. februarja, slovenski kulturni praznik,in bilo je veliko snega. S prijateljico Bojano sva skupaj z avtobusom potovali iz Ljubljane v Kranj,kjer smo v Prešernovem narodnem gledališču pripravljali literarni večer,naše mlade literarne skupine "Sopotniki",ter z njim proslavili Prešernov dan. Literarno skupino "Sopotniki" smo sestavljali mladi literati, gimnazijci, študentje, srednješolci iz vse Slovenije. Bili smo edina taka skupina v tistem času,bili smo mladi,bili smo polni idealizma,bili smo prijatelji. Tudi literarni večer tistega 8. februarja je bil improviziran, kot vsi naši večeri prej in tudi pozneje.In to pomeni,da smo ga pripravili kaki dve uri prej,pred nastopom.V glavnem smo svoje pesmi in črtice brali sami,sramežljivim oz. takim s tremo pa je na takratnem srečanju bral pesmi član Prešernovega gledališča iz Kranja, g. Cveto SEVER. Navkljub visokemu mrazu in snegu je bila manjša dvorana gledališča polna. Spominjam se,da sem takrat med drugimi prebrala tudi pesem z naslovom "Mladost". Nastopili so še: Marjan Štancar-Monos iz Kranja, Gordana Kunaver iz Kamnika, Tatjana K r ulje in Bojana Dralka iz Ljubljane,Branko Novak iz Knežaka,Andrej Smole iz Logatca,Srečo in Toni,študenta iz Ajdovščine,ter Marjana Srčič iz Jesenic,ki je pisala zelo lepe črtice ,jih tudi redno objavljala in nasploh veliko obetala.Rada pa se je napila. Tako nam je tudi v Kranju že pred nastopom preganjala mraz s steklenico pelinkovca. Taka seveda ni mogla na oder, pa smo jo zaklenili v neko majhno pisarno. Sredi prireditve pa, vrag si ga vedi od kod in kako, se je Marjana primajala v dvorano. Kar oka-nemeli smo, če morda ne bo šla na oder in kaj "pametnega povedala". Pa je k sreči le mirno sedela,poslušala,in nam v veliko veselje ni naredila sramote in ne pokvarila praznika. Po literarnem večeru smo kot običajno imeli "sestanek" v gostilni,kjer je nato Marjana brala svoje črtice,mi smo pa pili,da je bilo za vse prav. In ko se toliko let nazaj tu v daljni Avstraliji spominjam Kranja,na vsak Prešernov dan še toliko bolj živo, praznujem ta dan tudi v novi domovini. Namesto "Sopotnikov" sem povabila k sodelovanju letos člane dramske skupine S. D. S.: g.Kmetiča, g.in gospo Brkovec, gospo Ivanko Šimec in njenega moža Tonija, gospo Ivanko Slobod-nik, gdč. Tanjo Sušanj, gospo Heleno Zadravec, g . Stanka Roja, g. Ivana Koželja, g. Stanka Aster-Staterja. Bila sem vesela,da so se vabilu odzvali, da so hodili redno na vaje v najbolj vročih januarskih dneh. Najbolj smo se trudili z zborovsko recitacijo "Lepe Vide" .Naučili pa smo se še "Hčere svet", "Dohtar", vsem poznano "Nezakonsko mater" in "O, Vrba".Pesem "Luna sije" pa smo celo zapeli, za kar nam je dala korajžo gospa Ivanka Šimec. In da bi Prešernova proslava ne bila tako resna,je poskrbel g.Lojze Kmetič,ki je po originalni "Lepi Vidi" ,recitiral sam še dve kitici "Lepe Vide" v petih jezikih, kot recitirajo "Lepo Vido" po gostilnah v Italiji, Nemčiji,Rusiji,Franciji in Angliji. Nasmejali smo se mu iz srca. Za zaključek Prešernove proslave pa je zaplesala tudi folklorna skupina Planika, katere člana Milenca in Toni Godec sta ob zvokih naše himne tudi ponesla lep venec, v barvah naše trobojnice,kipu Prešerna v avli. Za Prešernov dan v Kranju,v domovini,pred mnogimi leti,ni bilo narodnih noš, ne lepega venca,ne himne.V Avstraliji,daleč od domovine,smo pa Prešernov dan praznovali zares zelo svečano. Bivši predsednik društva mi je dejal,da tako lepe Prešernove proslave pa še nismo imeli. Morda res ne, upajmo pa, da jih bomo v prihodnje še imeli. Sobota,19.Marca Jožefovanje DRAGI rojaki, "Vse moje pesmi tebi po jo, vse moje misli tebi greclo, vse moje solze tebi teko, o, domovina!" Na začetku vas prav lepo pozdravljam iz daljnega Maribora in se vam najlepše zahvaljujem za pismo in glasilo "Avstralski Slovenec". Moram vam povedati, da sem bila zelo vesela, ko sem sprejela vaše pismo in tako me vedno znova oblije želja po še večjem prijateljstvu z vami,ki ste tako daleč od svoje matične domovine. V glasilu sem tudi prebrala, da je tov. Stane Kolman otvoril novozgrajeno stavbo. To je bila velika čast tov. predsednika, da je lahko sodeloval na tako veliki slovesnosti v daljni Avstraliji. Omenila bi vam rada tudi to, da se bom v kratkem Času sestala z novinarjem Francetom Forstneričem in se bova pogovorila o dogodkih,ki so jih preživeli v Sydneyu med slovenskimi rojaki. Tovarišu uredniku izrekam najtoplejše čestitke in pa pohvale ob tako vzpodbudnih besedah, ki jih je izrekel ob otvoritvi Triglava in s tem dokazal, da slovenske zemlje in njenih lepot ne bo nikoli pozabil,prav tako pa tudi ostalim rojakom v Sydneyu, prisrčne čestitke,kajti njihov delež je tudi mnogo pripomogel k novemu društvu. Tukaj pri nas v domovini ni nič novega. Se vedno se spopadamo s hudo gospodarsko krizo, ki upam, da jo bomo premagali,vendar enotni, kajti,če je ljudstvo enotno, premoremo še marsikaj več,ne samo krizo. Spoštovani prijatelji,v najkrajšem času vam bom poslala glasilo,ki ga izdajam na svoji Šoli. To glasilo vsebuje razne literarne prispevke, pesmi, politiko, šport, itd.. . Torej, na koncu bi vam zaželela največ uspehov pri nadaljnjem delu, kakor tudi osebne sreče, veselja, zadovoljstva,kar pa seveda ob dobri družbi nikoli ne zmanjka. Čeprav pozno,a iz srca vam želim srečno in uspešno Novo leto 1983,celotnemu uredništvu, kakor tudi vsem rojakom v daljni Avstraliji, z upom, da še kaj mislijo na svojo staro,prelepo domovino. Pošiljam vam pesem,ki sem jo napisala sama, p o svetila pa otrokom,ljudem,ki ne vedo, kaj je svoboda: Poglejte ljudi! Poglejte, čtnega otroka, kako joče! Poglejte te vetike solzne oči, Iz katerih sije trpljenje. Poglejte to bedo,revialno,vojno, In povejte: ali je to sploh življenje? In poglejte,nI le prav spoznal kaj je življenje,svet,že s pulko na rami In sovraštvom v solznih očeh stoji sam na straži. In vi! Zakaj obračate pogled drugam? Zakaj zaplroute c£i? SlAČ ne pomaga! Nobena senca ne more skriti resnice, ki jo otrolka solza govori! Žalostna resnica,da toliko otrok In ljudi na svetu trpi! Zaradi koga,vpralate? Zaradi ljudi! .J O V AN K A A HTIK, Maribor, ŠernČeva ul. Ivanka Škof POMISLEKI OB CKRARJEVEM PISMU ČASOPISU BEJLO Dragi Jože, mislim, da bi morala biti večkrat operirana, da bi našla Čas tudi za pisanje. Doma sem že Šesti teden po operaciji in sem že toliko pri moči, da ti napišem nekoliko vrstic. Tudi neko pesem sem napisala in če se ti zdi vredno,jo lahko objaviš. Hvala za redno pošiljanje "Slovenca", saj je zanimiv, ker presega meje nekega društva. Danes se bom ustavila pri članku,ki ga je napisal gospod oz. tovariš Božo Cerar za "Delo". Tov. Cerar je izrazil naše želje, težave, potrebe in poŽrtvovanje večine Slovencev v Avstraliji. Nekdo bo rekel: "Saj to ni nič nove ga, kolikokrat smo to Že prikazali našim v domovini ali pa delegacijam in posameznikom, ki so nas obiskali!" Res je,ali pot iz Avstralije do doma je dolga in letalo leti visoko nad oblake, in na tej poti marsikatera želja izpuhti. Božotova pa je prispela do doma in celo v dnevnem časopisu je bila, zato upamo, da bomo nekaj le dobili od vsega, kar želimo v daljni Avstraliji. Saj ni tako mnogo. Kot je Božo omenil, želimo boljše in nezastarele informacije, Želimo strokovno pomoč, ki bi nam pomagala obdržati mladino na društvih. Vsakih pet let obisk iz domovine nam Je dobrodošel, vendar to ni dovoljŠnja hrana tistim,ki rabijo vsakodnevne ali tedenske informacije iz rodnega kraja. V domovini nekako oporekajo našim "poetom", da so sentimentalni, da je preveč jokavos-ti po rodnem kraju. Kaj to ne dokazuje dovolj stiske, ki jo prebolevamo v oddaljenosti tistega,ki nam je nadvse drago? Kaj ne žrtvujejo posamezniki svoj dragocen čas počitka, svoja finančna sredstva, da bi dvignili domove, dvorane, poučujejo brezplačno v slovenskih Šolah, pošiljajo po radijskih valovih slovensko besedo, pesem, opis lepote domovine in novice (ki bi bile mnogo boljše, če bi redno prihajale iz domovine, ne pa v sunkih po raznih obiskih), in s tem dvigujejo slovensko zavest tudi onim,ki je niso imeli, obenem večajo ugled in ponos sebe in domovine od koder prihajajo - pri tako "vzvišeni anglosaksonski družbi". Nisem dolgo v Avstraliji a vendar vidim veliko razliko od tistega Časa,ko sem prišla. Za tukajšnje ljudi, mi smo od nekje, kjer nismo imeli ne kulture, ne ponosa. Tam so sami reveži - Ženske poveznjene s Črno ruto, moški pa prepojeni z zaostalostjo, krutostjo in nesposobnostjo. Danes se je to mnenje o naši stari domovini spremenilo; k temu so pripomogli prav tisti Slovenci,ki ljubijo svoj kraj in so iz te ljubezni pripravljeni žrtvovati še več kot sem že zgoraj naštela. V preteklih letih sem večkrat zašla na jugoslovanski konzulat. Do nedavnega sem v Čakalnici zaman brskala po kupu Časopisja in revij, da bi našla kaj slovenskega. Bilo je mnogo tega iz Hrvatske, Srbije in Makedonije. No, sedaj najdemo tu pa tam tudi nekaj slovenskega,a ne redno in tudi ne tisto kar želimo. Kaj nam pomaga revija "Stop", v kateri so televizijski programi iz Slovenije. Kaj ni škoda stroškov, ki ne koristijo nam, ki ne moremo gledati televizijskega programa iz Ljubljane. Ko Že omenjam neprimerni tisk za nas, naj omenim Še slovenske filme, ki jih pošiljate za tukajšnjo televizijo. Človeku je nerodno, ko povabi avstralskega prijatelja na večer, da bi skupaj gledala slovenski film.No,o tem ne bom več pisala,saj je že Stanka Gregorič kar lepo povedala v Časopisu "Novo doba". Če ne morete ponuditi drugega osebam ,ki pridejo z avstralske etnične televizije k vam po filme, je boljše, da Še tisto raje obdržite doma, ker drugače rušite tisto, kar mi tujcu želimo prikazati o naši stari domovini. Mogoče zadnjega stavka ne boste mogli dojeti, ampak Če bo kdo živel med nami Štiri leta ali več, kot je Božo Cerar, ali KrapeŽeva družina na našem konzulatu v Melbournu, pa bo razumel in občutil, kaj hočem povedati. Mi želimo prave pomoči, kvalitetne, in ne peska v oči. Naj samo omenim, že kolikokrat smo zaprosili za strokovno pomoč, da bi organizirali našo mladino in jo pritegnili k našim društvom. V redu,če je to preveč sedaj, ko ste v finančnih stiskah,pa nam recite, da ne zmorete. Ne pa,vsaka delegacija,ki pride,nas vpraša isto: kaj bi radi,kaj želite in kako hočete, da vam pomagamo - in pri tem je ostalo ob obisku Slakov, okteta, odkritju Župančičevega spomenika itd. Hrvati, Srbi in Makedonci dobivajo iz domovine strokovne osebe, ki so jim nekaki mentorji za vse leto. Naslednje leto pridejo drugi, spet za eno leto. Poleg tega imajo te narodnosti mlajšo generacijo, me d katero je tudi mnogo mladih in sposobnih za vodenje mladine; zato na televiziji pogosto vidimo hrvaške, srbske, makedonske, ukrajinske poljske in drugih narodnosti mladince in mladinke. Slovenskih ni. Zakaj? Slovenci se vendar ponašamo z najlepšimi društvenimi domovi, kar pomeni, da nismo leni in nemarni, ampak da med nami nimamo takih, ki bi znali pritegniti našo mladino. In tu mi potrebujemo pomoč! In to takojšnjo,če ne,bodo vse te dvorane in domovi,ki so ]ih starši te mladine v potu in žuljih po stavili, postali silosi,kot je neki starejši Član društva rekel malo za-Šalo, več za res. Povprečna starost slovenskega izseljenca je okrog 50 - 52 let. Torej, moči bodo skoro ponehale, in Čez dvajset let (Če bo šlo tako naprej), slovenska delegacija ne bo imela kam priti, in najbrž ne bo na mizi v dvorani dišeče slovenske juhe, potice in krofov.Na odru bodo zvenele druge melodije. Slovenske polke in valčke si bomo kot starci vrteli sami doma, Če ne bodo Šli na živce našim potomcem. Če bomo obdržali mladino,bomo nadaljevali našo tradicijo, in ta pomoč, ki jo potrebujemo v skrajnem času, bi se obrestovala ne samo nam, ampak tudi domovini, ker vse to združuje dve deželi,Čeprav sta daleč narazen. Ta problem ne žuli samo društva kateremu pripadam,ampak veČino slovenskih organizacij v Avstraliji. Kar pa se tiče posameznikov, ki so bili in so še pripravljeni dati vse od sebe, da bi preprečili to, kar predvidevam za bodočnost slovenstva, so razočarani, ker vam odkrito povem, da niste prisluhnili njihovim problemom in ste dosegli mogoče ravno obratno od tistega,kar ste želeli - obrnili ste njihov zanos,kdo ve zakaj.Morda zato, ker ste zaradi kratkega Časa in preobremenitve ravnali prepovršno, skoro bi rekla,brez občutka do njihovih ran. IVANKA ŠKOF, Altona,Melbourne, Avstralija ************************************************************ st*********************^ ODLOMKI IZ ŽOPAJMČIČKVE mBUMEm Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti. Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš; - ali poljane poznam - Čigave so v soncu bleščeče? Pustil si plug in motiko.v zemlj6 se zalezel, starec,in križ ti na grobu rjavi in poveša se; sin tvoj zaril se je živ pod zemljo - v Ameriki koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva. Sin njegov več ne bo jih poznal,ne sanjal o njih. ... morajo v svet,in tujina se diči z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili - več ne doseže jih naše oko... \ The places you can store a Pacific 14 arc numerous. And perhaps the only thing more amazing than what the Pacific 14 will fit into, is what will fit into the Pacific 14. All the clothes in this photograph, for instance. While there's room for all these clothes on the inside, there's also room for something else. A dryer on top. The gentle tumble washing action gives your clothes a longer life better economics and superior wash results, while using less water, an important feature in areas where t lit-water is preci< >us. With the Pacific 14. you get all the features you'd expect and more. l or instance, the wash howl is large and made of stainless sircl. There's an automatic dispenser to ensure even distribution and economic use of detergents and conditioners. There are 14 wash programmes to suit all washable fabrics. But w ith the Pacific 14 you get something else. Suspamat. A special shock absorbing system that greatly reduces noise and vibration. Already there are over 3 million Pacific tumble action washers in use around live world. Due to their years of proven reliability Pacific have extended their warranty to '2 years. That's double that of other washing machines. The Pacific 14, now available at selected retail outlets. ()r contact Gorenje Pacific, 8 West Street, North Svdnev X.S.W 2060. PH: 9295277 Fits your lifestyle \ Breda Čebul] SLOVENSKI POVRATNIKI Poskus etnološke Študije - nadaljevanje - ZAKLJUČEK Sprememba življenjskega prostora in hkrati socialnega okolja je vplivala na življenjski stil povratnikov. Po odhodu iz lastne sredine so izseljenci prekinili čustveni odnos,ki so ga imeli s sorodniki in prijatelji.Razdalja,ki jih je ločila in tuje okolje,sta povzročila večjo intenziteto tega odnosa.Zato so se sprva v novi avstralski družbi počutili še bolj osami jene,dokler na mesto njihovih sorodnikov niso stopili novi prijatelji.Začetek življenja v Avstraliji je torej bilo prvo krizno obdobje v prilagajanju na novo okolje. Postopna osvojitev znanja angleškega jezika je bila odločilna pri nadaljnjem vključevanju v imigrantsko družbo in pri napredovanju na delovnem mestu.To je pregnalo začetni pesimizem in pospešilo materialno osamosvojitev. V materialnem razvoju Slovencev jih je stalno spremljal patriotski čut,ki se je s članstvom in aktivnim sodelovanjem manifestiral v društvih.Skoraj pri vseh Povratnikih je bil patriotski čut povezan z močnim domotožjem.Izjema je bil kamnosek iz Ko-zarij.Domov se je vrnil samo zaradi družine in pravi, da je "Slovenija zgolj slučajno dežela mojega rojstva in zato nimam nikakršnega pozitivnega odnosa do nje." Slovenci so bili močno materialno usmerjeni.Hotel i so čim hitreje doseči čim večji zaslužek,ki je vplival na stopnjo njihovega ugleda in na status v avstralski družbi. Boljše ali slabše materialno stanje so izražali z nakupovanjem različnih statusnih simbolov,po katerih so se uvrščali v nižji in srednji sloj. S standardom in statusom lahko povezujemo težnjo povratnikov po uvel javitvi.če so hotel i,da jih imigrantska družba priznava,so se morali vanjo popolnoma vključiti.Pri tem se pojavlja vprašanje,če je popolna asimilacija,glede na dolžino bivanja povratnikov,v novo socialno okolje sploh možna.Izsledki raziskave so pokazal i,da so se le delno asimilirali. .še najbolj so se uveljavili v tuji družbi s splošnim mnenjem Avstralcev,"da so dobri in pridni delavci." (45),kar jih je ločevalo od drugih etničnih skupin.Vendar mi je povratnica iz Žirovnice povedala,da jih že zato,ker so bili SIovenci»Avstralci niso priznavali in je bila diskriminacija vedno prisotna.Edina možna uveljavitev je torej obstajala znotraj svoje etnične skupine.Formalno združenje,kakršno je delovanje v društvu,je bila za povratn-ike nadomestitev in prenos manjkajočega,kar so pustili doma .Pri jatel je iz domovine so nadomestili novi znanci - Slovenci;slovenski jezik v katerem so komunicirali doma so lahko uporabljali le v svoji etnični skupini;reševanje problemov,k i so bili skupni glede na njihov položaj,jih je povezovalo med seboj;pre-ko ohranjevanja slovenske tradicije se je najbolj manifestirala etnična identiteta. Slovensko društvo je izseljencem pomenilo vez z domovino.Po drugi strani pa jim je dajalo navidezno varnost pred ostalimi etničnimi skupinami.Posamezniki so dobili večjo samozavest pri reševanju konfliktov med samim seboj in novim okoljem.In nenazadnje,združevanje Slovencev je olajšalo njihovo domotožje;pogovori o domovini z ljudmi,ki so enako čutil i,so sproščali notranjo napetost in hrepenenje po manjkajočem. Slovenci,ki so se vrnili iz Avstrali je,so s povratkom zopet spremenili kraj bivanja in pokiic.Vključitev v izvorno okolje je bila dokaj hitra. Povratek je vrnitev v staro okolje z novimi izkušnjami.Posledica tega je širše svetovno obzorje,gledanje na probleme z več zornih kotov,večje dojemanje in razumevanje problemov ostalih etničnih skupin. IZ AVSTRALIJE (Seminarska naloga) Ljubljana, Beograd 80/81 Naš gospodarski in politični sistem so začeli primerjati z avstralskim.Pritožujejo se zaradi nizkega osebnega dohodka,siabe izbire prodajnega blaga»zdravstvene oskrbe, predragega šolanja ipd.,česar v Avstraliji ni bilo. Kljub temu,da se je izvorno okolje v času njihove odsotnosti spremenil o,so se popolnoma adaptirali. Otroci povratnikov so bili v času bivanja v Avstraliji še neizoblikovane osebnosti. Ob prihodu v Slovenijo so se zato,kljub težavam s slovenskim jezi kom,hitreje in lažje vključili v novo družbo kot njihovi starši. Sklepanja v seminarski nalogi so temeljila zgolj na informacijah povratnikov in literaturi .Menim,da se bodo ob delnem spoznanju avstralske družbe in načina življenja Slovencev v njej ,potrdi 1 a ali zavrnila. že sedaj pa lahko ugotovimo,da preseljevanje iz enega okolja v drugo zahteva od mi-granta veliko mero fleksibilnosti. (1) Z avtorjem knjige sem se seznanila na Matici iseljenika Srbije,kjer mi je med pogovorom omenil ta podatek. (2) Informacijo je posredoval Lojze Košorok,izšeljenec iz Sydneya. (3) Enciklopedija leksikografskega zavoda.Geslo "Izšeljeništvo",št.III,str. 198, Zagreb 1957. (4) Sel iger,Drago.Med našimi v Avstrali j i.Rodna gruda XX,1973,Ljubijana 1973. (5) Ogrin,Miran.Naši v Avstrali j i.SIovenski izseljenski koledar 1966,str.152, Ljubljana 1966. (6) Markovič.Luka.Pod australskim nebom.Zagreb 1973. (7) šenk,Mila.Slovenci v Avstrali ji.Rodna gruda XXI ,1974,Ljubijana 1974. (8) Izjava Lojzeta Košoroka. (9) Zgodovina Slovencev.Slovenija po osvoboditvi,str.888,Ljubijana 1979. (10) Klemenčič,Vladimir.Slovensko izšel jenstvo. (slavistični simpozij) Ljubljana 1980. (11) Podatki so iz poročila Slovenske izseljenske matice ob obisku pri Slovencih v Avstraliji leta 1972. (12) V ta namen sta leta 1977 The Australian Ethnic Affairs Council in Australian Population and Immigration Council izdala publikaciji: Australia as a Multicultural Society in Immigration Policies and Australia's Population.Načrt mul-tikulturizacije avstralske družbe vlada že izvaja. (13) Telišman,Tihomir.Statistički pokazatelji o iseljavanju naših ljudi s posebnim osvrtom na Hrvatsku.Iseljeništvo narodov i narodnosti Jugoslavije,str. 130-143, Zagreb 1978. (14) Pregled razvoja avstralske imigracijske politike je povzet po Mikačič,V. in čizmičjl.Imigracija u Australiji i australska imigracijska pol itika.Teme o iseljeništvu,zv.2,Zagreb 1974 (15) Izjema je le informatorka nemškega porekla.Vendar je pred izselitvijo živela skupaj z možem-Slovencem in družino v SI oveni j i,kjer živi še danes - po povrat-ku iz Avstrali je.Zato sem jo uvrstila med povratnike skupine A. (16) Omenjeni podatki se nanašajo izključno na skupino preučevanih povratnikov in jih ne moremo posplošiti na celotno slovensko emigracijo v Avstraliji. (17) Medsebojne zakonske zveze druge in tretje generacije slovenskih emigrantov v Avstraliji bodo predmet obravnave v diplomski nalogi in jih zato v seminarski nalogi ne omenjam. (18) Podatek sem našla v arhivu Slovenske izseljenske matice. (19) Izjava patra iz Plečnikove cerkve. (20) Izjava 51-letnega inženirja. (21) Informator mi je podatke poslal pismeno in zato njegovega vzroka izselitve ni moč obširneje opisati. (22) Hostel je izraz,ki so ga Slovenci prevzeli od Avstralcev in pomeni začasno bivališče za begunce ob njihovem vstopu v Avstrali jo.To so bila nekdanja vojaška taborišča iz več polkrožnih pločevinastih zgradb,kjer so prebivali ločeno moški in ženske ter ženske z otroci. (23) Brošura "Australia in brief" je priložena v prilogi. (24) Lager so Slovenci imenovali kamp,kjer so se zbirali begunci.Podobna zbirališča so bila še po drugih krajih Avstrije (Beljak,Salzburg) in Italije (Milano,Neapel j ,Trst) .Nekateri informatorji so morali tudi večkrat menjati lagerje.Zaradi čakanja na odhod v državo,kamor so hoteli emigrirati,so preživeli v njih tudi nekaj mesecev in med tem opravljali slabše plačana dela.Za povračilo so dobili brezplačno hrano in prenočišče. (25) Izjava povratnice iz Ajdovščine. (26) Izjava turističnega vodiča. (27) To je v skladu s pogodbo z IRO.Informatorji so namreč lahko opravljali delo,ki so si ga sami poiskali in je bilo v skladu s potrebami avstralskega gospodarstva. (28) Izjava duhovnika iz Merrylandsa. (29) Izjava je pisana fonetično tako,kot jo je napisala sama informatorka. (30) Enako kot opomba št.29. (31) KIinar,Peter.Migracije.Poglavje o procesih med imigrantsko družbo in imigrant-sko etnično skupino,str.178,Ljubijana 1974. (32) Izjava informatorke iz Žirovnice pri Jesenicah. (33) Izjava zakoncev iz Metlike. (34) Izjava žene turističnega vodiča iz Trboj pri Kranju. (35) časopis še izhaja in je priložen v prilogi. (36) Očetov in Materinski dan sta avstralska praznika,ki so ju Slovenci množično sprejel i.Na ta dan otroci obdarujejo svoje starše. (37) Izjava je pisana fonetično. (38) Za vzrok takšne odtujitve nisem mogla izvedeti;danes živi skupaj z ženo,s katero se je poročil že pred odhodom in je ves čas njegove odsotnosti živela v Sloveniji. (39) V času imigracije so bili stari od tri do šest let. (40) Izjava upokojenke iz Metiike,pisana fonetično. (41) Izjava inženirja iz Ljubljane. (42) Avstralske osnovne šole imajo vsebinsko manj zahteven program učenja kot slovenske šole,zato so morali otroci povratnikov nekaj manjkajoče snovi nadoknaditi sami. (43) Izjava žene inženirja. (44) Zakonca iz Metlike imata veliko dvonadstropno hišo,čeprav živita v njej sama. (45) Izjava duhovnika iz slovenske cerkve v Sydneyu. SEZNAM INFORMATORJEV 1.Anžel Lovrenc,roj.1941 (Slovenske Gorice),duhovnik 2.ßulovec Ivanka,roj.1938 (Žirovnica pri Jesenicah) ,obrtnica 3.Bulovec Tone,roj.1937 (Žirovnica pri Jesenicah),obrtnik 4.Bulovec Toni,roj.1 970 (Sydney),učenec 5.Kobal Adrijana,roj.1938 (Predmeja pri Ajdovščini),uslužbenka 6.Maurič Marija, roj.1920 (Drašiči) »upokojenka 7.Maurič Rudi,roj.1913 (Vertača)»upokojenec 8.Malalan Mari ja,roj.1927 (Ljubijana),uslužbenka 9.Malalan Eva,roj.1952 (Bonegi11 a) ,uslužbenka 10. Okorn Mati ja,roj.1912 11. Okorn Marija,roj.1898 12.Podrug Mari ja,roj.1939 13.Podrug Diana,roj.1964 14.Podrug Tanja,roj.1968 15.Prebil Martin,roj.1929 16.Slavic Tone,roj.1927 17.Stare Anica,roj.1945 18.Stare Franc,roj.1942 19.Stare Marko,roj.1966 20.Stare Vanesa,roj.1968 Šenčur pri Kranju),solastnik motela Stražišče pri Kranju),gospodinja Celje)»trgovka Sydney),dijakinja Sydney),učenka Kožarje pri Ljubijani)»upokojenec Maribor)»obrtnik Kranj) ,uslužbenka Kranj)»orodjar Sydney)»učenec Sydney)»učenka 21.Vaupotič Slavko,roj. 1937 (Šenčur pri Kranju)»obrtnik 22.Vaupotič Milena,roj.1938 (Šenčur pri Kranju)»gospodinja 23.Vaupotič Anica»roj.1963 (Kranj)»ekonomski tehnik 24.Vaupotič Slavko ml.,roj.1964 (Kranj),dijak 25.žigon Ivan,roj.1928 (Ljubijana),dipl .inženir 26.Žigon Hel1 a»roj.1936 (Karl-Marks Stadt)»gospodinja 27.žig6n Alenka,roj.1962 (Ljubijana) »dijakinja 28.2igon Eva,roj.1964 (Ljubijana) »dijakinja 29.žigon Andreja »roj.1968(Sydney)»učenka 30.žigon Brig i ta,roj.1975(Sydney),učenka 31.Košorok Lojze,siovenski izseljenec iz Sydneya 32.Gruden Pavi a»slovenska izseljenka iz Sydneya 33.Sečanski-Noussair Jovanka»bivša srbska izseljenka,ki je bila zaposlena v Ministrstvu za imigracijo in etnična vprašanja 34.Heimar Gabi,strokovna sodelavka Slovenske izseljenske matice 35.Markovič Luka,avtor knjige Pod avstralskim nebom. Potek poti ostalih povratni kov,ki so kasneje potovali z IR0,je bil podoben.Sčasoma so se izboljšale razmere na 1adji»begunci so postali potniki drugega in tretjega ra-zredajvstop na ladjo ni bil več omejen s spolom in stanom,med vožnjo so se organizirano učili angleškega jezika. B) Povratni ki,ki so si SAMI PLAČALI POT,so potovali z letalom iz Ljubljane ali Dunaja. KONEC Pripomba uredništva: V zadnji številki Avstralskega Slovenca kjer so obravnavani Slovenski povratniki iz Avstralije, na strani 13, je bilo nenamerno izpuščeno pri tabeli 12, zgornji del: Starejši povratniki. Pri spodnjem delu tabele 12 je izostala beseda; Otroci. Prav tako,na isti strani,pri tabeli 13,so bile izpuščene črtice,ki bi morale nakazovati, da so se povratniki vrnili: Povr.iz Ajdovščine, Metlike ,Trboj, Maribora in Šenčurja v lastno stanovanjsko hišo. Povr.iz Bežigrada, Sevnice in Kozarij so se vrnili v lastno stanovanje. Povr. iz Žirovnice in Ljubljane so se vrnili k svojim staršem. Zaradi zanimivosti naj še dodamo: Od takrat, ko je bila zgornja študija končana, se je vrnilo v Avstralijo šest povratnikov, zajetih v tej študiji. Prva družina, ki se je vrnila v Avstralijo, sta starša s sinom. Hči se je poročila s Slovencem in ostala v Sloveniji. V drugi družini sta se vrnila starša in sin. Breda Čebulj v Ljubljani ureja ogromno število podatkov,ki jih je nabrala med avstralskimi Slovenci. Delo bo njena diplomska naloga. Ko bo končano, kot nam je obljubila, ga bo poslala tudi Avstralskemu Slovencu za objavo. 22 NASE Danijela Hliš Thirion PAMETNA MARJETICA Sedi Marjetica, s poveJe.no glavo, in Iteje dinarje,nlsleč na mamo. Šteje In vzdihuje,premalo bo, In mlado srce je razočarano. Osmi marec spet trka na vrata, Marjetica pa lteje In po sobici koraka. Ne bo dovolj,za Zopek rož, aLi za bonbone,aH za bakreni obroč.. Njena mamica je sama,brez poročnega obroča, njena dobrota velika,njena ljubezen vroča, a ne bo dovolj,za bakreni prstan nI dovolj, joj,popadel jo je glavobol! Petletna punčka stekla je na vrt, potrgala je vse rumene rože regrata, starega,grenkega,a bogato rožnatega. Potem je stekla na dvo/ulČe, In med tisoč matiml kamenčki nalla okroglega,gladkega, ljubkega,In nanj napisala je. MATI,ZLATA MATI. Stekla je Marjetica z dvignjeno glavo, po papir In barvice,In sedla je na travo. Narisan prstan je Izrezala In v Ikatllco ga položila,polna navdušenja. In osni marec,Van žena, je bil na j lepi l, pri Marjetici In njeni mamici doma; Marjetica se z mamo poročila je, in za pecivo porabila vse dlnarčke. Stanko Aster-Stater DANICI ZA ROJSTNI DAN RoŽ_ru_de_čJh_ RudeČlh rož bom Vanlcl nabral: sanjavo nežnih cvetov polrazpetlh..., lep Šopek glavic v rosi ie odetih, za rojsten dan bom Zvezdici podal. RudeČlh rož ... Iz mojih sončnih gred: sto misli,sanj,bom cvetkam v Zop pridružil, vse trnke bom Iz stebeljc proč oružll, da varen bo In ljubkej11 v pogled. RudeČlh rož ... ki vzljubil sem v mladosti, ko prvi kreA je v srcu zagorel, ko prvič, sanjal sem v naravi prosti. RudeČlh rož ... opojnost sem dojel, ljubezni klic,milino vse sladkosti! RudeČlh rož ... jI v lase bom pripel. Stanko Aster-Stater STRUPEN JEZIČEK Strupen jeziček je kot blazen pes, ki z dneva v dan poseda,voha,laja. Pobudnikom pa skaže ve-i> svoj bte, če delo pridnih rok uspeh poraja. Priliznjen besedlčl okrog mize, povoha te,In zadyijo plat ob.liže. Zahrbtno pa se z dere In ugrize, da zlo jezika seže na najniže. Le sebi podlež bolhe naj obira, zaritnl (zrak sam sebi naj udriha, a bratov svojih trud naj ne podira. Svoj smrček žolt naj malce gor prlvlha, ter časa marnlk rok naj ne zavira...: peslha naj le sebi pod rep piha. Izseljeni Škrjanček DOZORI NAROD Vozori,narod,čas je tvoj. Naj minejo vojska Že dnevi! Za dar obstoja,za pogoj, naj sloge silil j o se spevi! Pogubna sila zemljo krije, premoč premoči se ne umakne; hudič zlo Želj no,slastno vpije, grozeč da v bombo kremplje vtakne, Zares preČudno dozoreva človeštva zgodovine vek. Miru lic bledih svit smeva, obdan s temo,s krvjo vsevprek. Prikaži se,relllna zarja, razma,blage volje dan! Po volji Stvarnika-Vladarja do zori, zdrami s e, zeml j an! NI več junaštva v moči. rok. Heroj je ta,ki roko da v zavesti sprave,porok vžgan, ki vse ljudi ljubiti zna. Kaj prida nam je bič orožja? Kdo užival zmago bo razd'jan? Kdo čutil kLic bo domotožja, ko domek vsak bo razkopan? Vozorl,narod moj!Za zgled se narodom sveta pokaži, da lepši bo vnaprej razgled, za mir junaško stoj na straži! KALI Jože Žohar ASH WEDNESDAY 1983 Through the lead ie6 0& gleen,billowing 4ea* ol *cn.eaming blanche* and leave*, the. o hange mantled witcke* took theiA heXJLUh,mortal ilight. People tAied bat lo*t thežJi iight. Now nwlxd *itence ove/i the HUl*,i* fretting. TheAe cuie no biAdi, to *-ing, no ahuAch bell* to hJjig. In vain a woman heA man i* catling: UndeA a*hej± o i theiA home hi* body lefat. And *he'* alone,o h eveAytlUng bene^t. In heat and Amoke and ticking falame*, GA.eenhill, Cockatoo, Mount Macedon and many otheA placets one now gone. Oh,tUdeA* ofa Apocalypse, (nit, Atop youAgcm*\ -But they a/ie dea^,bwuwig even (hewcAd* l&iid. ShiveAing town* ciAe counting theiA dead. Two lov en* cuddled together, and in a place catted Kalangadoo, Ioua cIvildAen, theiA mo then, oh thJjvtytvoo, buAnt,choked by smoke,gone ^oieven.. A man in agony died in the shell ofi hi* can. Qfuj humanely,man, thi* fielt 's leached now {p/i to (pA. Twelve hiAefiigkteA* trying to save otheA*, all stilt young ,*tAong and bKave, a* they dAove,theiA tAuck be&oiie theiA gnave. Vniends,goodby, goodby wive*, d liMiei 1, {fiuÖw*,nvthe/1*! It wa* dan*e macabie ofi Ash \JJedne*day 1983. -0, Loid,why to make me loo*e my ^cuth in thee? Danica PetriČ RE KV IE M Ko bodo zadiiati p/tat ko* tan j i v otAolkiii dlaneh in ko se bo tistje z dievja uubuZo po poti, bodo ptice zadnjič, zapele in na grobovih bodo zagoreli plameni sveč - jaz pa bom pela nekviem ŽIVIM... PREŠERNOVA AKADEMIJA NA S.D.S. (Nadaljevanje s 7. strani) Da pa ne bi vse bilo tako resnobno, je LOJZE KMETIČ recitiral "Lepo Vido" v petih "jezikih": v "francoščini", "italijanščini" , "nemščini" , "ruščini" in v "angleščini" . Seveda je bila pesem prirejena tako,da so jo vsi razumeli in z namenom da razvedri poslušalce. V tem je Lojze Kmetič vsekakor uspel, saj so mu navdušeno ploskali. Najbolj ganljivo pa je bilo,ko je zbor z Ivanko Šimec,kot prvo pevko, zapel "Luna sije" . Ivankin sproščeni in nasmejani obraz ter ljubek glas,sta pritegnila še druge v dvorani,ki še znajo besedilo in napev te sicer težke^ veličastne Prešernove pesmi. Za kraj in kot mladostna krona vse mu je nastopila folklorna skupina Planika.Mladi fantje in dekleta,ki so skoraj vsi rojeni v Avstraliji,in jih je v skupini že okoli štirideset, mogoče Prešerna niti ne poznajo niti ne razumejo, čutijo pa da NAM nekaj pomeni.Pred svojimi avstralskimi prijatelji se ne sramujejo obleči slovenskih narodnih noš in zaplesati slovenskih plesov. Odbor Slovenskega društva se globoko zahvaljuje vsem,ki so sodelovali pri izvedbi sporeda, posebno pa še Danici Petrič za organizacijo in režijo. Večer je bil res lep večer! Ko sem tam sedel tako zaverovan, kot da bi bil ponovno zaljubljen, sem se vprašal, zakaj sem ie pozabil Krst pri Savici, Vrbo, in zakaj znam samo Še Štiri vrstice pesmi Luna sije. In rilo je dalje po meni: zakaj ved teh pesmi tudi drugi ne vedo? Vključno z menoj, smo se res tako polenili in predali vabam in užitkom družbe v kateri živimo ?Delno, sem si rekel. Ta večer je dokaz, da imamo Še vedno nekaj čuta do Prešerna in njegovih poezij. Pesmi, ki smo se jih včasih naučili na pamet, smo mogoče res pozabili, toda Prešernov duh je do neke mere le ostal v nas in nas spremlja. Imamo pa tudi sposobnosti, da ga se boli razvijemo. Poskusimo .brez sramu. Danijela Hliš-Thirion NEMIRNA Bilo je temno in hladno v sobi, ko se je prebudila.Zakaj se je potem potila? Zakaj ji je bilo tako vroče kot če bi ležala na toplih skalah na obali? Prižgala je lue in pogledala na uro: Sele tri zjutraj! Cutila je, da ji postaja slabo, nekaj je bilo prav gotovo narobe z njo. Počasi se je odpravila do kopalnice, a nenadoma je zmanjkalo elektrike in soba se je spet potopila v temo. Rahlo je kriknila, postalo jo je strah, kajti v mislih se ji je poredilo spoznanje da sanje, ki so jo prebudile, morda sploh niso bile sanje! V spanju je namreč slišala ropotanje stekla, kot ce bi nekdo razbil okno in potem je v spanju čutila, kako je nekdo hodil po sobi, jo opazoval in nato izginil v prvo nadstropje, kjer sta ležala Marko in Dušan, njena otroka. Zdaj pa, ko je stala v temni sobi in otipavala steno, da najde pot do kopalnice, se je pričela tresti; kaj, če se je prebudila prav zato ker so se "sanje" v resnici dogajale? Pot na njenem telesu se je spremenil v mrzle kaplje ki so ji tekle po hrbtu in po obrazu. Končno je bila v kopalnici, a bala se je odpreti omarico s tabletami, ker je vedela,da bi v temi vse prevrnila. Vsedla se je na tla in si podprla glavo, pričelo jo je zebsti. Kaj storiti? Janez je bil odpotoval na službeno potovanje v Brisbane, in to za cel teden . Ce je res kdo v hiši, je bolje, da ostane čisto tiho dokler ne bo o tem res prepričana, potem pa lahko steče k sosedom na pomoč. Neka vrata so jeknila v tišino; kolikokrat je že prosila Janeza, da jih namaže, pa je vedno rekel: "jutri". Zdaj je bila kar zadovoljna, da jih še ni, kajti škripanje vrat je bilo prav gotovo znak da je zgoraj nekdo nepovabljen, ki je pravkar vstopil v otroško^sobo. Le da se fanta ne bi prebudila! Kajti morda je to le kakšen neizkušen tat, ki pač išče kaj bi ukradel. A če ga kdo preseneti, postane morda nevaren? Solze so ji zdrsnile po licu in morala si je priznati, da jo je strah. Spomnila se je filma, ki so ga vsi trije videli na televiziji prejšnji večer; o strahovih, ki so ponoči ne samo strašili ampak tudi morili! Le zakaj sta njena sinova tako rada gledala neumne, a grozne filme? Ona je bolj mežala kot pa gledala, a vseeno je ostala do konca filma. Spet ta vrata! Ali to pomeni, da se zdaj odpravlja iz otroške sobe spet v pritličje? Ona se mora torej vrniti v posteljo in se delati, kot da spi. Ja, kaj pa če je našel njeno zlatnino ? Saj mu ne more dovoliti, da jo oropa vsega in po tiho odide v neznano. A kako naj pride do telefona in pokliče policijo? Telefon je v kuhinji! Ojoj, tudi stopnice so zaškripale, prav gotovo bo tat zdaj zdaj v dnevni sobi. Je on izklopil elektriko? Prav gotovo, in če jo sedaj spet priklopi, jo bo našel na tleh, v kopalnici! Tiho a hitro se je odplazila proti spalnici in čudež, uspelo ji je priti do postelje ne da bi kaj prevrnila! Odejo si je potegnila čez glavo in s težavo dihala. Spet ji je bilo slabo, od s^trahu seveda! Čeprav pod oddejo, je nenadoma spoznala, da je v sobi spet svetlo.^ Nekdo je torej prižgal luč! Vedela je, da bo zdaj zdaj zakričala, kajti zdaj je bila prepričana, da tat ve, da ne spi; če bi spala, se ne bi skrivala pod odejo! NOD In ce bi spala, odeja ne bi tako trepetala kot da pokriva valovito morjel Celo telo ji je namreč tako trepetalo, da jo je postalo kar sram. Mar ni bila nekoč med taborniki? Mar je niso tam naučili, kako biti ponosen, korajzen in znajdljiv? Seveda, se jj je zabliskalo: zagrabila bo odejo in jo naglo vrgla proti vratom, kajti tat jo verjetno od tam opazuje. Rečeno, storjeno. Vse se je zgodilo v nekaj sekundah. Ko je odeja letela preko sobe je naša junakinja zaprla oči. Slišala je rahel krik, potem padec, in ropot stekla. Ponovno?! Odprla je oči, in zakričala. Nekaj velikega se je premikalo pod odejo, a ko sta se pokazali dve glavi, je še enkrat zakričala, tokrat jezno! "Smrkovca, kaj se vama je zmešalo?!" je okregala svoja sinova. u Mali Marko se je pričel jokati: "Kri mi teče, urezal sem se". " . ... v/ Dušan pa je skomignil z rameni in jo karajoče pogledal: "Vse si pokvarila, mami". "Jaz, jaz sem vse pokvarila? Kaj pa vidva? Skoraj sem imela srčni napad, tako me je bilo strah. Mislila sem, da je v hiši tat, hotela sem že poklicati policijo!" "Ah, si naju ze prej slisala?" je užaljeno rekel Dušan in končno sta se oba privlekla izpod odeje. Tam na tleh je ležala razbita vaza, luža vode in nekaj rumenih in rdečih vrtnic. Marko je pridno srkal kri s prsta in se malo poredno smehljal. "Sem ti rekel, Dušan, da naju je cula, ko sva razbila prvo vazo." Sedela je v svoji postelji in ju gledala; pomirila se je, in čakala na razlago. Tebi nič meni nič sta se fanta udobno namestila v njeni postelji, vsak na eni strani, in jo objela: "Vse najboljše za tvoj rojstni dan mami,' strla sva dve vazi, in potrgala vse vrtnice v vrtu, a cisto zares te imava zelo rada!" v "Cisto zares? Objela ju je in predlagala, da gredo vsi na čokolado v kuhinjo, potem pa bodo počistili razbito steklo . "Rože, roze mama, daj jih v eno drugo vazo, na tleh bodo uvele", je predlagal Dušan, in ona, da ga ne bi razočarala, mu ni povedala, da so imeli le dve vazi! "Veš kaj, prinesi mi moj kozarec iz kopalnice, tisti,ki sta mi ga lani podarila. V njem bodo vrtnice res lepe, kajne?" Nista bila proti ideji, zdaj se jima je slo le za čokolado! STE ŽE KUPILI SLOVENSKI KOLEDAR ZA LETO 1983? ČE ŠE NISTE,NA DRUŠTVU IMAMO SE NEKAJ IZVODOV KOLEDARJA,KI STANE SAMO $6. NA PRODAJ IMAMO TUDI ŠE NEKAJ PLOŠČ ANSAMBLA LOJZETA SLAKA IN A VSENIKOV, KOT TUDI PLOŠČE Z ZBOROVSKIM PET JEM. VPRAŠAJTE NA DRUŠTVU. Mislijo na nas Dragi prijatelji, potem ko sem mesec dni preživela me Slovenci, ki Živijo v Avstraliji, bi rada po tej poti izrazila svoje občutke in vtise,ki so mi obogatili moje Življenjske doživljaje. V Avstralijo sem odpotovala na povabilo moje dolgoletne prijateljice ZINKE GOLOB,ki živi v Sydneyu. Večkrat mi je ponovila povabilo.naj se odloČim za obisk daljnih in meni neznanih krajev. Mikalo me je to potovanje, hkrati pa sem si nekajkrat premislila, ker me je premagala negotovost, kako bom sprejeta v neznanem svetu. Ce se Že odločiš za tako dolgo pot,imaŠ po navadi kar dovolj pomislekov, najbolj pa človeka, nevajenega takih dolgih potovanj skrbi,kako se bo znašel v njemu tujem svetu,kako ga bodo sprejeli tamkajšnji ljudje. Ko je v meni le prevladala nad temi pomisleki velika želja srečati drago prijateljico in spoznati vsaj nekoliko življenje na petem Iconlinentu, sem se odločila in od-rajžala. Naj takoj rečem, da mi ni Žal in da sem doživelo nekaj lepega, da sem bogatejša za številna srečanja s prijaznimi ljudmi, našimi Slovenci, id živijo že leta v tej meni neznani deželi. Najbolj sem vesela spoznanja, da me v daljnem Sydneyu ni čakala samo prijateljica Zinkat ampak, da me je tam pravzaprav pričakalo veliko Slovencev, meni do tedaj neznanih prijateljev. Kot na primer zakonca ELIZABETA in FRANC BERKE,pa MILAN BUNČIČ in drugi. Kjerkoli sva s prijateljico potrkali na vrata, bodisi v obeh slovenskih domovih v Sydneyu ali pri kateri izmed slovenskih družin,kamor sva bili povabljeni, povsod sem bila deležna zvrhane mere pozornosti, prijaznosti, zanimivih pripovedi in seveda dobronamernih vprašanj kako je pri nas v domovini. Moja avstralska srečanja so me znova prepričala, da krepijo naši Slovenci, ki živijo v daljnem svetu, trdne vezi z domovino in da je takšno utrjevanje stikov med njimi in ljudmi iz matične domovine vedno dobrodošla priložnost vsak obisk. Počutila sem se prav počaščeno, ker sem lahko našim rojakom, kolikor sem pač znala in utegnila,približala najnovejše dogodke v domovini. Vsaka beseda, ki sem jo slišala in povedala je bila kamenček v mostu navezanosti,ki ga lahko pomaga graditi in utrjevati vsakdo,ki ga zanese zasebna ali službena pol med naše rojake na tujem. Krog Slovencev,ki sem jih spoznala med mojim Žal vse prekratkim bivanjem v Avstraliji,me je prepričal, da avstralski Slovenci ne bodo nikoli pozabili svoje domovine, da je izredno njihovo zanimanje za vse, kar se dogaja v njihovi matični domovini in da znajo zelo lepo skrbeti za to, da ne bi zamrla lepa slovenska beseda v tem oddaljenem delu sveta. Vedno znova se bom rada spominjala mojih avstralskih srečanj in potrudila se bom, da bom o tem, kar sem lepega in prepričljivega doživela v mesecu dni, znala lepo povedati tudi mojim prijateljem in znancem v Sloveniji. Vsem mojim avstralskim prijateljem še enkrat prisrčha hvala za vse lepo, kar sem doživela v njihovem krogu. Lepo pozdravljeni! ANICA KRAŠOVEC, Maribor Spoštovani tov. Žohar, vaše pismo z dne 9.3.1983 nas je zelo razveselilo, ker vidimo, da ste pripravljeni sodelovati z nami. V zameno za Avstralskega Slovenca vam lahko pošiljamo ''Naše razglede", poleg tega pa vam bomo posebej poslali slovensko mesečno bibliografijo Knjiga,iz katere si lahko izberete tudi kakšno monografsko publikacijo, Če bi vas zanimala. Prosimo, sporočite nam, Če vam Naši razgledi kot zamena ustrezajo in takoj jih bomo naroČili za vas. Lep pozdrav SLAVKO LOKAR Odd. za dopolnjevanje knjižnega gradiva. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana TRGOVINSKA MENJAVA Z AVSTRALIJO Obetaven, a neizkoriščen trg Avstralija (s 15 milijoni prebivalcev) veliko uvaža. Predlani, recimo, je uvozila za 23 milijard dolarjev blaga in storitev. Je torej bogato in obetavno tržišče, toda za Jugoslavijo neizkoriščeno, saj je bilo naše združeno delo udeleženo pri predlanskem avstralskem uvozu le z 19,3 milijona dolarjev svojega izvoza. Delno tudi zato, ker je to spet eden izmed trgov, na katerem nasi izvozniki nastopajo bolj kot tekmeci, preveč razdrobljeno. Avstralija je sicer daleč, vendar ima tudi za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo obetaven in bogat trg, ki nam ponuja precejšnje še neizrabljene možnosti izvoza. Gospodarske stike jugoslovanskega združenega dela z Avstralijo narekujejo, spodbujajo in omogočajo, prvič, urejeni meddržavni odnosi, drugič, naše narodnostne skupnosti izseljencev na peti celini, ki poleg vseh drugih zvez s staro domovino lahko predstavljajo tudi »gospodarski most«, tretjič, z Avstralijo ima Jugoslavija negativno bilanco trgovinske menjave, saj od tam uvažamo volno in ko /e, tja pa izvažamo še premalo blaga in storitev, in četrtič, nekaj naših delovnih organizacij in predstavništev se je v Avstraliji že uveljavilo, tako da imamo prve izkušnjfc in informacije, na osnovi katerih lahko gospodarsko sodelovanje razširimo in okrepimo. Narodni dohodek Avstralije je 9100 dolarjev na prebivalca. Pri 23 milijardah dolarjev smo udeleženi le z 19 milijoni_ Celoviteje je za uvod prikazal naše gospodarske stike z Avstralijo Marcel Koprol, nakazal pa je tudi možne smeri našega osvajanja avstralskega trga in opozoril na dejstva, ki jih je pri tem treba upoštevati. Avstralija je veliko tržišče. Čeprav ima samo 15 milijonov prebivalcev, je leta 1981 uvpzila za 23 milijard dolarjev blaga. Jugoslavija je bila pri tem udeležena samo z 19,3 milijona, a tudi to pomeni velik napredek, pravi skok, saj smo ieta 1979 izvozili v Avstralijo komaj za 8 milijonov dolarjev blaga in storitev (npr. Avstrija izvaža sem za 65 milijonov dolarjev). Letos bo naš izvoz na peto celino dosegel kljub recesiji več kot 20 milijonov dolarjev. Razmerje jugoslovansko-avstralske menjave je za nas zelo neugodno, vendar se zboljšuje: leta 1979 je bilo 1:10, leto kasneje 1:5, letos pa bo 1:4 (seveda še vedno v prid Avstraliji). Jugoslavija bi po mnenju Marcela Koprola morala in mogla prodirati na avstralski trg v treh smereh: prvič, poznati je treba izvozno blago, ki bi v Avstraliji šlo v prodajo. Zdaj je takih izdelkov le kakih 16, to pa je seveda premalo, zato je treba avstralske potrebe na novo dobro preučiti. Drugič, pri izvozu hran • se je trcb?i osredotočiti na tisto, po čemer tu največ povprašujejo, predvsem pa je treba prehrambeni izvoz strniti, ne pa da vsak naš izvoznik poskuša sam zase z vsem. Namesto 1,5 milijona dolarja pri izvozu prehrane bi lahko iztržili 5 milijonov. Perspektivni so tudi naši kemični izdelki in seveda tekstil kot povratni izvoz za naš znaten uvoz volne in kož iz Namesto 1,5 milijona dolarjev pri izvozu prehrane v Avstralijo bi lahko iztržili 5 milijonov. Perspektivni so tudi naši kemični izdelki in seveda tekstil kot povraten izvoz za naš znaten uvoz avstralske volne in kož Avstralije. Dobro je treba preučiti avstralske naložbene projekte in se vključiti vanje (načrtujejo kar za 27 milijard dolarjev naložb), seveda tudi s kreditiranjem, pri čemer nam ne bo lahko glede na to, da Japonska ponuja kredite po 6- do 8-odstotni obrestni meri. Obeta se nam, da dobimo v gradnjo eno elektrarno. Jugoslavija bi se morala vključil v skupna' vlaganja v avstralsko gospodarstvo tam, kjer je veliko brezposelnih. Leto 1983 bo volilno in vlada bo takim naložbam naklonjena. Nasploh pa je naše gospodarstvo tu še premalo znano, zato je treba prihajati na razstave in sejme z izdelki, ponudbami in informacijami. (Dobro je, da bosta Lesnina in Progres sodelovala na razstavi v Sydneyu, odzvala pa so se baje tudi še nekatera druga naša podjetja. Avgusta bo v Melboumu sejem transportne opreme, kjer prav tako ne bi smeli manjkati.) Meddržavni politični stiki so dobri in avstralska vlada zdaj prizna Jugoslaviji, da ima tržno gospodarstvo, prej so nas dajali v isti koš s SEV. Ugodnejši status smo dobili po zaslugi našega sodelovanja z GATT in avstralskih stikov s to organizacijo, seveda pa ne smemo prezreti tudi zaslug Gorenja, ki se je pred leti prvo spustilo v boj z avstralsko vlado za priznanje našega gospodarskega statusa. Vsak bi rad trgoval po svoje Poleg blaga lahko v Avstraliji nudimo storitve, na primer turistične in bančne. To je dokazala Jugobanka, ki tu deluje že 4 leta, in sicer z namenom: prvič, bolje spoznati avstralski trg in o tem obveščati naše združeno delo. Drugič, Jugobaka se je povezala z avstralskimi bankami in tudi posluje po avstralskih predpisih ter vodi račune za 9 korespon-dentov. Tretji namen je nudenje bančnih storitev jugoslovanskim izseljencem, ki so jim jugoslovanske banke v domovini seveda predaleč. Brane Nikolič pa je tudi povedal, kako z bančega vjdika gleda na naše gospodarske možnosti v Avstraliji. Trdi, kakor vsi naši sobesedniki, da je avstralski trg za naše združeno delo perspektiven. Sodi, da bi v več kot 20-milijardnem avstralskem uvozu približno 6 milijard dolarjev lahko uveljavilo tudi naše združeno delo. Poleg nudenja storitev, bančnih, prometnih, turističnih (tu že delajo Kompas, Adriatic, Dalmadja turist, Jugobanka in JAT) je mogoč blagovni izvoz. Prvi pogoj, da vsaj približno uravnovesimo jugoslovansko-avstralsko bilanco menjave, je po Nikoličevem mnenju boljša jugoslovanska izvozna organiziranost. Zdaj so namreč naši interesi in posegi na to piii:iiiiiiiiiitii?tmiimn)wniiuiiiuinm ^••M*(llll(tllllllllllll>llllltlllllll>llllll(lll(llllllllltlllttltllM>t(IMIIIIIItll>IIIIIIIIII)llkl»l*llll*tllllllltlVlllllMlllllltllllltl>l*|M|||f|||*||||||| I If lHIMIIIIIMtlMf f ll Quality Concreting and Excavating FOUNDATIONS, DRIVES, GENERAL CONCRETING AND LAND CLEANING DOONSIDE Paving & Building Pty. Ltd. Za usluge pokličite TONIJA ÖOLNARie PHONE: 626 4851 A.H. 636 9151 OF 23 LUCRETIA ROAD TOONGABBIE — LICENCED BUILDER - ZA VSA CEMENTNA IN IZKOPNA DELA. SE OBRNITE NA VAŽEGA ROJAKA, k I "I t It K t''l*IVIMIIMIIIIt||MtlltlMltltlf tllltllltllllllHIHIIHIIHMIf'till HIM IIIItMIIIIIIMIIIIIHMIMIIIIIIMIIt 1*1111 llllllllHlllillijIIIMllltllltllllll9f||||f|||||4flltlMllt|timillM(tMMIII1l" lHHMUIIUHHIMMMItH" HORSLEY PARK TA VERN CNR. HORSLEY DRIVE & HORSLEY ROAD (OFF WALLG-ROVE ROAD) (Z Wallgrove Road zavijete pri Shell črpalki in soli proti Horsley Parku trgovinam in še malo naprej) Tel- 6202043 Odprti smo med 10 dopoldne in 11. uro zvečer od ponedeljka do sobote, ob nedeljah med 12. opoldne in 10. uro zvečer. Vsako soboto s pričetkom ob 7. zvečer imamo nastopajoče razne glasbene umetnike. Raznovrstna in odlična hrana, vse vrste pijač. Juke-box, biljardne mize, darts, pin ball machines, ob nedeljah barbecue na prostem. Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti in uslužnosti. Naš hotel je hotel najnovejše vrste, ki ga je lastnik sam gradil cela tri leta. Se priporoča Zdravko Lubec z družino. SLOVENIJA Ma JAT-tovih letalih se v toku leta lahko brezplačno posloižite slušalk irn se osvežite z brezplačnimi pijačami!! JE SEDAJ NAJBLIŽJA VSAKO SREDO IM NEDELJO PRI NAKUPU VOZOVNIC. NAJHITREJŠE, NAJPRIJETNE J ŠE UŽIVAJTE V KOMFORTU AVIONA S ŠIROKIM TRUPOM ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA VAŠO POTOVALNO AGENCIJO ALI NA ZA JUGOSLAVIJO Odhod iz Sydneya ob 14.05 Odhod iz Melbourna ob 11.05 Prihod v Beograd naslednji dan ob 03.10 ODLIOflE VEZE IZ BEOGRADA DO: Zagreba, Ljubljane , Skopja , Sarajeva, Titograda, Ohrida, Splita,Dubrovnika, Zadra,Prištine in Osijeka. JAT SYDNEY- 126 PHILLIP STREET SYDNEY 2000, TEL. 221-2899, 221-219^ MFI BOURNE: 124 EXHIBITION SIR. MELBOURNE 3000, TEL. 63-6017, 63-6191 PERTH- 111 ST. GEORGES TERACCE 6000 PERTH TEL 322-2932, 322-2032