ŠTEVILKA LETO XLVI, 19. SEPTEMBER 2014 CENA 1.60 EUR Prenovljeni most v Smartnem Naročniki Savinjskih novic ob Dreti bo občane druženje na izletu ocenili povezoval v dobrem in s samimi pozitivnimi ocenami slabem STRAN 7 STRAN 17 BENCINSKI SERVIS ffîs Agip LE ras tel. 03 891 56 11 Oglasi lir hm itn'■h h / mm 1-1 itn šm »in in n. Mainoil plačilu tiikOf!!! 'Hlkl da ase t » pa»šnlGm ' Tolice do 3,35 C i pivialom do 2,B6 C i piviihom LiVnllliridki:.....I -Ti^m L'jlln041 Zl^lIJ < > E'M SEt'i ČV M K KRPAN -tv IHK KKi*AN ■ LtO m KhKfA.V . IIIA^I M LSfl l.THHl.OOi J.luU.iHI i i. Ali, i >4. ¿{.kAiLijUL.-vlhj •(CA« AlHiA UMU»! -M AK IW A t.iLU.OtM ■ STA» Jirt/ (u ■•."'Ju.tKJi (>jiiLu~ALNIk SPIDEfe KM I njSK]STRQP POODLIČNEH CENAH! Mit>JM()(ii>iO\[\SlyJ POPI ST! liifiTVOA'^ ■-..I^.ii Iv IHllirmtKSunUU.ioiuiiij 113444 FRIKOI.K h i-t>K ImMlM. HL£YSK>CAOMOM MU kJLttlLhlUA IKARlUHSKAi -OPtiarc zxo vnt.im . SILV Mttiif JTf n "»<15 Jflt ■ IKS-iIH ROTACIJSKA ¿070.01) < tMSSSf uifriSffii DSHKflS INft$gp& 1\]1 , PASTI iil/.U 1JA [\ J'iU \l NJI; *,i>k t, i/VAŠJH .FAhSOl K M SAJ y A KHi V t IIIIIN, MO/NOS r VAS« I MK U |ln|,,T......... iM ............. Dii K< . H .,i-,M'r I JfllU 11 i IMS 1.1 ld jlinvl \ .1 IIJ1-II: l>l t.....gjS .......k HJli 1 J.(HI lil I 1 Kmetijska /adrtrea Šalušku dotma / vami in vas ■ j» '400A .ss PRO (tU 7, PAO iMiUK" f.nri,(hii T.iSSJOf I 2 Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Pri zamenjavi dobavitelja energije previdnost ni odveč..............................4 Savinjsko-zasavska gazela: Med stotimi najhitreje rastočimi podjetji devet iz naše doline...............................4 Lokalne volitve 2014: Presenetljiv zasuk v solčavski občini..............5 Skupina Glin Nekateri ukrepi so se odrazili na dobrih polletnih rezultatih............................6 ZKZ Mozirje: Zadruga pod novim vodstvom.........................6 Občinski svet Gornji Grad: Na čelu Komunale zopet Purnat......................8 8. Lesarski praznik: V težkih časih za lesno industrijo je praznovanje lesa še pomembnejše......... 11 Hotel Plesnik: Nastop virtuoza Justusa Frantza.......................12 Alojz Kladnik: Pri triinosemdesetih že ob sedmih zjutraj na Korošici.......................16 Tretja stran Ali tudi vi plačujete preveč za elektriko? 22. marca letos je v Sloveniji začel veljati nov energetski zakon, ki je v skladu z evropskimi direktivami uvedel številne novosti. Slednje, med njimi izstopa hitrejša in enostavnejša zamenjava dobavitelja elektrike, naj bi imele pozitivne posledice predvsem za potrošnike. Znano je bilo, da so nekateri dobavitelji električne energije vezali odjemalce z večletnimi pogodbami. Za daljšo vezavo so jim ponujali določene ugodnosti. Zakon določa, da se lahko pogodba, tudi če je podpisana za več let, prekine po enem letu brez plačila kazni, nadomestila ali katerega koli drugega plačila. Postopek zamenjave dobavitelja elektrike je sedaj relativno enostaven. Odjemalec izpolni spletni obrazec, v katerega vnese svoje podatke, davčno številko in podatek o merilnem mestu, ki se nahaja na računu trenutnega dobavitelja. Po nekaj dneh dobi odjemalec po pošti dva izvoda pogodbe. Če ju podpisana pošlje nazaj novemu dobavitelju električne energije do desetega dne v mesecu, je že s prvim dnem naslednjega meseca dobavitelj zamenjan. Seveda dobi izvod obojestransko podpisane pogodbe s strani novega dobavitelja odjemalec na dom. Zakon nalaga dobavitelju elektrike tudi prikaz sestave proizvodnih virov energije na računu. S tem je odjemalcu omogočena lažja primerjava ponudnikov tudi po proizvodnih virih, ne samo po ceni. Ne glede na vse omenjene spremembe na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ugotavljajo, da potrošniki za elektriko še vedno plačujejo preveč. Na podlagi izkušenj v nekaterih evropskih državah so se zato odločili za organizacijo kampanje Zamenjaj in prihrani, v kateri lahko sodelujejo vsi gospodinjski odjemalci električne energije in zemeljskega plina na območju Slovenije. O tej kampanji in tudi nekaterih odzivih dobaviteljev električne energije pišemo v tokratni temi tedna, še bolj aktualne pa so trenutno novice v zvezi z bližnjimi lokalnimi volitvami. Kandidati so znani, danes naj bi vse volilne komisije javno objavile njihove sezname z upoštevanjem izžrebanega vrstnega reda. Če se ni vmes zgodilo kaj izrednega, imamo od včeraj novo slovensko vlado, v oktobru pa bodo na novo oblikovane še lokalne oblasti. In potem? Potem se začne odločilna epizoda slovenske zgodbe o samostojnosti, v kateri ne bo popravnega izpita. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 38, 19. september 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 3 Tema tedna, Aktualno KAMPANJA ZVEZE POTROŠNIKOV SLOVENIJE ZA SKUPINSKI NAKUP ELEKTRIKE IN PLINA Pri zamenjavi dobavitelja energije previdnost ni odveč Zveza potrošnikov Slovenije je pristopila k izpeljavi večje akcije skupinskega nakupa električne energije in zemeljskega plina. Kampanja, poimenovana Zamenjaj in prihrani, poteka po zgledu podobnih akcij v številnih evropskih državah. Na spletni strani za primerjavo ponudb zavarovalnic, bank in distributerjev elektrike varcuj24.si kampanjo sicer podpirajo, saj pozdravljajo akcije, ki omogočajo varčevanje, vendar potrošnikom svetujejo, da pred podpisom pogodbe še enkrat sami preverijo, če so s to ponudbo res dobili najboljšo ceno na trgu. SKUPNI KAMPANJI NAKUPA SE LAHKO POTROŠNIKI PRIDRUŽIJO DO 15. OKTOBRA Po ocenah poznavalcev, tako navajajo na spletni strani zveze, velika večina potrošnikov kljub izbiri še ni menjala dobavitelja energije in za elektriko ali plin plačuje preveč. Na zvezi so se zato odločili, da tudi v Sloveniji poskusijo izvesti kampanjo, s katero potrošniki na trg stopajo združeni in z večjo pogajalsko močjo poskušajo doseči kar najboljše pogoje nabave energije. Kot zagotavljajo, je sodelovanje omogočeno vsem potrošnikom, ki so gospodinjski odjemalci elektrike ali plina v Sloveniji. Kdor se želi pridružiti akciji, mora do 15. oktobra izpolniti obrazec, ki ga najde na spletni strani www. zamenjajinprihrani.si. Ob prijavi je potrebno navesti podatke o pretekli porabi energije, na podlagi katerih bodo organizatorji kampanje lahko ocenili prihranke in s tem potrošniku pomagali pri odločitvi, ali se mu zamenjava dobavitelja izplača ali ne. Prijava v kampanjo je povsem nezavezujoča in brezplačna. Licitacija med zainteresiranimi dobavitelji se bo pričela 16. oktobra. Zmagovalec bo tisti dobavitelj, ki bo ponudil najnižjo ceno. Partner zveze pri skupinskem nakupu bo nizozemsko podjetje PrizeWize, ki je s svojo tehnično podporo sodelovalo pri večini podobnih kampanj v drugih evropskih državah. Zmagovalec na licitaciji bo moral omenjenemu podjetju za vsakega pridobljenega potrošnika plačati provizijo, iz katere se pokrivajo stroški kampanje. PODJETJE ELEKTRO CELJE ENERGETIKA SE LICITACIJI NE BO PRIDRUŽILO Na spletni strani www.varcuj24. si opozarjajo, da bi se znalo zatakniti ravno pri omenjeni proviziji, ki naj bi po podatkih s strani Elektro Celja znašala okoli 30 evrov na pridobljeno stranko. To naj bi bilo razmeroma visok strošek za dobavitelja, ki bi lahko povzročil, da zmagovalna ponudba sploh ne bo najbolj ugodna na trgu. V podjetju Elektro Celje Energetika, ki ima tudi v Zgornji Savinjski dolini veliko odjemalcev, so se zato že odločili, da v licitaciji ne sodelujejo, saj se ne strinjajo z vsemi danimi pogoji. Kot so navedli v odprtem pismu zvezi, so se odločili, da bodo kupcem pod istimi pogoji po- Podjetje Elektro Celje Energija, d.o.o., ki ima v Zgornji Savinjski dolini velik delež strank, v svojem odprtem pismu navaja, da jim v Zvezi potrošnikov Slovenije do pričetka kampanje niso znali argumentirano odgovoriti na njihove pomisleke. Po zavrnitvi njihovih predlogov so se zato odločili, da pri licitaciji pod takšnimi pogoji ne bodo sodelovali, bodo pa kupcem ponudili nižje cene, kot jih bo na licitaciji dosegla zveza, pod istimi pogoji. V pismu opozarjajo tudi na dejstvo, da so »poslovni modeli dobaviteljev energije različni; nekateri imamo lastne poslovne enote, nudimo partnerske ugodnosti za naše kupce, izposojamo merilce porabe, omogočamo uporabo brezplačne mobilne aplikacije, plačila na mestih brez provizije itd., nekateri nič od tega. Ste potrošniku pojasnili, da z menjavo dobavitelja tudi obprodajna storitev ne bo več ista?« Na Zvezi potrošnikov Slovenije poskušajo z združenimi potrošniki in s tem večjo pogajalsko močjo doseči kar najboljše pogoje nabave energije. (Foto: IS) nudili nižje cene, kot jih bo na licitaciji dosegla zveza. To naj bi bilo mogoče, ker ne bodo plačali visoke provizije zvezi in podjetju Pri-zeWize. Kot še navajajo na spletni strani varčuj24.si, tudi podjetje GEN-I opozarja na dejstvo, da je v tujini, kjer je že prišlo do podobnih akcij, bilo mogoče na trgu izbrati ugodnejšo ponudbo od pridobljene v kampanji. SAVINJSKO-ZASAVSKA GAZELA Na omenjeni spletni strani potrošnikom svetujejo, da se akciji priključijo, saj bo večje število zainteresiranih omogočilo nižjo ceno in obenem povečalo konkurenco med dobavitelji. Ti bodo videli, da so potrošniki pripravljeni prestopiti k ponudniku z najboljšo ponudbo, in bodo primorani ponuditi ugodnejše pogoje od sedanjih. Tatiana Golob Med stotimi najhitreje rastočimi podjetji devet iz naše doline Časopisna hiša Dnevnik že od leta 2001 izbira najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji. Poleg gazel na državnem nivoju izberejo najboljše tudi v posameznih regijah. V okviru izbora objavijo seznam sto najhitreje rastočih podjetij. V savinjsko-zasavski regiji se je na seznam uvrstilo tudi devet podjetij iz Zgornje Savinjske doline. Najvišje, na 22. mestu, je podjetje Zadražnik transport iz Mozirja, kjer je bil indeks rasti prodaje v zadnjih petih letih kar 357. Na 35. mestu je podjetje Arbus z Ljubne-ga ob Savinji (indeks 287) in na 39. Etos PIC z Rečice ob Savinji (279). Na 56. mestu jim sledi Pa-natop iz Nazarij. Na 61 in 64. mestu sta dva samostojna podjetni- ka Pavle Koren z Rečice ob Savinji in Josip Šamu iz Mozirja. Do konca lestvice stotih je na 84. mestu še podjetje G 3000 PS iz Nazarij in dve podjetji iz Luč - na 89. mestu Moličnik in na 92. mestu Bio-masa. Gazela je izbor najboljših hitro rastočih slovenskih podjetij. Namen projekta je izbrati in nagraditi podjetja, ki v celoti izkazujejo lastnosti gazel - dinamičnost, hitro rast, uravnotežen razvoj in intenzivno zaposlovanje, ob tem pa so odgovorna do zaposlenih in do okolja, v katerem delujejo. V letu 2011 je bila zlata slovenska gazela lju-bensko podjetje KLS, leto pred tem pa so prejeli srebrno gazelo. Štefka Sem 4 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Aktualno, Iz občin KANDIDATURE ZA LOKALNE VOLITVE VLOŽENE Presenetljiv zasuk v solčavski občini Čeprav imajo občinske volilne komisije še čas do uradne objave imen kandidatov za župane in občinske svetnike, smo jih povprašali po številu županskih in svetniških kandidatur. Med tem so že tudi med ljudmi zaokrožila imena pre-tendentov za županske položaje v Zgornji Savinjski dolini. Največje presenečenje je brez dvoma dejstvo, da dosedanji župan občine Solčava Alojz Lipnik ni vložil kandidature, jo je pa v tej občini vložila nekdanja svetnica in podžupa-nja v mandatu 2006-2010 Katarina Prelesnik. Solčavska občinska komisija je prejela eno vlogo za župansko mesto, za katero pa nam je sedanji župan Lipnik potrdil, da je ni oddal on in da ne kandidira na omenjeno funkcijo. Za sedemčlanski občinski svet se je prijavilo 14 občanov. V Gornjem Gradu se za županski stolček potegujejo štirje kandidati, za 11-članski občinski svet je kandidature pravočasno oddalo 30 oseb. Kot ve povedati ljudski glas, se za županski stolček potegujejo OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI sedanji župan Stanko Ogradi, nekdanji župan Toni Rifelj, poleg njiju pa še Miran Ugovšek in Tomaž Čretnik. Na Ljubnem ob Savinji so na občinski komisiji prejeli tri vloge za župana, kot so nam potrdili kandidati sami, so njihova imena sledeča: sedanji župan Franjo Naraločnik, Paul Orešnik, ki je bil Naraločnikov nasprotnik že na prejšnjih volitvah, ter Damijan Nerat iz Radmirja. Za svetnike se poteguje 25 pretende-tov, voli se jih enajst. V Lučah tokrat župan Ciril Rosc ne bo imel protikandidata, za 11-članski občinski svet pa se je prijavilo 18 kandidatov. Tudi mozirski župan Ivan Suho-veršnik ostaja edini županski kandidat v svoji občini, za občinski svet pa je bilo vloženih 5 list, na katerih je lahko največ 13 imen, kolikor jih šteje občinski svet. V Nazarjah si bosta stala nasproti sedanja županja Majda Pod-križnik in Matej Pečovnik. Za ostale kandidate, o katerih se je govorilo, se je izkazalo, da ne bodo kandidirali. 25 pa je tistih občanov, ki O pravilniku za denarne pomoči v naslednjem mandatu Na nedavni seji so se rečiški občinski svetniki seznanili z mnenjem o omejitvah poslovanja po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Na dnevnem redu je bil sprva tudi sprejem pravilnika o enkratni denarni pomoči v občini, vendar o točki niso razpravljali. Ugotovili so, da za omenjeno pomoč v letu 2014 v veljavnem proračunu za ta namen ni zagotovljenih sredstev. Prav zato so se odločili, naj se obravnava pravilnika prenese v naslednji mandat občinskega sveta. V letu 2011 je stopil v veljavo zakon o preprečevanju korupcije, ki je zaradi svoje kompleksnosti prive-del do nekaterih dilem, ki jih je bilo potrebno kasneje pojasniti. Re-čiška občinska uprava je bila tako v dilemi, ali dolžnost izogibanja sebe vidijo v 11-članskem občinskem svetu. Na Rečici ob Savinji je občinska komisija potrdila eno kandidaturo navzkrižju interesov po tem zakonu pomeni, da se na različne javne občinske razpise, kot je to v primeru razpisa za kmetijstvo ali za izgradnjo malih čistilnih naprav, lahko prijavijo svetniki, ki so sodelovali pri sprejemu občinskega proračuna ali pri sprejemanju odlokov o tem področju. Tak svetnik naj ne bi smel kandidirati na občinskih razpisih. Za mnenje so tako prosili komisijo za preprečevanje korupcije, ki je poslala obsežno obrazložitev. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Majda Potočnik, po sprejeti obrazložitvi komisije svetnik ali funkcionar sme sodelovati s prijavo na javnem razpisu v primeru, če se izloči iz postopka že vse od priprave konkretnega razpisa naprej. Marija Lebar za župana, neuradno naj bi bil to Vinko Jeraj, in 17 za 9-članski občinski svet. Tekst in foto: Marija Lebar Alojz Lipnik, župan občine Solčava: »Res je, nisem vložil kandidature za župana na tokratnih volitvah. Za mano sta dva mandata intenzivnega dela. Trudil sem se z vso močjo, s skromnim znanjem in po svoji vesti, ki je zelo občutljiva. Ob sanaciji finančne situacije občine sem dajal poudarek razvojnim projektom, katerih sadovi so, predvsem pa bi morali biti vidni v prihodnosti. Ustvarile so se dobre razmere za nadaljnji razvoj. V teku so številni projekti, financirani s strani EU. Želim, da jih ljudje, ki bodo prevzemali krmilo občine, modro pripeljejo do konca. Delo župana je odgovorno, naporno, stresno. V osmih letih človek pusti določen pečat kraju. Naj pridejo še drugi, z novo energijo ... Želim čim manj egoističnih zasebnih interesov, zahrbtnosti, delitve ljudi na »naše in ne-naše« in čim več zagnanega dela, ki bo nam in našim zanamcem prineslo boljši jutri. Moja odločitev, da ne kandidiram, je osebna. Več časa bom namenil svoji družini, ki mi pomeni neizmerno veliko. Seveda pa sem človek, ki si želi novih izzivov. Ogromno jih je. Življenje mi je prineslo kar nekaj izkušenj in znanja. Veliko imam prijateljev v državnih inštitucijah, v tujini in podjetjih, s katerimi sem v preteklih letih odlično sodeloval, zato so odprte številne možnosti.« SVETOVNI DAN TURIZMA V MOZIRJU Tokrat priznanja najlepše urejenim gostinskim lokalom Mozirjani, predvsem člani turističnega društva in ostalih društev v občini, bodo letošnji svetovni dan turizma obeležili 25. septembra. Na slovesnosti, ki bo ob 18. uri v restavraciji Gaj, bodo ob tej priložnosti podeljena priznanja letošnjega ocenjevanja za najlepše urejen gostinski lokal. Člani komisije turističnega društva so bili na terenu dvakrat. Obakrat so ocenjevali zunanjo in notranjo urejenost gostinskih lokalov ter privlačnost za obiskovalce. Rezultati bodo razglašeni na priložnostni slovesnosti, ob kulturnem programu in kasnejšem druženju. Dve uri prej, torej ob 16. uri, se bodo Mozirjani zbrali na trgu, od koder se bodo podali na pohod ob levem bregu Savinje, po pešpoti na ogled Muzeja Vrbovec. Po ogledu se bodo po ločki strani vrnili v restavracijo Gaj, kjer bodo prisostvovali slovesnosti ob prazniku. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 5 Gospodarstvo SKUPINA GLIN Nekateri ukrepi so se odrazili na dobrih polletnih rezultatih Na letošnjem Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju je med ostalimi zgornjesavinjskimi podjetji sodeloval tudi nazarski Glin, ki se tam predstavlja že tradicionalno. Po besedah direktorja Fortija Krivca so z obiskom na svojem razstavnem mestu zelo zadovoljni, saj je bil boljši od predhodnega leta ali dveh. Dokaj zadovoljni so tudi z rezultati poslovanja, ki že nekaj časa kažejo rast. POMEMBNI STIKI Kot pravi Krivec, je sodelovanje na sejmu pomembno, saj je v zadnjem času ob propadu nekaterih lesarskih podjetij zaznati napačne informacije, da Glin ne posluje več. Vendar je ravno obratno, njihovo poslovanje je v dokaj dobri kon-diciji. ni kupci, ki se zanimajo za menjavo stavbnega pohištva pri prenovi svojih hiš. Glin jim pri tem lahko zagotovi celotno dobavo in montažo, uredi tudi prijavo na sredstva eko sklada, lahko pa le dobavi želene elemente. Individualni investitorji so za Glin pomembni zato, ker so objek- Število zaposlenih v Glinu je v tesni povezavi z obsegom pridobljenega posla in racionalizacijo proizvodnega procesa. Na sejmu so na ogled postavili celotno generacijo lesenih oken in vrat ter ostalih izdelkov iz svojega prodajnega programa. Tokrat po Krivčevih besedah na sejmu ni bilo veliko ponudnikov lesenega stavbnega pohištva. Z obiskom na njihovem razstavnem mestu so zelo zadovoljni, saj je bil občutno boljši kot v zadnjih letih. IZPLEN BO ZNAN V PRIHODNJIH TEDNIH Na sejmih se običajno konkretni posli ne sklepajo, se pa izmenjajo številne informacije in povpraševanja kupcev. Koliko bo na podlagi tega sklenjenih tudi poslov, bo znano v prihodnjih tednih, vendar iz izkušenj na Glinu vedo, da je odziv na predstavitve na sejmih vedno dober. Pri tem je pomembno, da so na takih dogodkih navzoči individual- ti manjših gabaritov, prenova hitreje končana in zato krajši plačilni roki in hitrejši obrat denarja. DOBRI POLLETNI REZULTATI V zadnjih dveh letih se prihodki od prodaje počasi večajo. »Prvič po več letih smo letošnjo zimo delali s polnimi kapacitetami. To se je odrazilo v tudi polletnih rezultatih, ko smo zabeležili za desetino višjo rast prodaje,« pravi Krivec. Izboljšani rezultati so odraz nekaterih ukrepov, ki so jih v družbi zavzeli s ciljem znižanja stroškov. Lani so uvedli novo informacijsko podporo, s katero so skrajšali pot od ponudbe do izdelka. Obrestujeta se sprotni nadzor nad stroški in delo na izobraževanju zaposlenih. ENERGETSKA UČINKOVITOST Precejšen delež prihodkov od prodaje po besedah odgovorne za Direktor Forti Krivec: »V Glinu smo optimistični kljub temu, da dnevno občutimo nestabilno gospodarsko in politično situacijo v državi.« komercialo Darije Vrhovnik družba Glin ustvari z uspešnimi prijavami na razpise energetskih sanacij javnih stavb. Ker iz tega naslova ne morejo pričakovati zadostnih dobičkov, so morali razmišljati še o drugih tržnih možnostih. Pospešili so oglaševanja s ciljem pridobiti več individualnih kupcev, prav tako se intenzivno trudijo s prodorom na tuje trge, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Prvi posli z Nemčijo so že bili realizirani. Kot pravi Vrhovnikova, bodo v komerciali še naprej usmerjali veliko pozornost pridobivanju kupcev preko meja, saj ima Glin zelo velike proizvodne zmogljivosti in če jih želijo izkoristiti v čim večji meri, je slovenski trg zanje premajhen. TOLIKO LJUDI, KOLIKOR JE DELA Število zaposlenih v Glinu je v tesni povezavi z obsegom pridobljenega posla in racionalizacijo proizvodnega procesa. Trenutno je zaposlenih 85 ljudi. Po stečaju invalidskega podjetja Glin IPP je vodstvo družbe Glin ponudilo zaposlitve v svoji proizvodnji 35 delavcev Glin IPP. Te so v mesecu juliju nato zaposlili v skupini Glin. Večina od njih je tam še vedno zaposlena, manjšemu številu pa po izteku datuma pogodb za določen čas trenutno niso podaljšali. Krivec pravi: »Lahko se še pokaže potreba po ponovnem zaposlovanju, pač glede na ozka grla in potrebe proizvodnje. Zaposlujemo lahko le toliko ljudi, kolikor kažejo potrebe proizvodnje in kolikor prenese ekonomika poslovanja.« OPTIMISTIČNI GLEDE NADALJNJEGA POSLOVANJA »V Glinu smo optimistični kljub temu, da dnevno občutimo nestabilno gospodarsko in politično situacijo v državi. Želimo pa si, da bi se besede izrečene s strani lokalne oblasti in državnih predstavnikov na nedavnem Lesarskem prazniku v Nazarjah o izboljšanju situacije v lesno predelovalni industriji čim prej vsaj delno uresničile,« še dodaja Krivec. Tekst in foto: Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Pod novim vodstvom V petek, 12. septembra, se je sestal upravni odbor Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge Mozirje. Sporazumno so razrešili funkcije dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Stanka Zagožna. Za novega v. d. direktorja so imenovali samostojnega svetovalca Uroša Gre-šaka. Sprememba se je zgodila na pobudo največjih upnikov - bank in Mercatorja. Upniki so ob tem zagotovili, da zadruga ne bo šla v stečaj. Funkcijo je Grešak nastopil takoj. Ko se bodo zadeve v zadrugi nekoliko umirile, pa bo pripravljen tudi na pogovor za javnost. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Iz občin, Organizacije ŠMARTNO OB DRETI Most bo občane povezoval v dobrem in slabem V Šmartnem ob Dreti so v okviru praznika občine Nazarje 10. septembra namenu predali prenovljeni most preko reke Drete. Trak sta v družbi šolarjev in občanov slavnostno prerezala županja Majda Podkrižnik in predsednik šmar-ške krajevne skupnosti Mirko Brezovnik. Brezovnik je povedal, da je bila obnova mostu nujna pridobitev, pomembna ne le za kraja- ne, ampak tudi za širšo javnost. Dela so trajala mesec in pol, v tem času so krajani uporabljali brv, ki jo je izdelal Bojan Mikek. Pohvalil je dobro sodelovanje z ostalimi občinskimi svetniki, ki so videli potrebo po prenovi mostu in so projekt potrdili. Županja Podkrižnikova je omenila, da je potrebo po obnovi mostu izrazila tudi mozirska Ko- Most so v uporabo predali (od leve): županja Majda Podkrižnik, Bojan Mikek, direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc in predsednik šmarške krajevne skupnosti Mirko Brezovnik. (Foto: Štefka Sem) REČICA OB SAVINJI Cesta mimo Dohtarjevega izvira bo zaprta do 27. septembra Februarski žled in posledične poplave, ki so mu ponekod sledile, so prizadele tudi občino Rečica ob Savinji. Za odpravo teh posledic je občinska uprava od države uspela pridobiti sredstva, potrebna za sanacijo lokalne ceste ob Mozirnici. Izbrani izvajalec podjetje PGP Poljane d.o.o. je začel z izvedbo sanacijskih del na lokalni cesti na relaciji Mozirnica-priključek Dol. Predvideno je, da bo cesta zaradi sanacije zaprta do 27. septembra. V okviru sanacije lokalne ceste bodo v okolici Dohtarjevega izvira na dveh lokacijah na najožjem delu zgradili kamnito betonski podporni zid v dolžini 68 metrov. Celotna vrednost del znaša nekaj več kot 45.700 evrov. Od tega bo država prispevala 37.125 evrov, občina pa bo plačala DDV, ki se pri državnem sofinanciranju ne šteje Dela na sanaciji ceste ob Mozirnici kot upravičen strošek. (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Marija Lebar Savinji) munala, saj most ni bil več varen. V tem mandatu je po njenih besedah to že četrti most, ki so ga prenovili. Investicijo v višini 40 tisoč evrov je pokrila občina. Dela je opravila Komunala Mozirje s podizvajalci. Županja se je zahvalila vsem za strpnost v času del in za odstopljena zemljišča. Posebne pohvale sta bila deležna Brezovnik, saj je zelo dejaven, ne le pri pripravi in izvedbi projekta, ampak vzorno skrbi za potrebe v kraju, ter Mikek, ki je z izdelavo brvi domačinom omogočil prehod reke v času del. V kulturnem programu so sodelovale ljudske pevke Lipa, šolarji s podružnične osnovne šole Šmartno ob Dreti in harmonikar Klemen Lam-prečnik. Most je blagoslovil domači župnik Ivan Šelih. Štefka Sem 4. Festival ovčje volne Bicka na Solčavskem Na Solčavskem tudi letos pripravljajo Festival ovčje volne. Tako bo od 19. do 21 septembra Center Rinka - Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega v sodelovanju z društvi in posamezniki pripravil niz dogajanj povezanih z ovco in njeno volno. V petek si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo polstenih oblačil in se sprostili ob ognju ob pravljicah. V zgodnjem sobotnem jutru se lahko podajo na Strelovec in si ogledajo prigon ovc do kmetije Knez in striženje. V dopoldanskem času bodo v Solčavi potekale delavnice polste-nja, predelave, česanja in sortiranja volne. Druženje bodo organizatorji festivala zaključili s kulinarično kulturnim večerom ob citrah. V nedeljo dopoldne bodo razstavili volnene izdelke na tržnici in pripravili modno revijo. Obiskovalci se bodo lahko sprostili ob pastirskih igrah in vižah domačih muzikantov. Popoldne se bodo na prireditvi Pod to goro zeleno predstavili ljudski pevci in godci. V času festivala si bo moč ogledati še atelje Majnik, razstavo ročnih del in metuljev v župnišču in se prepustiti kulinaričnemu raz-vajanju pri turističnih ponudnikih na Solčavskem. Marija Šukalo Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 7 Iz občin, Politika OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Po skoraj letu dni na čelu Komunale zopet Purnat Na zadnji seji v tem sestavu so gornjegrajski svetniki v četrtek, 11. septembra, zaključili poglavje izbire direktorja gornjegrajske Komunale, ki je trajalo skoraj leto dni. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je občinski svet soglasno (prisotnih je bilo osem svetnikov) potrdil Zdenka Purnata za direktorja. Po hitrem postopku so sprejeli še odlok o volilnih enotah za volitve članov občinskega sveta in župana ter odkup zemljišča za nova parkirišča. KOMISIJA PODALA POZITIVNA MNENJA NA RAČUN PURNATA Predsednik komisije Franc Rup je svetnikom podal odločitev komisije, in sicer, da se jim zdi Zdenko Purnat primernejši kandidat za direktorja kot kandidat Bogomil Breznik. Bila sta edina kandidata od 17 prijavljenih, ki sta poslala formalno popolne prijave. Pri odločanju o primernejšem kandidatu je komisija, ki na zadnjih sejah ni delovala popolna (izstopila sta Franc Galin in Tomaž Čretnik), podala številna pozitivna mnenja na račun Purnata. Njegovo prednost so videli v tem, da je doma- V teh dneh se je v domačem Mozirju mudil Jure Bizjak, ki že od julija dalje biva v Bruslju, kjer je v službi. Povprašali smo ga, kako poteka njegov delavnik in kako se počuti v prestolnici združene Evrope. Jure Bizjak je po izobrazbi diplomirani upravni organizator. Po končanem študiju se je zaposlil v slovenskem državnem zboru, kjer je bil dobra tri in pol leta. Z letošnjim 1. julijem je sprejel delovno mesto asistenta evropskega poslanca Franca Bogoviča. Delovna zasedanja so enkrat mesečno tudi v Strasbourgu, kamor skupaj s poslanci potujejo tudi njihovi pomočniki oziroma asistenti. POKRIVA STROKOVNO ASISTENCO ZA KMETIJSKO PODROČJE Evropski poslanec Franc Bogovič je član dveh parlamentarnih odborov, in sicer odbora za regionalni razvoj in odbora Agri za kmetijstvo in razvoj podeželja. Ima dva asistenta, Jure pokriva strokovno asistenco za kmetijsko področje. Sicer ima vsak evropski poslanec še dva asistenta v Ljubljani, ki koordinirata delo in usklajevanja ter pripravljata srečanja in dogodke doma. Bizjak zagotavlja strokovno pomoč pri Predsednik komisije Franc Rup je povedal, da se jim zdi Zdenko Purnat primernejši kandidat za direktorja Komunale Gornji Grad. (Foto: ŠS) čin, pozna delovanje Komunale, predložil je primeren plan dela, dobro sodeluje s sodelavci ... V ozir pa so vzeli tudi za nekatere sporen 11. člen njegove pogodbe, po kateri mu v podjetju pripa- Jure Bizjak zagotavlja strokovno pomoč pri urejanju zadev v zvezi s sprejemanjem zakonov in predpisov, ki jih predlaga Evropska komisija. (Foto: ML) urejanju zadev v zvezi s sprejemanjem zakonov in predpisov, ki jih predlaga Evropska komisija. Spremlja celoten proces od poga- da zaposlitev na drugem delovnem mestu, primerna njegovi izobrazbi, v kolikor ne bi bil več direktor. SPOREN ČLEN ŽE SPREMENILI Komisiji se je zdel strošek dveh visoko izobraženih oseb (v kolikor bi za direktorja izbrali koga drugega) za Komunalo prevelik. Glede spornega člena je Franc Rup opozoril župana Stanka Ogradija, da naj ne bo v novi pogodbi, da se ob naslednjem razpisu ne bi ponovno srečevali s podobnimi pomisleki, na kar je Ogradi odgovoril, da so ta člen že spremenili. Za drugega kandidata Breznika je komisija v obrazložitvi zapisala, da ne pozna dovolj dobro lokalnega okolja, premalo pozna komunalno dejavnost, ne pozna financiranja Komunale in podobne zaključke. Župan Ogradi je dodal, da je Purnata opozoril, da se mora Komunala izboljšati, da bo potrebno narediti več reda in nadzora pri delu, treba bo stremeti za boljšim izkoristkom delovnega časa in boljšo kontrolo ter sledljivost dela zaposlenih. Štefka Sem a zanimiva in janj dalje. V njegov delokrog sodi tudi usklajevanje različnih administrativnih zadev, vse do urnika poslanca in rezervacij ter nakupa različnih potrebnih vozovnic. Uradni delovni teden šteje 42 ur, »večkrat pa je treba tudi potegniti, včasih vse do poznih večernih ur,« pravi Jure. SLOVENSKE DRUŽBE V BRUSLJU NE MANJKA V času od poletja je razmere v Bruslju tako službeno kot sicer že dobro spoznal, našel si je tudi stanovanje. Informacije pridobiva tudi od ostalih asistentov, zlasti tistih, ki so na teh položajih že več mandatov. »Radi si pomagamo med seboj,« je povedal Jure. V prostem času, to je ob koncih tedna, je čas za sprostitev. Takrat se druži predvsem s Slovenci, ki jih je v Bruslju precej. Tudi tukaj izmenjava izkušenj in informacij pride prav. Domov se Jure Bizjak vrača približno enkrat na mesec. Malo dalj časa se bo mudil v Mozirju v času božično-novoletnih počitnic. Sicer pa v dobi sodobnih komunikacij dom ni več tako zelo oddaljen, meni Jure, ki bo v sedanji službi ostal vsaj pet let, kolikor traja mandatno obdobje. Marija Lebar JURE BIZJAK, ASISTENT EVROPSKEGA POSLANCA FRANCA BOGOVIČA Služba v Bruslju mu je zahtevna, razgibana 8 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Ljudje in dogodki, Iz občin, Organizacije MOČNE PADAVINE NASI DOLINI VEČINOMA PRIZANESLE Do hujše škode tokrat ni prišlo V minulem vikendu se je Slovenija znova soočila s hudim deževjem in posledičnimi poplavami. Narasle vode so še sredi tedna poplavljale po številnih slovenskih občinah, marsikje, tudi v bližnji občini Šoštanj, plazovi ogrožajo stanovanjske objekte. Zgornja Savinjska dolina se je poplavam tokrat za las izognila. Velika namočenost zemlje je že v tednu pred močnimi sobotnimi padavinami botrovala zdrsu zemeljskega plazu na cesti Ljubno ob Savinji-Luče in plazu na cesti Luče-Konjski Vrh. V noči na soboto, 13. septembra, pa je močno deževje znova povzročilo naraščanje rek in hudournikov po vsej dolini, vendar do večjih razlivanj oziroma do poplavljanja stanovanjskih in gospodarskih objektov ni prišlo. Predvsem Dreta je marsikje močno prestopila bregove, vendar do hujše škode ni prišlo. Tatiana Golob Marsikateri most na Dreti je ogrožalo vejevje in celo debla, zato so nabran material morali odstraniti bageristi. (Foto: Tatiana Golob) TRAJNOSTNA OSKRBA PREBIVALCEV OBČINE NAZARJE Krompirjev dan postregel s sortno pestrostjo Člani Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi so pripravili slastne jedi iz krompirja. (Foto: Marija Lebar) V soboto, 30. avgusta, so v Bo-hačevem toplarju predstavili različne sorte krompirja in možnost preskrbe z njim za ozimnico. Predstavili so se lokalni pridelovalci krompirja z zares pestro sortno ponudbo. Več o lastnostih posameznih sort so obiskovalci zvedeli iz predstavitve, ki jo je pripravila Štefka Goltnik z mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Zavod s partnericama Občino Nazarje in Osnovno šolo Nazarje v sodelovanju z nazarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije izvaja projekt za promocijo lokalne preskrbe prebivalcev občine. V toplarju so se predstavili lokalni pridelovalci krompirja. Na ogled je bilo kar trinajst različnih sort, po besedah Goltnikove pa je seznam sort, ki jih pridelujejo kmetije v tej občini, še nekoliko daljši. Županja Majda Podkrižnik je poudarila ekonomski vidik potrošnje lokalnih dobrin ter povabila navzo- če, da čim večkrat obiščejo tržnico. Koordinatorka projekta Mojca Krivec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je spregovorila o vsebini projekta, katerega cilj je animira- ti tako proizvajalce kot potrošnike za menjavo dobrin na lokalni ravni. Pripravljena je bila degustaci-ja krompirjevih jedi. V goste je prišla skupina iz Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi in pripravila slasten pražen krompir, poskusiti je bilo mogoče v žerjavici pečen krompir z maslom, pa tudi krompirjevo juho s povojčki. Organizatorji so ob tej priložnosti izdali promocijski letak. Na njem so kontaktne informacije o kmetijah v nazarski občini, tudi ekoloških, kjer si kupci lahko zagotovijo različne pridelke in izdelke ter drva. Krompir, ki so ga za dogodek dale kmetije, so organizatorji podarili Mladinskemu društvu Nazarje, ki je na Lesarskem prazniku iz njega pripravilo golaž. Marija Lebar VELENJE BODO ZOPET OBISKALE PIKE IN GUSARJI Prihaja že 25. Pikin festival, tudi v našo dolino Vsi otroci in mladi po srcu, pozor! Prihaja 25. Pikin festival, ki bo tudi tokrat svoje mesto našel na različnih prizoriščih v Velenju. Festival se začne v nedeljo, 21. septembra, na osrednjem prizorišču ob Velenjskem jezeru in zaključi naslednjo soboto. Tema letošnjega festivala je Zemlja pleše in prepleta igrivo praznovanje ter raziskovanje. Častna pokroviteljica tokratnega Pikinega festivala bo Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Kot vsako leto doslej, bo tudi letos obisk največjega otroškega festivala v Sloveniji brezplačen. Novost v letošnji ponudbi pa je Pikin aktivni oddih v Zgornji Savinjski dolini. Kako nas bo Pika presenetila tokrat? Na področju kreativnih kotičkov bodo letos prvič skupinske delavnice, številnim hišicam v Pikini deželi se pridružujejo hiša zdravih zobkov, zdravstveni domek in veterina. Po Velenjskem jezeru bo do Vodnega mesta plula Pikina ladja z gusarskim kapitanom, obiskovalcem pa bo na voljo še veliko raznovrstnih aktivnosti. Široka ponudba dogodkov, ki se bodo zvrstili v sedmih dneh, bo zagotovo zadovoljila pričakovanja tako majhnih kot tudi velikih Pik in gusarjev. V tednu Pikinega festivala poteka v koordinaciji Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije akcija Pikin aktivni oddih, ki si ga lahko privoščite tudi v kotičkih Zgornje Savinjske doline. Otroci se bodo v času festivala brezplačno peljali na Golte, ljubitelje vodnih športov čaka rafting na živahni reki Savinji, za tiste, ki so raje na su- hem, pa sta prava izbira adrenalinski park za otroke v kampu Menina in obisk Pravljičnega gozda v Logarski dolini. Družinam prijazna ponudba je tudi Pikin paket v termah Topol-šica, ki zagotavlja ugodnejše bivanje v apartmajskem naselju. Starše bo prav gotovo razveselila dvodnevna ponudba družinskega gusarskega raziskovanja Velenja, saj vključuje dve uri Pikinega varstva, ki ga lahko starši izkoristijo za obisk Muzeja premogovništva. Katja Remic Novak Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 9 Kultura, Ljudje in dogodki RAZSTAVA MAKET VEZANIH KOZOLCEV TOPLARJEV FRANCA POGAČARJA Popolni posnetki v naravi stoječih kozolcev osupnili občinstvo Otvoritev letošnjega Lesarskega praznika v Nazarjah je bila tako v znamenju lesa kot v znamenju enega najpomembnejših etnoloških elementov slovenske in tudi zgornjesavinjske krajine, kozolca. Z maketami vezanih toplarjev se zgornjesavinjski javnosti predstavlja dobitnik visokega priznanja Obrtno podjetniške zbornice Slovenije »Zlata vitica«, Franc Pogačar. Pogačar, ki je visoko priznanje prejel za mojstrsko izdelovanje maket kozolcev, le-te izdeluje že 20 let. V tem času jih je izdelal 19, iz vseh koncev Slovenije, med njimi tudi dva kozolca iz okolice Gornjega Grada. Značilnost njegovih mojstrovin je, da so popoln posnetek v naravi stoječega kozolca, vse so izdelane v merilu 1:25. O izobraževalni in estetski vrednosti maket je zbranim spregovoril priznani slovenski etnolog prof. dr. Vito Hazler. Obiskovalce je popeljal skozi zgodovino nastanka kozolcev, jih seznanil z njihovim razvojem in funkcionalnostjo skozi sto- Franc Pogačar izdeluje makete vezanih toplarjev, posnetke kozolcev iz vseh koncev Slovenije, med njimi je naredil tudi dve iz okolice Gornjega Grada. (Foto: Tatiana Golob) letja, pri tem pa poudaril njihovo edinstveno vlogo v prepoznavnosti Slovenije, ki jo imajo danes. Prisotne je pozdravila tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Po končanem uradnem delu, ki so ga popestrili domači pevci, poimenovani Zadrečki cimer-mani, je mojster Pogačar zbranim pobližje pokazal makete, spregovoril je o načinu svojega dela in navdihu, ki ga ne zapušča niti po dveh desetletjih ustvarjanja. Pogačar je svoje delo postavljal na ogled že v številnih slovenskih krajih, nazadnje v protokolarnem objektu Brdo pri Kranju. Sedaj je sad njegovih mirnih rok, natančnega očesa in neskončne potrpežljivosti na ogled v prostorih nazarske-ga doma kulture, kjer bodo makete postavljene vse do 30. oktobra. Za ogled se je potrebno predhodno najaviti v Muzeju Vrbovec ali na občini. Tatiana Golob KONCERT MEPZ ŠMARTNO OB PAKI V BLATAH S pesmijo od Koroške do Dalmacije Zadnja počitniška nedelja je v Blate, v neposredno bližino Rečice ob Savinji, tudi letos privabila številne ljubitelje narave in lepe pesmi. Člani re-čiškega turističnega društva so v goste povabili pevce in pevke Mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki. V uvodu sta nekaj besed obiskovalcem in nastopajočim namenila župan Rečice ob Savinji MOZIRSKI GAJ Tehtali bodo najtežje buče V soboto, 20. septembra, bo Mozirski gaj še zadnjič letos na široko odprl svoja vrata. Na vrsti je tradicionalna razstava buč in jesenskega cvetja, ki bo odprta do 5. oktobra. Leto je za rast buč dobro, zato organizatorji pričakujejo dobro bero buč. Zelo dobro kaže tudi bučam velikankam, ki jih bodo vzreditelji pripeljali na tehtanje 27. septembra, ko bo potekalo tekmovanje za najtežjo slovensko bučo. Dosedanji rekord, ki znaša dobrih 477 kilogramov, je po neuradnih podatkih v nevarnosti. Krožijo namreč informacije, da bi lahko letošnja najtežja tehtnico premaknila krepko proti šest-stotim kilogramom. 27. septembra ob 11. uri se zato splača priti na ogled. Benjamin Kanjir Vinko Jeraj in predstavnik nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Aleš Ocvirk. Medtem ko je Jeraj obiskovalcem namenil nekaj pozdravnih besed, je Ocvirk predstavil aktivnosti za sanacijo žledoloma tako v Sloveniji kot v naši dolini. Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki, ki deluje v okviru šmarškega kulturnega društva, je bil ustanovljen pred nekaj več kot desetletjem in pol. Trenutno zbor šteje 40 pevk in pevcev iz Šmartne-ga in okolice. Zbor že od samega začetka vodi Matjaž Kač. Veljajo za kvaliteten pevski zbor, o tem pričajo strokovne ocene in rezultati iz pevskih revij in tekmovanj. Prepevali so že širom po Sloveniji in sodelovali s številnimi pevskimi zasedbami in pevci narodno zabavne glasbe. Posneli so tudi zgoščenko. Lansko sezono so posvetili koroški ljudski pesmi. Z bogatim programom, ki so ga pripravili poslušalcem ob žabjekih, so se s pesmijo sprehodili od Koroške do Dalmacije in jim popestrili nedeljsko popoldne. Marija Šukalo Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki je obiskovalce navdušil z bogatim programom. (Foto: Marija Šukalo) 10 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Iz občin, Organizacije 8. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH V težkih časih za lesno industrijo je praznovanje lesa še pomembnejše Z lesom bogata Zgornja Savinjska dolina, kot tudi celotna država, ne uspe najbolje izkoristiti potenciala te dragocene naravne dobrine. A ljudje se trudijo in iščejo možnosti za ponoven razvoj lesnih obrti. Širjenje idej, povezanih s predelavo lesa, je tudi eden glavnih ciljev praznovanja lesarstva v Nazarjah, ki je letošnjega septembra v organizaciji Odbora za pripravo Lesarskega praznika, pod glavnim pokroviteljstvom Občine Nazarje in sponzorstvom Srednje lesarske šole Maribor potekal že osmo leto zapored. Deževno vreme je v soboto, 13. septembra, nekoliko okrnilo izvedbo osrednje prireditve, a namen praznovanja je bil kljub temu dosežen. OHRANJANJE ZAVEDANJA POMENA LESA KOT DOBRINE Začetek sobotnega praznovanja je bil pod Bo-hačevim toplarjem, kamor je obiskovalce privabljala ubrana melodija Godbe Zgornje Savinjske doline. Zbrane je pozdravila nazarska županja Majda Podkrižnik in poudarila pomen praznika. Kot je dejala, s takšnimi dogodki poskuša občina med ljudmi ohranjati zavedanje o pomenu lesa kot dobrine, pomembne za dobrobit ljudi. Po nagovoru je opravičila napovedana gosta, častnega občana Aleksandra Videčnika in programskega vodja društva Učni sadovnjak Jožeta Santnerja, ki se zaradi slabih vremenskih pogojev dogodka nista uspela udeležiti. Nagovor, ki ga je pripravil Videčnik, je v njegovem imenu prebral Franci Kotnik. V njem je priznani narodopisec poudaril bogato zgodovino lesne industrije in njen pomen za lokalno prebivalstvo. S tem praznikom občina veliko pripomore pri ohranjanju pomena lesa za našo dolino. ZASADILI TRTO IN PRIKAZALI KOŠNJO Namesto Jožeta Santnerja je obiskovalce nagovoril Jernej Mazej, član društva Učni sadovnjak, ki že več let sodeluje na zasaditvah ob otvoritvi praznovanja. Tokrat so županja Podkri-žnikova, predsednik organizacijskega odbora Mirko Brezovnik in predstavnica najmlajše generacije Zorna Coklin zasadili vinsko trto. Na prireditvenem prostoru pred gradom Vrbovec so obiskovalce pričakali ponudniki izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov. Vinsko trto so zasadili županja Majda Podkrižnik, predsednik organizacijskega odbora Mirko Brezovnik in predstavnica najmlajše generacije Zorna Coklin. Obiskovalci, med njimi tudi mlajši učenci OŠ Nazarje, so si ob otvoritvi praznovanja ogledali pripravo kose na delo ter košnjo trave po starem, kar jim je skupaj z Matevžovim Gregorjem in Vinklnovim Urbanom demonstriral predstavnik starejše generacije Trenklnov France. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Nataša Terbovšek Coklin, so prisluhnili še Mešanemu pevskemu zboru KD Nazarje in I-zborčku, ob koncu pa so jim kmetje, ki ob sobotah pod toplarjem ponujajo svoje domače pridelke, postregli z okusnimi prigrizki in pijačo, vse iz njihove stalne ponudbe na tržnici. Zanimiv kulturni program je povezovala Nataša Terbovšek Coklin. PADAVINE KROJILE POTEK PRIREDITEV Na prireditvenem prostoru pred gradom Vr-bovec so obiskovalce pričakali ponudniki izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov, na stojnicah je bilo mogoče kupiti vrsto domačih dobrot. Ustvarjalne delavnice in igranje družabnih lesenih iger pod vodstvom Jureta Polič-nika so zaradi občasnih nalivov potekale pod šotorom. Udeleženci enodnevne likovne kolonije »Les« so dežju kljubovali v prostorih Bohačevega to-plarja. Šolarji so se v šaljivi gozdni šoli naučili marsikaj koristnega, še več pa ob ogledu kvi-za osnovnošolske mladine na temo Gozd in les, kjer so največ znanja pokazali učenci nazarske šole. Na predstavitvi poklicev Srednje lesarske šole Maribor je starejše osnovnošolce nagovoril ravnatelj Aleš Hus. Srednješolci in študentje so ob obisku praznovanja lahko nakupovali rabljene učbenike v prostorih Mladinskega društva Nazarje, za vse pa je bil tega dne prost vstop v Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Zvečer so prišli na svoj račun še mladi, saj je pod šotorom potekal Lesarski žur s skupinama Preprosto črni in Carpe Diem. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: de8nale). Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 11 Kultura, Organizacije JUSTUS FRANTZ NASTOPIL V LOGARSKI DOLINI Ne le glasba, tudi humor krasi maestra V nedeljo, 7. septembra, so v hotelu Plesnik priredili izjemno glasbeno poslastico, ki bi si jo želeli v marsikateri glasbeni hiši pri nas. Obiskal jih je svetovno znani virtuoz, pianist in dirigent, prof. Justus Frantz iz Nemčije in v veliki dvorani hotela izvedel nepozaben klavirski koncert. Dogodka se je udeležilo veliko glasbenih sladokuscev klasične in resne glasbe. Med gosti je bilo tudi nekaj nemških državljanov, žal pa je zaradi obveznosti svojo navzočnost odpovedala nemška am-basadorka v Sloveniji dr. Anna Elisabeth Prinz. Maestra so poslušalci nagradili z bučnimi aplavzi. V posebno zadovoljstvo poleg odlične glasbene interpretacije jim je bil njegov opis življenjskih doživetij, komentarji k Veliki pianist Justus Frantz je koncertiral v hotelu Plesnik v Logarski dolini. (Foto: Franci Cvetko) posameznim skladbam in pristen novil Filharmonijo narodov (Phil- umetniški humor. Kakšna veličina med glasbenimi velemojstri je gost, pove dejstvo, da je Justus Frantz leta 1995 usta- harmonie der Nationen), mednarodni profesionalni orkester. Orkester neguje svetovno klasično glasbeno dediščino, ki jo je zapustila člo- veštvu Evropa, predvsem Nemčija, ter jo z veliko mednarodno prisotnostjo v duhu svobode in ustvarjanju humanizma glasbeno osmisli. V letu 2014 je začela filharmonija s serijo samostojnih koncertov. V počastitev 70. rojstnega dneva ustanovitelja filharmonije Frant-za je bil v mesecu maju letos v Berlinu velik svečani koncert. V okviru poletne turneje je orkester gostoval na velikih nemških festivalih, kot na primer Schleswig-Holstein musik festival, Rheingau musik festival in drugi. Gostovanje Justusa Frantza v Logarski dolini pa je bil še eden glasbenih vrhuncev in doživetij, ki je spodbudil glasbeno kulturo tega poletja tako pri Plesnikovih kot v Sloveniji. Jože Miklavc HARMONIKARKA NADALJUJE BOGATO DRUŽINSKO TRADICIJO Srebro za Matejo Krumpačnik 14-letna Mateja Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji je pretekli vikend nastopila na 17. državnem prvenstvu harmonikark z diatonič-no harmoniko in 1. državnem prvenstvu pevcev harmonikarjev ter osvojila srebrno medaljo. Na tekmovanju na Velikem Trnu pri Krškem se je pomerilo dvanajst tekmovalk iz vse Slovenije. Mateja igra na harmoniko dve leti, mentorja pa je našla kar doma, poučuje jo njen brat Zvonko Krum- pačnik. Bila je edina Zgornjesavinj-čanka na tekmovanju, z osvojenim drugim mestom pa je zelo zadovoljna. Na tekmovanju je že tretjič zapored zmagala Ana Jesenovec iz Škofje Loke, strokovno žirijo pa so sestavljali Matevž Zaveršnik, Marija Ahačič Pollak in Slavko Rauch. Štefka Sem Mateja Krumpačnik je že pri 14-tih letih druga najboljša harmonikarka v Sloveniji. (Fotodokumentacija MK) Društvo upokojencev iz Na-zarij nadaljuje s svojim delom in veselim druženjem. Pomagali so dobrodelni organizaciji karitas pri zbiranju pomoči za Makedonijo in bili aktivni pri zbiranju sredstev za poplavljene sosede, za ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije. Njihovi prostovoljci so zelo delovni, pohodniki vztrajni, ročnodel-ke Vrba so pripravile razstavo in obeležile 10. obletnico svojega delovanja. Svečano, prijetno in veselo so praznovali 90-letnico člani- ce Tončke Es v domu upokojencev v Velenju. Presenetili so jo, in to ne samo s torto in šopkom, temveč tudi z Martinovim zborom, ki ji je poklonil ubrano petje. Na Bizeljskem so si ogledali jame repnice in Svete gore. Vrstijo pohode, ki se jih udeležujejo kljub muhastemu vremenu. Prepričani so, da jim moči in ideje ne bodo usahnile, saj jih čaka še veliko aktivnosti, dela in ne nazadnje veselega druženja ter dobrega počutja. VP DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Radi se izkažejo z delom in dobrodelnostjo V domu upokojencev v Velenju so nazarski upokojenci prijetno presenetili Tončko Es ob njenem 90. rojstnem dnevu. (Foto: SK) 12 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Zgodovina in narodopisje Domače pesmi (1) Piše: Aleksander Videčnik Ko sem zbiral razne podatke in posebnosti navad ljudi v naši dolini, sem naletel tudi na »kmečke pesmi«. Moji sogovorniki so vedeli povedati, kdo je pesem zapel, zato so še toliko bolj zanimive. Vse se spreobrne (zapela Pepca Konšak iz Okonine, zapisala Vera Kumprej) Poslušajte vsi, kako se men' godi, kaj le bi se lagal, ko vsak to ve, da je lažji samski stan, kot pa zakonski, zato ne skušajte ga vsi. * Ko sem v šolo hodil, sem mislil, da bom gospod, skoz zelen gozdič imel sem svojo pot. Pol' sem le hlapec bil, sladko vince pil, dekleta pa sem prav častil. * Ko sem se oženil, sem mislil, zdaj pa bo. Sem mlado dekle dobu, da lepša žena bo. A zdaj že mati je, pa zmerom krega me, koder hodim in kod grem, ne rešim se je. * Včasih sem si mislil, kak' boma šparala, zlate krone bova skupaj zlagala. Zdaj ni več tako, kot bi mislil kdo, dostikrat še ni za sol. Ko sem k vojakom šel, sem mislil, da bom ofi- cir, bom svetlo sabljo nosil in hodil na špancir. Zdaj pa sem pastir, u štalc' je moj kvartir. šiba, gajžla pa sta moj gvir. Najlepše dekle (Zapela Pepca Konšak iz Okonine, zapisala Vera Kumprej iz Tera) Veliko sem si naložil, najlepše dekle sem pridobil, zato me pa srce boli, ker ona meni zvesta ni. * Lase 'ma hudo skravžljane, oči pa čist' zaljubljene, na njej se vidi lepota vsa, k' je veselje mojega srca. polknice, zbudila se je, oglasila pa ne, ker ona ni več moje dekle. * Pa pridem tja na sred' vasi, zavriskal sem na vse strani, adijo, ljub'ca, lahko noč, naj'na ljubezen je pa proč. Kmečka (Povedala Helena Vačovnik, zapisal Anton Acman, oba iz Šmihela) Eno pesem bi zapel od podgoličkih kmetov, eno pesem bi zapel od podgoličkih kmetov, 'majo žage ino mline, pa visoke planine, pa osem volov in še goldinarjev sto. * Ob šestih že fruštik na mizi diši, ob sedmih že tam po planini vrišči, on seka in žaga, po plohih vsekava, prof žagi jih vdira, pavr, rompompom. nobena sveta maša brez njega brana ni, * Nobeno ženitvovanje brez vinca ne mini in Jezus iz Galileja iz vode ga stori. * In tudi sestra vince po pameti zavži, saj ti Jezus ne zameri, če v dobri volji si. * Zatorej pijmo vince, zahvalimo Boga, Jezusa pa prosimo, da nam požegna ga. Oj preljuba vinska trta (Zapisal Anton Acman iz ŠMihela) Oj preljuba vinska trta, si veselje mojega srca! Čez morje si prepeljana, na griče b'la posejana. * Oj preljuba vinska trta, si veselje mojega srca. Od možev b'la vsajena, od Jezusa požegnana. Tostovrški pumpovci takoj po prvi svetovni vojni, ko jih je vodil Martin Brgles s Primoža. Žagmajster v žagi prav močno žviždi, pa nihče ne sliši, ko voda hrušči, on seka in žaga, po hlodih vsekava, da jazbec, lisica v pečovje zbeži. Vinska (Zapisal Anton Acman iz Šmihela) Je ptička priletela z dežele Štajerske. mi lepo je zapela od vinske trtice. * Prelepa vinska trta pa grozdje obrodi, iz njega vinčece teče za Jezusovo kri. Ko pridem tja pod okence, potrkam gor na Rumeno sladko vince naj vsaki te časti, Oj preljuba vinska trta, si veselje mojega srca. Od fantov b'la ogrobana, Od Jezusa požegnana. * Oj preljuba vinska trta, si veselje mojega srca. Od deklet si b'la otrgana, od Jezusa požegnana. * Oj preljuba moja trta, si veselje mojega srca. Pozimi spiš, pomlad' cveti, jesen pa sode napolniš. Nadaljujemo prihodnjič. * * * * * Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 13 Iz občin, Organizacije, Nasveti 3. OTVORITEV TEMATSKIH POTI V GORNJEM GRADU Bogat spremljajoči program za kolesarje in pohodnike Poleg kolesarjenja in pohodništva tudi drugih športnih aktivnosti na otvoritvi tematskih poti ni manjkalo. (Foto: Štefka Sem) ja športne vzgoje Janeza Pusto- Organizatorja prireditve občina slemška. Za ponudbo domačih in turistično društvo sta s pomodobrot od kruha, potice, jajc, si- čjo društva Beli zajec organizira-ra in namazov ter medu in mede- la tudi testiranje koles ghost, naj-nih izdelkov so poskrbeli okoliški bolj atraktiven in seveda tudi naj-ponudniki. dražji je bil model na motorni po- HIIT trening, 1. del Zadnji počitniški dan, 31. avgusta, se je v Gornjem Gradu odvijala tretja otvoritev tematskih poti. Tudi tokrat so udeleženci lahko izbirali med pohodom in kolesarjenjem po eni od označenih tematskih poti v občini. Kolesarji so se podali po Šokatu v Florjan in nato čez Križ nazaj v Gornji Grad, po-hodniki pa so se podali čez Tajno, Šokat in na Počrevinov grič ter čez Prekštan nazaj na prireditven prostor. Udeleženci so se lahko preizkusili še v drugih aktivnostih. Prav gotovo je bila med zanimivejšimi hoja po vrvi (gurtni) ali slackline, na katero so se podali najpogumnejši. Dogajanju se je pridružil Ranč Sluga s konjem, katerega so jahali otroci, Marko in Betka Ročnik sta udeležence prevažala s kočijo. Otroci so se lahko igrali na poligonu in hodili po vrvi pod nadzorom profesor- DAVID ZADRAVEC, športni trener Veliko se govori o njem, veliko vas je že slišalo zanj, nekateri celo veste, kaj pomeni, le redki pa poznajo neverjetne koristi tovrstnega treninga in teh koristi je ogromno. KAJ JE TOREJ HIIT? HIIT je kratica, ki v angleščini pomeni »high intensity interval training«, prevedeno v slovenščino pa to pomeni visoko intenzivni intervalni trening. HIIT koncept se uporablja pod različnimi imeni, kot so LesMills GRIT, bootcamp, insanity, metabolični trening ipd. S tovrstnim treningom je mogoče, v primerjavi z drugimi oblikami trenin- gov, doseči neverjetne rezultate v zelo kratkem času. Visoka intenzivnost je običajno definirana kot nad 75 odstotkov dosežen maksimalni srčni utrip ali kot nad 75 odstotkov dosežena Fit maksimalna poraba kisika (VO2 max). Z visoko intenzivnim intervalnim treningom poskušamo skozi posamezne kratke, vendar zelo intenzivne intervale, katerim sledijo kratki odmori, doseči takšne ali še višje vrednosti srčnega utripa ter maksimalne porabe kisika. KAKO VESTE, DA TRENIRATE DOVOLJ INTENZIVNO, DA LAHKO PRIČAKUJETE VSE PREDNOSTI HIIT TRENINGA? Če na koncu ali pa že med samim treningom s težavo izgovorite svoje ime in z odprtimi usti poskušate priti do kisika, potem je vaša intenzivnost primerna. KAKO DOLGO NAJ TRAJA HIIT TRENING? Gre za zelo kratke treninge, saj glede na visoko intenzivnost, ki jo je potrebno vložiti, ni mogoče trenirati dlje, vsaj ne s takšno intenzivnostjo, ki bi jo potrebovali za najboljše rezultate. Najpogosteje trajajo treningi med 8 in 30 minutami. Iz tega vidika je trening časovno zelo učinkovit. KATERE SO PREDNOSTI HIIT TRENINGA? - EPOC efekt: pomeni povečano porabo kisika in s tem povečan metabolizem oziroma presnovo po treningu, dokler se telo ne vrne v normalno stanje mirovanja. gon, v parku pred katedralo pa je bilo žal na suhem, ampak vseeno zanimivo moč posedati v raftu ali bellyaku, oboje v režiji Kampa Menina. Predsednik turističnega društva Iztok Kolenc je udeležencem razdelil promocijski material natisnjen v okviru projekta Sodelujmo z naravo, na katerem so označene vse tematske poti in ostale turistične zanimivosti. Ob zaključku je bil predvajan film Sodelujmo z naravo. Štefka Sem i - Občina je preko projekta Sodelujmo z naravo, ki ga je delno sofinanciralo kmetijsko ministrstvo s sredstvi Leader, pripravila in označila 95 kilometrov poti po vsej občini. 22 tematskih poti je dobilo imena glede na njihovo vsebino in tematiko, dolge pa so od 1,7 do 7,5 kilometra. Temu pravimo tudi »after burn ef-fect«, kar pomeni, da telo porablja energijo in s tem zaloge maščob še do 24 ur po treningu (po nekaterih informacijah povišan meta-bolizem poteka celo do 48 ur po treningu). - Aktivacija mišičnih vlaken tipa 2. Gre za okrog 40 odstotkov mišičnih vlaken, ki jih pri nizko in srednje intenzivnih treningih ne izkoriščamo. - Povečana poraba maščob. - Hormonski odziv: povečana proizvodnja rastnega hormona, ki mu nekateri pravijo tudi vrelec mladosti. - Izboljšanje občutljivosti na in-zulin in s tem zmanjševanje možnosti nastanka diabetesa tipa 2. - Izboljšanje aerobnega praga (VO2) in s tem preprečevanje srč-no-žilnih bolezni. - Preprečevanje nastanka raka prostate, raka na dojki, raka debelega črevesja in pljučnega raka. - Časovna učinkovitost: trening traja do 30 minut. 14 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Kultura, Organizacije RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL V SOLČAVI KULTURNO DRUŠTVO SLAP Peterneljeva domišljija razlita v oljne barve Precej ljudi se je zbralo v solčavski Rinki na otvoritvi razstave Milana Peternelja. Samouk iz Nazarij je postavil na ogled svoja ekspre-sionistična dela in ob njih je stekla beseda prisotnih. Vezno besedo k razstavi je dodala Darja Knez. Milan je rojen v Mozirju leta 1951. Že v mladih letih je rad delal skice in risal. Sledilo je obdobje, ko ni ustvarjal, a nato je spet začel risati za otroke. Vse, kar je nastalo, jim je tudi dal. Svet okoli njega pa je v zadnjem obdobju začel dobivati samosvoje podobe v ekspresijah, ki jih ustvarja s tekočimi oljnimi barvami na trdi podlagi. Njegovi subjektivni vtisi so v slikah zelo pestri in barviti. Vsak človek razmi- MP Letos bo izšla dvojna številka zbornika Slap šlja po svoje, pravi Peternelj in ko on gleda televizijo in posluša o meteornem dežju, se v njem izriše slika. Tako je nastala ena izmed pričujočih slik na razstavi. V Solčavi je razstavljal že pred dvema letoma, sicer pa je slike postavil na ogled še na Dobrni, v Rogaški Slatini in Velenju. Ustvarjalec pogreša podporo samorastnikom, kot je sam, na domačih tleh in pravi, da poleg slikanja ljudje izdelujejo tudi čudovite izdelke iz lesa, ki pa jih nikjer ne morejo pokazati. Po ogledu slik je sledila degustacija vina Steyer in večer se je nadaljeval v prijetnem druženju v restavraciji Rinke. Slavica Tesovnik Stanko Gašparič: »Avtorji so za zbornik že pripravili lepo bero literarnih del.« (Foto: Marija Lebar) Na razširjeni seji so se v Mozir- stva v letošnjem letu. Spregovoril je Milan Peternelj (tretji z leve) je ob svojih delih odgovarjal na vprašanja obiskovalcev razstave. (Foto: Slavica Tesovnik) ju zbrali članice in člani zgornje-savinjskega kulturnega društva Slap. Osrednja tema je bila izdaja aktualne številke literarnega zbornika. Ker lani društvo rednega letnega zbornika ni izdalo, so se odločili, da letos pripravijo dvojno številko. Načrtujejo, da bodo njegovo predstavitev pripravili novembra. Udeležba na tokratnem dogodku je bila po besedah predsednika društva Stanka Gašpariča presenetljivo številčna, saj prihajajo člani društva tudi z drugih koncev Slovenije. Gašparič je predstavil aktivnosti upravnega odbora in član- o finančnem poslovanju društva, ki je dobro tudi zahvaljujoč nekaterim zgornjesavinjskim občinam. Prav zaradi tega članom, ki bodo svoja dela prispevali za tokratni zbornik, ne bo potrebno kot nekajkrat doslej plačati soudeležbe pri izdaji skupne knjige. Načrtujejo, da bodo avtorske stvaritve zbirali do konca septembra, na kar jih bo pregledala in lektorirala Polonca Kolenc Ozimic, s katero sodelujejo že vse, od kar je urednikovanje zaradi bolezni predal njihov dolgoletni mentor Vinko Šmajs. Marija Lebar GOBARSKI PRAZNIK NA GOLTEH Alpski vrt obogatili še z razstavo gob Člani Gobarskega društva Mara-uh Velenje, ki ga vodi Matej Jenko, so za obiskovalce Golt konec avgusta pripravili več zanimivih dogodkov. Od teh je bila najbolj obiskana gobarska razstava, ki so jo postavili na ogled ob stezicah Alpskega vrta. V različnih obdobjih je letos raslo ogromno vrst gob, zato so predstavili preko 140 vrst različnih, bolj ali manj užitnih, pa tudi neužitnih in strupenih primerkov gob. Obiskovalci so se oba dneva razstave z zanimanjem sprehodili po stezicah in spoznavali vrste, ki jih morebiti ob nabiranju dobro poznanih gob spregledajo. Skupaj so se lahko podali tudi v gozd in spoznavali vrste gob, ki rastejo na planini. Tisti, ki jih je zanimala tema, so se zbrali v Mozirski koči na predava- nju, na katerem jim je Janez Goren-šek predstavil zdravilne vplive gob. Poznavalci gob, ki so si pridobili naziv determinator, so ljudem Obiskovalci so se z zanimanjem sprehodili po stezicah in spoznavali vrste gob, ki jih morebiti ob nabiranju dobro poznanih gob spregledajo. (Foto: Benjamin Kanjir) pomagali pri prepoznavi teh gozdnih sadežev, jih osveščali o dovoljenih količinah nabiranja in pripovedovali o svoji ljubezni do narave ter koristnega pohajkovanja po gozdovih. Ljudi so povabili, da jih vsak prvi četrtek obiščejo v prostorih velenjske knjižnice, kjer jim bodo pomagali pri prepoznavi nabranih gob. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 15 Ljudje in dogodki ŽIVLJENJE POD KOMNOM VČASIH IN SEDANJA ŽIVOST V ZARAZBARJU Alojz Kladnik pri triinosemdesetih že ob sedmih zjutraj na Korošici Vsako življenje ima svoj izraz, tako lahko v kratkem izrišemo tudi življenjsko pot Alojza Kladnika, starega očeta, očeta in moža iz Radmirja. Kljub letom je njegov duh iskriv, njegove zgodbe zanimive in dobro ubrane. Pred kratkim smo ga omenili kot kosca na Radmirskem igrišču, sedaj pa ... ZAČELO SE JE NA VISOKOGORSKI KMETIJI POD KOMNOM Ko je Alojz imel tri leta, se je njegova družina preselila na Rožmanovo kmetijo. Na devetstotih metrih pod Komnom je bilo vse prej kot udobno za življenje. Materi, ki je bila Atelska, in očetu s Ko-zlove kmetije, so se kmalu rodili štirje otroci. Življenje je bilo trdo, a vse dokler ni zbolel oče in postal odvisen od pomoči bližnjih, pri sedemintridesetih, je še šlo, potem je postalo težje. Po dveh letih bolezni je oče umrl, mati je ostala sama z otroci in devetletni Alojz je ostal glavni moški pri hiši. KURIRSKA LETA IN DOM V VLOGI PARTIZANSKE POSTOJANKE Težavna opravila so ga kalila in ko se je pričela vojna, je postal Alojz kurir. Topel dom se je spremenil v partizansko javko Uršo, saj je lega kmetije omogočala razgled daleč po dolini. Sprva so prihajali terenski partizani, kasneje pa še kurirji. Poti so prišleke vodile proti Kamniku ali proti Belim vodam. Kmalu so prišli ljudje, ki so iskali prostor za postavitev Tračke bolnice. Spali so na Rožmano-vem in cele dneve raziskovali okolico. Alojz pa je nosil pošto v hiško pod Komnom. Največje probleme je povzročal sneg pozimi. V tem času je bila mlademu kurirju zaupana tudi skrb za ranjenca, ki je okreval v njihovi koči na planini tri mesece. Nosil je hrano človeku in živalim. Nevarnosti za družino ni nikoli zmanjkalo. Čez prednja vrata so v hišo vstopali Nemci, istočasno pa skozi zadnja izginjali partizani. Ko je bilo leta 1944 Ljubno par mesecev osvobojeno, vedelo pa se je, da se bodo Nemci vrnili, je bilo kurirje najbolj strah, da bi prišlo do izdaje. V tem letu so Angleži z letalom pripeljali pomoč v materialih in obleki. Vse zaloge so kurirji zložili v leseno hiško pod Komnom, sami pa so postavili v bližini stare novo. Tista zima je bila zelo huda. Bilo je veliko snega. Plaz izpod Krne-za je odnesel s sabo novo leseno zavetišče. Takrat je bilo v sneg pokopanih šest ljudi, katerih ostanke je razkrilo šele kopnenje snega. Nekaj dobrega in zanimivega pa se je tudi dogajalo med vojno. Dve leti je na 900 metrih noč in dan gorela luč. S pomočjo kolesa in žlebov ob potoku so ustvarili elektrarno in elektrika, neprecenljivega pomena je bila pri hiši. Sem so prihajali polnit akumulatorje in baterije s cele doline. TIK PRED KONCEM VOJNE ŠE V ZAPOR Malo pred koncem okupacije se je Alojz, skupaj z mamo in sestro, znašel v celjskem Starem piskru. Tja so jih odgnali zaradi 42 Ukrajincev, ki so odkrili vsa skrita zaklonišča in s seboj odnesli tudi skrite angleške zaloge. Ko so z nemškim vojakom prispeli na kmetijo, so odkrili bežečega partizana. Alojzova mama ga je, ko jih je odkrila pred vrati, prijela za roko in odpeljala skozi vrata iz kamre, ven iz hiše. Človek je ušel, domači, razen tete in mlajših dveh bratov, pa so šli proti Celju. Zasliševanje, tepeška, dva dni zapora v kleti hotela v Mozirju, nato pa so natovorjene na tovornjak, ki je vozil les, odpeljali v Stari pisker. Tam so jih zaprli v sobo z dvajsetimi ljudmi in dvema posteljama. Na eni sta spala dva brata, na drugi pa se je našel prostor za Alojza ob zajetnem jetniku. K sreči se je potovanje in restantsko življenje v šestnajstih dneh zaključilo. Ob inventuri jetnikov so slišali, da je bilo v ječi takrat 665 ljudi. Sledila je le še nevarna pot domov, a pešačenje se je dobro zaključilo, pa tudi vojna se je končala. Edino, kar je ostalo, so spomini in grenak priokus, da je bil pred vojno hlev poln, ob koncu le-te pa sta v njem stala le še konj in krava. Zaradi lastništva kmetije ni bilo nobene nagrade za storjeno pomoč in tveganje med okupacijo. Mati s štirimi otroci je ostala sama. ŽIVLJENJE V DOLINI JE ČISTO DRUGAČE NARAVNANO Alojz se je poročil z Justo. Rodila sta se najprej dva fanta, nato pa še dve deklici. Življenje se mu je zelo spremenilo, ko se je preselil v Za- razbarje, zaselek v Radmirju. Zaposlil se je na Smreki v Gornjem Gradu, kasneje pa je bil vse do upokojitve na Glinu v Nazarjah. Ja, pa dve leti je v planini spravljal les, opomni žena Justa. Včasih je delal koše, škafe in druge lesene pripomočke, odkar pa je v pokoju, dela bolj estetske košare, male kozolce, hiške in leseno okrasje. Pravi, da je tu pri Hojnikih pač manj prostora. Kratkočasenje z ustvarjalnostjo še vedno popestri s hojo po planinah od Triglava do Grosgloknerja. Tudi tako, da odide od doma ob treh zjutraj in doseže vrh Korošice ob sedmih. Ker je letošnje vreme zelo muhasto, poti konec julija ni mogel nadaljevati proti Ojstrici. Vedno je rad odhajal v planine in najbolj ga je zanimala arhitektura kapel in stavb na vrhu. V spominu pa mu ostajajo tudi konji skrbnika na Kredarici, ki so imeli kar človeška imena na primer Jože in Tinče. Alojza Kladnika odlikuje veselje do življenja ne glede na čas in dogajanje. Slavica Tesovnik Živimo naglo. Naša vsakdanja igra se imenuje 'dajmo, dajmo'... Gore pa počivajo nad tem nenehno priganjajočim svetom. Reinhold Stecher Odkar je Alojz Kladnik v pokoju, dela estetske košare, male kozolce, hiške in leseno okrasje. (Foto: Slavica Tesovnik) 16 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Ljudje in dogodki IZLET NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC V TERME TUHELJ Druženje ocenili s samimi pozitivnimi ocenami Letošnja prva sobota v septembru je bila rezervirana za izlet naročnikov našega časopisa, ki so sodelovali in bili izžrebani v nagradni igri. Tokrat smo z njimi odpotovali v terme Tuhelj na Hrvaško. Slednje so v lasti slovenskih Term Oli-mia iz Podčetrtka. Druženje smo pričeli v Mozirju, kjer nas je pozdravil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic mag. Franci Kotnik in nam zaželel srečno pot. Sam se namreč zaradi drugih ogledali muzej Staro selo. Muzej na prostem predstavlja zbirko starih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so obnovljena in stojijo na svojih starih temeljih. V njih so številni eksponati, ki pričajo o življenju ljudi hrvaškega Zagorja v začetku 19. stoletja. V sklop muzeja sodi tudi rojstna hiša predsednika nekdanje Jugoslavije Josipa Broza Tita. Na cilju v termah Tuhelj nas je pozdravilo prijazno gostinsko ose- V igri bingo so bila pričakovanja velika, zato so vsi hiteli obkroževati izžrebane številke. mi uvrščajo v sam vrh kontinentalnega turizma. Da je to res, smo se prepričali tudi sami, saj so na bazenu animatorji poskrbeli za naše sproščanje. Za sladek konec izleta, ki so ga udeleženci ocenili s samimi po- zitivnimi ocenami, so z domačimi dobrotami poskrbele udeleženke izleta. Seveda pa brez skrbnega šoferja Martina in Šamu tursa potovanje ne bi bilo tako prijetno in udobno, kot je bilo. Tekst in foto: Marija Šukalo V Kumrovcu nismo mogli mimo kipa nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. obveznosti ni podal z nami, zato je za vse formalnosti poskrbel izvršni urednik našega časopisa Igor Solar. Na enem od počivališč smo si privoščili kratek postanek za osvežitev in malico. Slednjo so prispevali v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje. Nato smo pot nadaljevali do Kumrovca. Tu smo si bje, ki nas je popeljalo na kosilo in nas razvedrilo z igro bingo. Sreča je bila naklonjena Tomažu Krivcu iz Luč, ki je prvi zbral vse številke v eni vrsti in si s tem prislužil okusno »tekočo« nagrado. Nato je sledilo kopanje v termah, ki se s svojo ponudbo: welnes storitvami, gastronomijo in animacija- Vodna aerobika je bila prava sprostitev. Uslužbenca Term Tuhelj sta nam predstavila toplice. Za sponzorsko podporo izleta naročnikov Savinjskih novic se zahvaljujemo Avto-prevozništvu Šamu turs in Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Hvala tudi podjetju Terme Olimia za odlično organizacijo in izvedbo programa v Termah Tuhelj. Uredništvo Izžrebani naročniki Savinjskih novic ob avtobusu Šamu turs. Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 17 Ljudje in dogodki V Solčavo skozi Iglino uho Igla v soteski Savinje med Lučami in Solčavo je ena izmed najbolj znanih naravnih znamenitosti Slovenije in s tem pomemben dragulj v zakladnici naše doline. Skupaj s Presihajočim studencem, ki izvira pod njo, je bila za naravni spomenik razglašena že leta 1948. Igla je skalni steber, pravcat obelisk, ki ga je erozija ločila od »matične« Raduhe. Visoka je 40 metrov, na eni strani delno previsna. Ljudsko pri- Na razglednici, ki je bila poslana leta 1966, lahko vidimo, kako je zgledal planinski dom v Logarski dolini, kjer je sedaj hotel Plesnik. Na novem kolažu je dom duhovnih vaj sester Logar obnovljen, solčavska Rinka je nova stavba, sta- povedko o njenem nastanku je z naslovom Pripovedka o skali Igli Lojze Zupan zapisal v zbirko Povodni mož v Savinji. Tudi ta zbirka je prava zakladnica zgodb iz naše doline. Soteska Savinje pri Igli oziroma pri Solčavskih vratih, kot so ta del imenovali, je bila tako divja, ozka in strma, da je dolga stoletja preprečevala gradnjo ceste ter s tem ločevala Solčavo od ostale doline. Cesto skozi tesen so zgradili še- ra gotska cerkev se obnavlja. Marsikaj je spremenjeno, predvsem zaraščenost pokrajine in letošnje deževno poletje pa onemogočata narediti fotografije kot pred slabimi 50 leti. Nove slike so letošnje, edino Igla je iz leta 2008. (Foto: IS) J lAlž llOLilZ le leta 1894, torej pred 120 leti. Pred tem je bilo treba Savinjo peš ali s konjem prečkati kar tri-indvajsetkrat. To je bilo možno le ob dovolj nizki vodi. Drugače je bilo treba uporabiti eno od dveh tovornih stez preko strmih pobočij nad sotesko. Glavna steza je potekala po desnem bregu Savinje, imenovali so jo »čez brege in luknje«, saj je vodila med drugim tudi skozi Rjavčko jamo. Kadar pa je visoka voda zalila spodnji del te poti, so uporabili pomožno pot po levem pobočju. Ta je šla tudi skozi Iglino uho. Med steno in osamelcem je vrzel, razpoka, ki ima obliko šivankinega ušesa. Samo skozi njo je lahko šla nekdanja pot po levem bregu. Steza je dobro prehodna tudi danes, vendar je neoznačena in nevzdrževana. Na »lučki« strani se začne na parkirišču pred okrepčevalnico, na »solčavski« pri studencu. Med steno in osamelcem je vrzel, razpoka, ki ima obliko šivankinega ušesa. (Foto: Marijan Denša) Ne bi bilo treba vložiti veliko truda in sredstev, da bi jo naredili zanimivo. Na vsaki strani bi bilo treba postaviti informativno tablo, označiti stezo, zavrtati nekaj klinov in skob, napeti nekaj je-klenice ter sanirati poškodovana drevesa. Pot je kratka, vendar bi znatno popestrila turistično in izobraževalno ponudbo, hkrati pa bi obnovili eno prvih zavarovanih planinskih poti v dolini. Pred desetletji je bila Igla s Presihajočim studencem dobro obiskana in občudovana, danes je tudi zaradi posodobljene ceste manj markan-tna in atraktivna. Z označeno potjo bi postala mnogo bolj zanimiva za obiskovalce in domačine, saj zagotovo tudi domačinov ni veliko, ki bi se kdaj podali skozi njeno uho. Marijan Denša Solčavsko nekoč in danes 18 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Šport, Ljudje in dogodki, Matična kronika Prijetno druženje obarvano s športom TRADICIONALNI VAŠKI PIKNIK V VARPOLJAH Zadnja počitniška sobota v športnem parku Varpolje je bila tudi tokrat rezervirana za športno srečanje krajanov. Eden redkih sončnih po-poldnevov letošnjega muhastega poletja je tako poskrbel za dobro vzdušje mladih in starih, ki so se najprej pomerili pod koši, mešane dvojice pa na stezah za balinanje. Pri slednjih sta imela najbolj natančen met Klavdija Koren in Miha Vončina, ki sta v razburljivem finalu premagala Jožico Vertl in Milana Vidakoviča, tretje mesto pa je pripadlo Nadi Colnarič in Tomiju Svetu. Pod koši so tudi letos slavili mladi, najbolj mirno roko pri metu pa so imeli Boštjan Žerov-nik pri moških, nizozemska gostja kampa Judita Albers pri ženskah in neumorna veteranka, 80-letna častna članica športnega društva, Vera Pečnik. Franjo Pukart 80-letna Vera Pečnik je že četrtič zmagala pri metu na koš za veterane. (Foto: Franjo Pukart) Matična kronika za julij in avgust POROKE: Drobež Gregor iz Dolenje vasi in Gregorc Sandra iz Brezja Fale Gregor in Štorgelj Suzana, oba iz Gornjega Grada Pungartnik Boris in Niegelhell Erika, oba iz Ložnice Vogrinc Jure iz Ljubljane in Kobold Nadja iz Vira Kokot Gregor in Satler Anja, oba iz Andraža nad Polzelo Pratengrazer Matija iz Gavc in Puncer Rozalija iz Paške vasi Ošep Žan iz Strmca in Podkrižnik Liza iz Tera Roštohar Dejan in Urbanc Vesna, oba iz Nazarij Kešpret Grega iz Ljubljane in Mederal Katja iz Dragomera Završnik Karel iz Brezja in Mlakar Anja iz Košnice pri Celju Andrejc Andraž in Mandeljc Manca, oba iz Ljubljane Poderžan Marko iz Slovenj Gradca in Podbrežnik Valerija iz Gornjega Grada Irmančnik Jure in Zupan Maja, oba iz Skorna Stojko Denis in Kovač Vanessa, oba iz Miklavža na Dravskem polju Žmavc Marko in Malinovscaia Irina, oba iz Bočne Pajek Aleksander iz Planinskega Vrha in Kolman Andreja iz Podgore Budna Zdravko iz Radegunde in Jelen Nina iz Mozirja Šebek Mladen in Šetinc Jasmina, oba iz Maribora SMRTI: SREČANJE PETKOVIH BRATRANCEV IN SESTRIČEN Že osmo leto se srečujejo na pohodih Na Petkovi kmetiji v Florjanu pri Gornjem Gradu se je v prejšnji generaciji rodilo 15 otrok, deset jih je preživelo in si ustvarilo svoje družine na Koroškem in Celjskem, največ pa jih je ostalo v Zgornji Savinjski dolini. Pred osmimi leti so se zbrali na skupnem srečanju in mlajša generacija od takrat letno vzdržuje stike. Zadnjo soboto v avgustu gredo na pohod in letos so se prvič podali peš na Petkovo. Pot iz Radmirja na Rajhovko in nato na Petkovo je bila ena lažjih, saj po navadi uberejo bolj planinske ture. Lažja tura je bila primerna za vse, predvsem pa so je bili veseli pranečaki, ki so lahko s sabo prinesli tudi najmlajše člane sorodstva. Na Petkovem, pri stricu Valentinu in teti Štefki, je sledilo druženje ob dobrem golažu in priložnost za pogovore med tistimi, ki se redkeje srečajo. Potomcev desetih Petkovih otrok je precej preko sto. Med njimi je tudi preko 30 članov družine Lenko v Avstraliji, eni najbolj oddaljenih naročnikov Savinjskih novic. Štefka Sem Kljub odsotnosti številnih bratrancev in sestričen ter njihovih otrok se je na Petkovem zbrala velika družba. (Foto: ŠS) Hren Angela iz Gornjega Grada Rakočevic Radoje iz Ljubljane Šimunic Slavko iz Ljubljane Pančur Marija iz Krnice Prušek Jožef iz Mozirja Mavrič Ljudmila iz Gornjega Grada Cajner Martin iz Nazarij Kolenc Ana iz Nizke Plesnik Franc iz Krnice Kaker Maks iz Radegunde Krajnc Frančiška iz Radmirja Kolenc Franc iz Grušovelj v_J Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 19 Organizacije, Oglasi PLANINSKI TABOR SORIŠKA PLANINA 2014 Pohodov, učenja in zabave ni zmotil niti dež Planinsko društvo Rečica ob Savinji je sredi avgusta pripravilo planinski tabor na Soriški planini. Nekaj več kot trideset otrok od prvega do devetega razreda z Rečice ob Savinji, iz Šoštanja in Velenja je z vodniki in tehničnim osebjem preživelo teden v naravi in se ob pohodih in učenju zabavalo ob igrah in ustvarjalnih delavnicah. Najprej so organizirali pohod na Lajnar in Dravh. Test vzdržljivosti so vsi udeleženci uspešno opravili. Otroci so na taboru osvajali znanje s področja planinstva, bivanja v gorah in orientacije. Pridobljeno znanje so kljub dežju preverjali na pohodih. V dnevnik osvojenih vrhov so pridobili žige s Porezna, Ratitovca in Možica. Kopali so se v Bohinjski Bistrici, uživali na pikniku in ob tabornem ognju. Organizirali so igre, ustvarjalne delavnice in izdelali bilten. Ob zaključku druženja so pripravili planinski krst in planinsko poroko. Po besedah vodje tabora Janje Polavder letošnji tabor ni bil nič kaj poletni, saj jih je neprestano spremljal dež, noči pa so bile hladne. A to otroke tako pri druže- nju kot osvajanju znanja ni niti najmanj motilo. »Veseli smo, da smo že enaintridesetič uspeli izpeljati planinsko druženje za naše najmlajše planince in jim prenesti ljubezen do narave in gora. Seveda pa to ne bi bilo mogoče brez številnih prostovoljcev, ki so brezplačno noč in dan skrbeli za otroke, in donatorjev, ki so prispevali sredstva tako v denarni kot materialni obliki. Veseli smo bili še tako majhnega prispevka,« ob zaključku tabora ni skrivala zadovoljstva Polavderjeva. Marija Šukalo Sponzorji Planinskega društva Rečica ob Savinji: Vivapen Celje, Zven marketing Gomilsko, Kova Celje, Brinečev kmečki mlin Sp. Rečica, Kmečki turizem Tiršek, ADT Darja Ašič s.p. Celje, Dolinar Branko, Potočnik Ivan, Bar Lesjak, Bi-der Bojan, Pizzeria Limbo Ljubečna, Mesarstvo Dominik Šoštanj, Davidov hram Ljubno, Pekarna Naraločnik Ljubno, Zavolovšek Matevž s.p. G. Grad, Pekarna Banovšek Varpolje, Market Rečica, Zlatko Hliš Celje, Firax d.o.o. Teharje, Firšt Dol Suha, Poličnik Darko Sp. Rečica, Kopušar Tonček Zg. Pobrežje, Hrib Dobje pri Planini, Uroš Sla-tinski Rečica, Ahac Šentjur, Mobitel - Robotrade Šentjur, Dimec Ciril Nazarje, Kotnik Janko Mozirje, Ermenc Marija G. Grad, Pečovnik Petra Luče, Lukše Rok Mozirje, Gracer Celje, Bitenc Pobrež-je, OŠ Rečica ob Savinji, Savinjske novice. Spominska slika z osvojenega vrha Lajnarja otrok z Rečice ob Savinji, iz Šoštanja in Velenja. (Foto: Marija Sukalo) ZVEZA RIBIŠKIH DRUŽIN CELJE Šola ribolova za mlade ribiče potekala tudi pri nas Pod okriljem Zveze ribiških družin Celje je osemnajst mladih ribičev v treh dnevih šole ribolova osvojilo osnovna ribolovna znanja. Prišli so iz šestih ribiških družin. 26. avgusta so se zbrali na Ljubnem ob Savinji. Pri ribiškem domu so jih sprejeli predsednik in ostali člani Ribiške družine Ljubno, ki so jih seznanili z vodami, s katerimi upravljajo. Poseben poudarek so namenili lovu rib na suho muho, saj je to največja značilnost njihove družine. Naslednjega dne so se mladi ribiči z mentorji zbrali pod okriljem Ribiške družine Paka Šoštanj. Ker so Šoštanjčani državni prvaki v kastin-gu, so veliko časa namenili ravno tej disciplini. Udeležence šole so seznanili z disciplinami pe-teroboja, v katerem šteje predvsem natančnost metov. Spoznavali so se še z osnovami talnega ribolova in se preizkusili v lovu. Zadnji dan druženja so organizirali člani Ribiške družine Mozirje. Zbrali so se ob ribniku in uvodoma spoznali opremo in tehnike lova ple-nilk z vijačenjem. Predstavili so jim tehnike be-ličarjenja, torej lova rib s plovcem. Nato so se mladi pomerili na tekmi v lovu rib s plovcem. Tehtnica je najuspešnejšemu pokazala kar preko 18 kilogramov ulovljenih rib, ki so bile zatem vrnjene v vodo. Med razglasitvijo je udeležence in starše pozdravil predsednik Zveze ribiških družin Celje Peter Solar. Izpostavil je pomen druženja mladih ob vodi, stran od vseh tehnoloških naprav, ki jim kradejo čas, nudijo pa bolj malo koristnega. Prav tako je zagotovil, da bo tovrstnih podobnih srečanj v prihodnje še več, saj zveza veliko truda namenja usposabljanju mentorjev mladih ribičev. Benjamin Kanjir Zadnji dan druženja so ob ribniku organizirali člani Ribiške družine Mozirje. (Foto: Benjamin Kanjir) 20 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Šport SPORT ZA HEC V LUCAH Krnica se je zadnjo soboto v avgustu prelevila v »olimpijsko vas«. Na Logu so se na 3. tradicionalnem tekmovanju v različnih športnih disciplinah pomerili zaselki občine Luče. Šport za hec ali olimpija-da je organizator, domača občina v sodelovanju s Smučarsko tekaškim društvom Luče in Športno rekreativnim društvom Log poimenoval tekmovanje v teku trojk, odbojki na mivki, košarki, nogometu, balinanju in vlečenju vrvi. Tako so na Log prišli tekmovat »pa tut navijat« za svojega favorita vsi »p' dogim pa p' črez«. V vseh disciplinah se je preizkusilo več kot 270 tekmovalcev. Tako organiza- Zmaga ostala doma tor kot tekmovalci so se še posebej razveselili ekipe Za vedno L'čani -nekdanjih sovaščanov, ki jih je življenjska pot ponesla izven domačega kraja. Kot se za olimpijski vrvež spodobi, se je ta pričel v zgodnjih jutranjih urah, in to s tekom trojk v moški in ženski kategoriji. Medtem ko so morali moški preteči nekaj več kot štiri kilometre, so ženske imele pol krajšo progo. Da imajo največ kon-dicije, je bilo opaziti med člani ekipe Za vedno L'čani, saj so v moški kategoriji osvojili prvo mesto. Med ženskami pa je v cilj najhitreje pritekla ekipa Krnica. V nogometu je bilo opaziti raz- Nogometašice in nogometaši so prikazali tako baletne korake kot vratolomne akcije. ŠPORTNO PLEZALNA SEKCIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Med najboljšimi v Italiji tudi Grega Verbuč V začetku septembra je v italijanskem Arcu potekalo tekmovanje v športnem plezanju Rock junior 2014 za otroke do štirinajstega leta. Mozirski tekmovalec Grega Verbuč je priplezal do drugega mesta. V tekmovanju Rock junior, ki velja za najbolj prestižno tekmovanje v otroškem plezanju, je z devetčlansko slovensko reprezentanco nastopil Grega Verbuč, član športno plezalne sekcije mozirskega planinskega društva. V težavno- sto. Slovenski tekmovalci so sku-stnem plezanju v kategoriji U12 je pno z Gregom osvojili eno prvo, obe smeri splezal do vrha, nato pa dve drugi in eno tretje mesto. v superfinalu dosegel drugo me- Benjamin Kanjir Bojevito podane žoge v odbojki so bile težko ubranljive. (Foto: Marija Sukalo) lične tehnike gibanja na travi, od baletnih elementov do kaskader-skih vložkov. Tudi tu je Krnica zasedla prvo mesto. Pa še v vlečenju vrvi so Krničani dokazali, da so najmočnejši tako v moški kot v ženski kategoriji. Pod košem in na balinišču so bili nepremagljivi Lučani, STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD na odbojkarskem igrišču pa Za vedno L'čani. Seštevek točk vseh disciplin je zmago na lučki olimpijadi prinesel Krnici, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Luče in na tretje P'dlolek. Marija Šukalo Trogar vodilni v tekmovanju za družinskega prvaka Člani Strelskega društva Gornji Grad so na strelišču tamkajšnje lovske družine, v Zagradišču organizirali četrto strelsko tekmo z malo-kalibrsko puško, trostav (leže, sede in stoje) za naslov družinskega prvaka 2014. Zmagal je Ivko Poličnik (191 krogov), drugi je bil Tomaž Tro- gar (186) in tretji Boris Purnat (179). Razpored v tekmovanju za družinskega prvaka se je po štirih tekmah spremenil, in sicer je sedaj vodilni Tomaž Trogar s 510 točkami. Sledita mu Boris Purnat (504) in Peter Bezovšek (499). Štefka Sem STRELSKI KLUB MENINA IN LOVSKA DRUŽINA SOLČAVA Odlični v gosteh Ob 60-letnici Lovske družine Kamnik so se na tekmi z malo-kalibrsko puško na 50 metrov ob tej priložnosti pomerili tudi člani Strelskega kluba Menina in Lovske družine Solčava. Oboji so bili zelo uspešni. Med nečlani je na tekmi zmagal Aleksander Ošep, drugo mesto je osvojil Rudi Krajner in tretje Gregor Preprotnik (vsi SD Menina). Strel- ci so se še posebej razveselili drugega mesta Krajnerja, kar je doslej njegov največji strelski uspeh. Med lovci veterani je prvo mesto osvojil Marjan Prodnik, v članski vrsti lovcev pa je zmagal Jernej Prodnik (oba LD Solčava). Ekipno so zmagali solčavski lovci (294 krogov), strelci SD Menina pa so osvojili četrto mesto (289 krogov). Štefka Sem Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 21 Šport, Kronika, Oglasi SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC V začetku sezone uspešen Karlo Vodušek Člani ljubenskega smučarsko skakalnega kluba, stari od 12 do 15 let, so se v soboto, 9. septembra, v Kranju pomerili na skakalni tekmi za pokal Cockta. Preboj na stopničke je v kategoriji dečkov do 13 let uspel Karlu Vodušku, ki je zasedel tretje mesto. V torek, 9. septembra, pa so se v Mislinji udeležili regijskega tekmovanja za pokal Cockta, ki je potekalo v naslednjih kategorijah: ci- cibani in cicibanke do 9 let, dečki do 10 let, dečki in deklice do 11 let, dečki do 12 let, deklice in dečki do 13 let. Med cicibankami do 9 let so na zmagovalne stopničke stopile tri tekmovalki z Ljubnega. Zmago sta si delili Naja Žerovnik in Zala Krebs, tretja je bila Tinkara Žehelj. Najvišji stopnički sta med dečki do 13 let osvojila Karlo Vodušek in Jernej Presečnik. Štefka Sem Karlo Vodušek je na zadnjih dveh tekmah osvojil prvo in tretje mesto. (Foto: Blaž Presečnik) IZ POLICIJSKE BELEZNICE • DENAR V NEPRAVIH ROKAH Mozirje: 10. septembra je občan na bankomatu v Mozirju dvignil 300 evrov in jih pozabil v reži bankomata. Neznana oseba je ta denar kasneje našla in si ga prilastila. • NEZNANEC POŠKODOVAL VOZILO Rečica ob Savinji: 10. septembra je občan obvestil policiste, da ima na svojem vozilu poškodbe, ki jih je nekdo namerno povzročil. Vozilo je imel dan pred tem parkirano na parkirišču pred gostinskim lokalom na Rečici ob Savinji. • UKRADEL UPLINJAČ MOTORJA NA KOSILNICI Loke pri Mozirju: V noči na 12. september je neznani storilec na travniku v Lokah pri Mozirju iz kosilnice BCS ukradel uplinjač motorja. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo obvestila. • TATOVI V KONTEJNERJIH Okonina: 13. septembra je oškodovanec opazil, da je neznani storilec vlomil v kontejnerje njegovega podjetja v Okonini in iz notranjosti ukradel več različnih pnevmatik za motorna vozila. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja. Nazarje: 14. septembra je oškodovanec obvestil policiste, da je neznani storilec vlomil v kontejnerje njegovega podjetja v Nazarjah in iz notranjosti ukradel več kosov različnega orodja. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja. Policisti za neznanimi storilci še zbirajo obvestila. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE V SODNEM PROCESU Prebil in Grobelnik obtožena, da sta z nadškofijo sklenila škodljivo pogodbo Celjsko okrožno tožilstvo je po poročanju Dnevnika obtožilo Jureta Prebila, leta 2008 je bil predsednik nadzornega sveta Gozdnega gospodarstva (GG) Nazarje, in Borisa Grobelnika, direktorja TP Consulting in odvetnika, takratnega likvidacijskega upravitelja GG Nazarje, da sta sklenila škodljivo pogodbo v korist Nadškofije Ljubljana. Kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic Prebil ni priznal, Grobelnik pa se obravnave sploh ni udeležil. Zagrožena kazen za omenjeno dejanje je od enega do osem let. Sodnica Mojca Turinek bo začetek sojenja razpisala, ko se bo o krivdi izrekel tudi Grobelnik. Podjetje GG Nazarje je zaradi neuspešnega likvidacijskega postopka, ki se je pričel leta 2007, šlo leto kasneje v stečaj. V času likvidacijskega postopka je odvetnik Grobelnik predlagal, da bi ponovno zagnali žago in ob prodaji za delujoče podjetje iztržili več. Nadzorni svet je Grobelnikov predlog potrdil, težava pa je bila v tem, da žaga ni bila v lasti družbe, temveč je bil njen lastnik Hypo Leasing. To pomeni, da je likvidacijski upravitelj sploh ne bi smel prodajati, česar pa Grobelnik v tistem času naj ne bi vedel. Prebil in Grobelnik sta nato v imenu GG Nazarje z Nadškofijo Ljubljana in njeno družbo Metropolitana podpisala po mnenju to- žilstva za GG Nazarje škodljivo pogodbo o prodaji lesa. Pogodba naj bi GG-ju zagotavljala surovino za delovanje žage, a je bila sestavljena tako, da v njej sploh ni bilo določeno, koliko lesa bo nadškofija na leto zagotavljala za normalno delovanje žage. Gozdno gospodarstvo se je v zameno za sklenjeno pogodbo moralo odpovedati visokim odškodninskim zahtevkom za povrnitev vlaganj v gozdno infrastrukturo, ki jih je uveljavljalo v denaci-onalizacijskem postopku. Nadško-fija Ljubljana je dogovor izkoristila in o tem obvestila Upravno enoto Mozirje, le-ta pa je denacionaliza-cijski postopek v tistem delu, ki se je nanašal na odškodnine, ustavila in sploh ni odločala o zahtevku GG Nazarje. Tožilstvo med drugim očita Grobelniku, da se takrat ni niti toliko potrudil, da bi vložil pritožbo zoper sklep upravne enote o ustavitvi denacionalizacijskega postopka v tistem delu, ki se je nanašal na odškodnine. Sum, da naj bi obtožena Prebil in Grobelnik podjetju povzročila veliko poslovno škodo, je izrazil že stečajni upravitelj podjetja Boris So-klič, ki je proti njima vložil tožbeni zahtevek v višini 1,2 milijona evrov, ki pa ga je prvostopenjsko sodišče v Celju zavrnilo, kar je kasneje potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Štefka Sem 22 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Zahvale Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta Alojza DEŠMANA iz Savine 21.5.1929 - 22.8.2014 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso nesebično pomoč, za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred, hvala pevcem, vsem praporščakom in govornici Silvi Robnik. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hči Minka Tako daleč, daleč si pa vendar blizu, ker boš večno v naših srcih. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame Ane MODRIJANČIČ 16.7.1935 - 10.9.2014 iz Mozirja se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vso pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem za ustno in pisno izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in g. Antonu Veneku za besede slovesa. Posebna zahvala gre dr. Karmen Fürst in dr. Mateji Grat za zdravljenje njene dolgotrajne bolezni ter patronažni sestri Sonji. Iskrena hvala dr. Boštjanu Rožiču in dr. Andreji Pečnik za pomoč in lajšanje v zadnjih dneh. Hvala pevcem, trobentaču in pogrebni službi Morana za opravljen obred. Vsem skupaj in še vsakemu posebej iskrena hvala. Hčerka Darja z družino Tiho teče naša življenjska reka, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina, v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA Dne 3.9.2014 smo se zadnjič poslovili od naše tete Frančiške KRANJC po domače Kosove iz Radmirja 30.1.1922 - 31.8.2014 Zahvaljujemo se osebju Centra starejših Gornji Grad, Občini Ljubno, Centru za socialno delo Mozirje za vso pomoč v zadnjih letih. Hvala pogrebni službi Anubis, g. monsinjorju Vratanarju, gospodu Čeplaku, ministrantom, pevcem in pogrebcem za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste darovali sveče in sv. maše ter jo še zadnjič pospremili k njenemu večnemu počitku. Njeni nečaki z družinami Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Martina KOLENCA 13.5.1926 - 6.9.2014 iz Varpolj Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega očeta pospremili v tolikšnem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala PGD Grušovlje, dr. Le-skovšku, sestri Mileni, župniku Davidu in diakonu Stanku za opravljen obred. Zahvala tudi vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Žena Karla in vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali ¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 23 Za razvedrilo Cvetke h koprive GASILCI PROSTOVOLJNO NA VODI Gasilke in gasilci PGD Nazarje so se nedavno pozibavali z ladjo po vodah Istre. V Vrsarju si niso pozabili vzeti na krov stare barkače nekaj sodčkov »mokrote«. Ob toliko vode okoli sebe niso bili v skrbeh glede rdečega petelina. A ker si nikakor niso želeli, da bi jih pognal v nepitno morje, so bili z enim očesom na preži glede požarne varnosti, z drugim pa na sodčkih, ki so poskrbeli, da ni bilo samovžigov zaradi žeje. TUDI PRI TELOVADBI DELA VSE PO SVOJE Betka Ročnik, udeleženka izleta Savinjskih novic (spodaj): »Tu, v termah Tuhelj moram preizkusiti, ali sem dovolj gibčna in če lahko spodlezem pod oviro, ki je nastavljena.« Marjana Rihter (zadaj): »V roki imaš elektronski čip, ki ti odpira ovire.« Ročnikovka: »Tega bom preizkušala, ko se bom utrujena vračala s kopanja.« 24 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Križanka, Oglasi Častni naslov v osman. carstvu krajša oblika imena ižabela zlat sec-meroramn1 sveínik. upodobljen v grbu izraela PAS PRI KIMONU mesto na avstrijskem koroškem, blelburg način vodenja kake organizirane skupnost i. države gmota. ki zdrsne po pobočju am. pisatelj [isaao) glavni stevnik naše visokogorsko smučišče mesto v belgiji gregoro janez v fevdalizmu dajatev dezelskemu sodlicu 1000 m provinca v španiji. gl. mesto pamplona sestavina nukleotidov in nukleinskih kislin METODA. PRIJEM. PRIZMA zamaknjenost, zanos rimske boginje izvirov in gozdov srbski pisatelj (stevan, pop Cira in pop spira) barva igralnih kart neznankav matematiki nabožna pravosl. podoba izobraževalno predavanje krompirjeva kaša marko elsner tanka mrežasta tkanina plemensko znamenje ÍAH TAEAK orožen eli del kože ali sluznice nevtralen Človek Zupi Živahen, prijazen, igriv trimesečni mačji mladič, cepljen, veterinarsko pregledan in ka stri ran. Vajen sobne čistoče in družbe. Kontakt zanj: Kontakt: 040/729-015 ali 040/504-677 (Irena, Velenje) V Slovarček: ADENOZIN - sestavina nukleotidov in nukieinskih kislin; MENORA - zlat sedmeroramni svečnik, upodobljen v grbu Izraela; YPRES - mesto v Belgiji; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): FJORD, TAL. RAZKUŽILO, ENA. DESKA, PAUL WALKER, TRSJE, JANA, SIFILIS, STAR, EKAVEC, MATE. NEN, PES. ZAMET, SLAMA, ABAKA, OFERTA, BJ, FiADOVAN, LEOPARD, ANESTEZIJA, OGIB, TAFiA, DAKEL, RAJA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 39. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): ■b Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 16.00. Športna dvorana Vojnik Pokal OSO Savinjska v košarki ob 18.00. Center Rinka Solčava Odprtje razstave Nosim polstena oblačila ob 18.00. Galerija Nazarje Petek, 19. september Odprtje razstave slik Janeza Štrosa ob 19.00. Pri strelarnici nad Solčavo Večer ob ognju: Jes pa vem za eno zgodbo o Bicki ob 19.00. Golte Koncert slovenskih popevk ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Okrogla miza Pogled podjetnikov na kulturno dogajanje ob 7.00. Kmetija Knez v Solčavi Po ovce na Strelovec ob 8.00. Mozirski gaj Razstava buč in jesenskega cvetja ob 8.00. Zagradišče v Gornjem Gradu Strelsko tekmovanje za memorial Edija Mavriča - Savinjčana ob 9.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Pohod upokojencev ob 11.00. Center Rinka Solčava Predstavitev: Pridobitev certifikata za bio tekstilne, Sobota, volnene in usnjene izdelke 20. september ob 12.00. Solčava Mini delavnica Od ovce do izdelka ob 14.00. Zadružni dom Solčava Delavnica polstenja ob 15.00. Športna dvorana Vojnik Pokal OSO Savinjska v košarki ob 18.00. Center Rinka Solčava Prikaz filmov o jezersko solčavski ovci in njeni volni ob 19.00. Center Rinka Solčava Kulturno kulinarični večer Bicke moje, pčej, pčej ... ob 19.00. Golte Koncert svetovnih jazz uspešnic ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Rokometni turnir ob 10.00. Ob Velenjskem jezeru Otvoritveni dan Pikinega festivala ob 10.30. Solčava Tržnica volnenih izdelkov ob 11.00. Solčava Modna revija: Ročno polsteni modni dodatki Nedelja, ob 11.45. Solčava 21. september Predstavitev projekta Lanatura ob 12.00. Solčava Zabavne pastirske igre in vesele viže muzikantov ob 14.00. Frančiškanski samostan Nazarje Župnijski dan ob 15.00. Zadružni dom Solčava Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž ob 16.00. Center Rinka Solčava Prijateljsko srečanje polstilk Sreda, ob 17.00. Mozirski gaj 24. september Otvoritev jubilejnega 20. Ex tempore Mozirski gaj Četrtek, ob 16.00. Start pred turistično pisarno v Mozirju 25. september Pohod ob svetovnem dnevu turizma MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar. Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ CEPILNIKI - STISKALNICE Prodaja vseh vrst cepilnikov za drva. Polnilec salam, klobas. Vodna stiskalnica za sadje. Motorni prekopalnik s priključki. Tel. št. 041/675-562. Natek d.o.o., Mlinska pot 3, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje; možna dostava; gsm 041/619-372, Fišar. Prodam telički sivki, 11 in 6 mesecev; gsm 051/419-914. Prodam prašiče 25 - 200 kg in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223484. Prodam dve telici ciki, cena po dogovoru; gsm 051/325-087. Prodam kozo in kozico, staro pol leta; gsm 040/512-111. Prodam bikca simentalca, starega 14 dni; gsm 051/358-408. Prodam teličko čb, brejo 8 mesecev, pašno; gsm 041/528-099. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533- Zelo ugodno, za simbolno ceno oddam večjo količino lepih ženskih oblačil št. 38-40 oz. št. M; gsm 041/339-031. Drva javorova, suha, prodam; gsm 041/570-232. Prodamo zelo ohranjen otroški voziček -marela, znamke MON, barva črna; gsm 041/339-031. Prodam ročno uro esprit, nova; gsm 041/339-031. Okrogle silažne bale prodam; gsm: 041/371-976. Prodam cirkular z elektromotorjem za obrezovanje desk, malo rabljen; gsm 041/649-615. Jedilni krompir agria, red fantasy prodam; gsm 030/914-992. Naravno pridelano domače bučno olje, prodam; gsm 031/366-133. Prodam obračalnik favorit 220, dobro ohranjen; gsm 041/277-019. Prodam prešo za sadje 100 l; tel. št. 5833-204 ali 031/823-956. Prodam grozdje; gsm 040/344-515. Prodam krmni krompir, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam bel jedilni krompir, neškropljen; gsm 031/855-186. Prodam cepilec drv na sveder in barvi tv gorenje, ekran 70 cm; gsm 031/295331. DRUGO - KUPIM Kupim jabolka za prešanje; gsm 031/358-065. Kupim sadje za prešat, lahko tudi na drevesu; tel. št. 58-35-125 ali 070/254702. VOZILA - PRODAM Traktor deutz 4506, nemški, in živinsko prikolico; gsm 070/870-321. NEPREMIČNINE V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Par najame ali odkupi vikend, manjšo kmetijo z zemljo in gozdom; gsm 040/220-643. Prodam 1.000 m2 zemljišča v Ljubiji (sadje, njiva, klet); tel. št. 547-12-67. Oddam sobe v najem; gsm 041/280005. Oddam 3-sobno stanovanje, Ljubljana -Bežigrad; gsm 031/833-989. Prodam obnovljeno garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. IŠČEM Iščem delo - karkoli (v gostilni, trgovini, pospravljanje, varstvo otrok, oskrba starejših...); gsm 040/290-978. ŽIVALI - KUPIM 745. DRUGO - PRODAM Prodam cepljena metrska brezova drva; gsm 041/513-270. 26 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 Oglasi GRAD VRBOVgS—' R&enMfi/e 7d zaključene družbe zn dogodite; kot so rojstni diiei'/, birme, obhajila, obletnice... pdavmča.i: Poatdrljtk ■ frtrtfJt od Sil do J 7 4it Pf>wk: od IV.dtiL'.! urt- ,Vih|nhJ ?: J.(i 11 i/o iHfc .V