Minuli teden se jc vršila v Trstu pred fašističnim sodiščem po zakonu o zaščiti države obravnava, na katero je zrl celi kulturni svet z napetostjo. Pred italijanskim izrednim sodiščem so stali mladi ljudje, ki so bili obdolženi, da so pognali s pomočjo bombe v zrak uredništvo tržaškega lista, poškodovali tržaški svetilnik itd. Nekaj obdolžitev so obdolženi priznali, a fašistična obtožnica jih je krivila celo vrsto nameravanih zločinov. Obsodba je bila razglašena 5. septembra v noči in so bili obsojeni na smrt: Franjo Marušič, Zvonimir Miloš, Ferdo Bidovec, France Valenčič. Nobena od žrtev ni bila stara 30 let. Lojze Španger 30 let težke ječe; tudi za njega je predlagal državni tožitelj smrino obsodbo. Nikola Kosmač in Vladimir Štoka vsak na 25 let težke ječe. Dragotin Rupelj in Vinko Čač vsak na 15 let težke ječe. Ivan Obad na 10 let težke ječe. Na pet let težkc ječe: Mario Zahar, Josip Kosmač, Miroslav Pertot, Slavko Bevk in Anton Manfreda. Zofija Frančeskinijeva na dve leti težke ječe. Oproščena sta bila dva. Prošnje za pomilostitev na smrt obsojenih tržaški poveljnik ni poslal niti naprej in s tem je bila odbita in je postala smrtna obsodba pravomočna. Na smrt obsojene žrtve so bile ustreljene v soboto, 6. septembra zjutraj na malem travniku poleg vojaškega strelišča v Bazovici. Obsojence je spremljal na kraj usmrtitve bataljon fašistov, v katerem je bilo 600 mož pod poveljstvom konzula Diaraandija. Za ustrelitcv je bil komandiran vod 56 mož, ki se je postavil v štirih vrstah v oddaljenosti osem korakov od stolov, na katere so bile postavljene na smrt obsojene žrtve s hrbti proti cevem pušk, potem ko so jim še enkrat pričitali smrtno obsodbo. Ob 5.43 zjutraj je dvignil konzul Diamandi roko. Ko je zamahnil, so počili streli. Vsi štirje obsojenci so se zgrudili in zdravnik je ugotovil smrt. Vsak obsojenec je dobil v hrbet 14 strelov in streljali so fašistični miličniki! Izpit za župnike so napravili sledeči gospodje: Adolf Adamič, Franc Babšek, Anton Rožnar, Mihael Carf, Ivan Jerič, Anton Karo, Franc Klasinc, Ivan Orel, Jožef Pretnar, Anton Rataj, Jakob Safošnik, Jožef TOplak, Janer Verbanjšak in Jakob Zidanšek. Požar v Krčevini pri Mariboru. Dne 3. septembra tega leta je izbruhnil požar pri posestniku Josipu Zupanu v Krčevini pri Maribaru. Radi pomanjkanja vode in otežkočenja gašenja je zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter hlev. Kazvea tega še vse hohištvo, dve svinji, ena krava, eno so oteli in istotako eno svinjo. Škoda znaša pri malenkostni zavarovalnini 25 tisoč Din 100 tisoč Din. V smrt radi nepazljivostl. Dne 1. septembra so našli pri Slovenski Bistrici med železniško progo strašno razmesarjeno truplo, ki je bilo od leve rame prs k desnemu kolku papolnoma prerezano z obleko vred. Nekoliko proč je bilo kolo. Iz listin, ki 80 jih našli pri truplu, so ugotovili, da gre za železniškega delavca Simona Smodeja. Smodej je bil z dvanajstiml delavci na izletu v Rogaški Slatini. Ponoči so se vračali s kolesi. Pri prehodu ceste pa je Smodej hotel najbrže po bližnjici preko tračnic, kjer ga je dohitel vlak iz Maribora. Kolesa &o mu odrezala tudi roke in pri padcu si je razbil tudi lobanjo. Na telesu ima veg težkih poškodb. Smrt je nastopila takoj. Nesreča se je zgodila pred četrto uro zjutraj. RJe puščajte otrok samih! V Lovniku pri Groseku kake tričetrt ure od Poljčan ss je igrala v nedeljo, ko so bill odrasll pri službi božji, petletna deklica z gorečo svečo in zanetila ogenj. Požar je uniCil §upo in se nato razširil na hlev, ki- je bil pred kratkem pr> stavljen ter krit z opeko. Oboje je pogorelo do tal, precej posteljnega perila, ves živež, mnogo sena ter svinjaki, la svinje so oteli. Gasilci so rešili stanovanjsko .hišo z mlinom, ki je krita s slamo. Nesreča. Težko je ponesrečil prf spravljanju sena v parmo Alojz Kampuš, posestnlk in bivši gostilničar v Gornji Radgonl. Revež Ima zlomljenl dve rebri, stisnjen prsni koš ter ranjena pljuča. Otrok v škalu vrele vode. V torek, dn« 2. septembra se jc zgodila v Ivanjševcili pri Gornji Radgoni huda nesreča. Pri po« sestniku Francu Žiško so bili domači zaposleni zunaj na polju, trileten otrok Mi« cika pa se je igral sam na dvorišču. Ko ja proti poldnevu služkinja pripravljala obed v ' 1 inji, je prihitela tjakaj neopaženo Micika. V kuhinji na tleh je bil v tem času postavljen škaf z vrelo vodo. Škafu sc je otrok približal ter po nesrečn' naključ« ju padel v vrelo vodo. Čeprav jc mati otro« ka na njegov obupen klic takoj pritekla in ga potegnila iz vode, je bilo že prcpozno. Dobil je strašne opekline, katerim je podlegel po osem ur trajajočih mukah. Otrok mora biti ood nadzorstvom! Usodepolni ndarec konjskega kcpita. V bolnici v Murskl Soboti je umrl kljub zdravniški pomoči 73 letni Ivan Lukač Iz Bakovec. Starčka je brcnil konj v trebuh s tako silo, da je bil udarec smrtonosen. Skrajno surov zločlnec. Pri Sv. Jurflu ob Južni železnlcl se je izvršil v pondeljek, dne 1. septembra krvav zloeln, ki kaže, kako brezmejno posurovi tlovek, ako sta mu alkohol in brezversko Casopisje vse. Zločin se je doJ#ral omenjenega dne krog 2. ure zjutraj v Krajnčici pri Sv. Jurju ob južni fcfclezinlcl ln ]e postal smrtna žrtev komaj 22 letni poljski delavec Jurij Pilko. Ob omenjenem času je namreč se_el v Zupančevl hiši v Krajnčici med ostalimi goati tudi Jurij Pilko in pil jjabolčnik. V temi pred vežnimi vrati «e ]e istočasno ekril 24 letni samski idelavec Jožef Oset iz Vrbnega, občina Sv. Jurlj okolica, kl je že dalje časa kuhal iz neznanega vzroka hudo jezo na Pilka. Ko je prišel Pilko okrog 2. _re lz veže na prosto, mu je iz teme etopil neslišno za hrbet Oset in ga dvakrat močno udaril z vozovno ročico po glavi, tako da se je Pilko na mestu fcgrudil mrtev na tla. Oset mu je razbjl lobanjo In bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Oset je odšel po Btorjenem zločinu mirno domov, kjer ee je vlegel in zaspal. Zjutraj ob 9. uri eo prišli na njegov dom orožniki in ga laprll. Oset jim je na zadevno vprašanje brez oklevanja odkrito prlznal, tda ]e popolnoma premišljeno iz zasede umoril Pilka, ker je med njinjia obBtojalo že dalje časa hudo sovraštvo. Orožnikl so surovega zločinca po zaelišanju na licu mesta v pondeljek Evečer odvedli v zapore celjskega okrožnega sodišča. Mati rešila otroku življenje. Pri vaIlci Sava ob Savi nasproti Hrastniku eo se lgrali v pondeljek ,dne 1. septembra deca po tratab na obrežju Save. Med letanjem ]e gpodrsnilo petletnemu Milanu Emeržiču, slnku steklarskega delavca, da je padel preko skale v dva metra globoko Savo. Na obupen krik druge dece je prihltela Milanova mati, •© pognala v vodo in vjela otroka še baS pravočasno za obleko, ga potegnila k Save ln ga otela gotove smrti. Grozen vlhar na osrednje amerišklh Otoklh. Dne 4. septembra ]e divjal si©n vihar po srednje amerišklh otoklh. fajbolj Je trpel otok Haitl in njega flavno mesto San Domingo. Vihar je _nl_ll cele gozdove, odnašal hiše in >OvzroClI neiBmerno blagovno &kodo. |Cft Haiti je bilo ubltlh 800 oseb, 900 pa Shjenih. Avtomobil za dojenfika. V angleškem ,e«tu Birmlngham ge ]e pojavila na lol Eenska na trlkolesnem avtomoblSpredaJ Je počlval dojenček, eadaj Bedela z glavo nad otročičem »tre|ka In Sofirala avto, ki doseže naj"jo hitrost 8 km na uro. Še nl gotoče se bodo udomačlli avtomobill ra en5ke. Mfa]yei]l pes na svetn. Največji pes '|i «V«tu je dolg dva in pol metra, irfdeje pasme in Je last kaliforniDOMtftnlka y AmerikL Milijcnarka za ea dan. Časopis iz švedskega mesta Kopenhagen »Politiken« je razpisal glavno nagrado, ki je obstojala v tem, da je bila dana onemu, ki bl jo zadel, prilika, se en dan počutiti kakor milijonar. Prejel je toliko denarnih sredstev, da si je lahko privoščil vse zabave, ki so sicer pridržane le dolarskim milijonarjem. Pogoj je bil, da mora blti denar potrošen v enem dnevu. Drugl dan n8 sme posedati srečkar nič od tega, kar si je bil kupil za zadeti denar. Nakup nakita ali oblek je bil izključen. Nagrada je pripadla mladi medicinki iz Kopenhagna. Belila si je sicer glavo, kako bi porabila v enem dnevu milijon, se ji je le posrečilo, da je izpolnila tudi ta pogoj. V a&roplanu se ]e odpeljala v Berlin, si najela tamkaj za en dan avto, obiskala gkoro vsa na:'bolj razkošna zabavišCa in predno se je prav uživela v položaj milijonarke. je že bil večer in svota potrošena. Drugi dan je bila enodnevna milijonarka zopet revna dij ikinja. Na milijonarsko stanje jo je spominjal le še močan glavobol. Izpovedala je, da je bilo sicer lepo, a si je predstavljala še Iep5e. Zločinec osvobodilelj. Francoska policija je bila opozorjena na Cudne refi, ko je bil aretiran pred nekaj tedni zločinec Andrej Sterkeman. Pred kiatkem je bil obsojen od sodišča v Versaillcsu. Pri zasliševanju je razodel sodnikom razburljive podatke ponesreCentga vloma in o njegovih navedbah se je sedaj sodnija ludl prepričala. Predvsem je zaupal Sterkeman sodišču, da je Jzvrševal roparske pohode vedno v večeml obleki in v čevljih s posebnim patentom. L&pega dne je izropal vilo nekcga zdravnika, nato je vstopil v avtomobil in ss podal nazaj v Pariz. Na povratku je zapazil drugo vilo, ki je bila tolikanj zapeliiva, ker je stala nekoliko proč od glavne ceste na samotnem kraju. Imel je vlomilsko orodje prl sebi v avtomobilu, podal se Je takoj nad vilo. Previdno je odprl vrata in stopil v sprejemno vežo. Tukaj je slišal glasove od konca hodnika in radl tega se je odločil, da bo odprl rajSl nasprotna vrata, kl so vodila v klet. V kletnem hodniku je prižgal posebno svetiljko za vlomllce In njeni žarki &o razsvetlili obraz mlade in lepe deklice, kl Je sedela na postelji. Čula ]e, a ni zapazlla njegove navzočnosti. Skočil Je k njej, Jo trdo prijel in jej zagrozil: »Bodlte tiho, ne bom vam storil nič žalega!« Mesto odgovora Je deklica vstala, pokazala protl stropu in prlCela kakor nora se smejati. Vc3 pre&traSen je vlomilec ugasnll svelllko In se odtipal v teml lz kletl. PreSla mu je tolovajslka »trast ln »e je takoj odpeljal. Dolgo Casa Je molčal o Cudnem dožlvljaju. Ko bo ga pozneje aretirali radl drugih vlomov, Je zaupal srečanje z zmešano deklico prelskovalnemu sodniku. Na njegovo izpoved je napravila policlja v vili preiskavo. HlSni posestnlk in njcgova žena sta morala prirnatl, da sta zapirala deklico v noCI v klet. Zvedell so, da Je morala deklica opravljati po dnevu najbolj težavna dela. vrejemala j« sicer hrano, a nobe- nega plačila. Kot opravi5ilo je navedel bišni gospodar, da je deklica zmešana ln nima pravih pojmov ne o denarju in ne o prostosti. Nikdar ni smela zapustiti vile, ampak vedno ]e bila prikleinjena na najtežavnejša opravila. Ko Je bilo njeno dnevno delo končano, so jo zaprli v klet. Policija ]e skušala deklico izprašati s pomočjo tolmača, ker Je bila doma iz Poljske in ni razumela francoščine. Odgovarjala je na vsa vprašanja z rokami in % divjim krohotom.