323. štev.
V Llnbliani, torek dne 19. novembra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka	118.
• ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev
:::	Uredništvo	in upravništvo:	a
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po* pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:n
Velikanska srbska zmaga pri Bitolfu. — Bitolj padel. — 50.000 Turkov vleiiii. — Zekki paša in vsi turški generali vfeti.
Pismi iz Belgrada.
Belgrad, 1. (14.) novembra 1912.
Sneg, ki je v torek temeljito pobelil že itak belo Ljubljano, ni prizanesel niti drugod. Sicer pa nisem niti utegnil opazovati prirodo, ker sta že takoj v Ljubljani obrnila mojo pozornost nase dva orožnika, ki sta vstopila v isti kupe kot jaz. čital sem namreč v nekem ljubljanskem časopisu, da je na avstrijsko-srbski meji 2000 avstrijskih orožnikov, ki imajo baje nalogo paziti na vsako gibanje na meji. Mislil sem že, da imata isto pot kot jaz. Medtem, ko sem jaz takole premišljeval, se je en orožnik izročil v naročje Morfeja, drugi pa od samega dolgega časa ni vedel nič boljšega kot — zdehat. Vsedel sem se tedaj k njemu ter ga vprašal. Če gresta tudi ona dva na mejo. Odgovoril mi je, da ne. In seveda to je dalo povod, da sva zavozila najin pogovor kar na Balkan. Tako sva obirala kar po vrsti vse države do Zidanega mosta, kjer sva se ločila — jaz na Hr-vatsko proti Zagrebu in on na Štajersko. Veselilo me je pa. da tudi med takozvano pristno avstrijsko oboroženo močjo, še živi narodni duh in zavest krvnega sorodstva z ostalimi Jugoslovani.
V Zaprcšiču pa se je dogodil kratek komičen prizor, ki bi postal kmalu tragikomičen in le vreden, da se ga zabeleži. V voz sta stopila dva Hrvata, ki sta se začela objemati in polju-bovati tako dolgo, da se je že začel vlak premikati naprej. Hitro stopi eden izmed njih proti vratom voza ter hoče skočiti na zemljo. V pravem času ga je še zadržal sprevodnik in ga potisnil nazaj. »Za Boga Jezusa molim Vas, pustite me,« prosil je sprevodnika možak ves zmeden, ko je uvidel, da se odpelje naprej. Toda sprevodnik se ni dal omečiti in hočeš, nočeš, moraš, moral se je udati Hrvat v neizprosno usodo in ostati v kupeju. Nadaljevati v poljubljanju pa se mu ni zljubilo več, dasi je imel tedaj dovolj časa za to, na prihodnji postaji pa je izstopil poparjen in odšel tako, da je celo pozabil podati roko svojemu prijatelju.
Nekdo je pripovedoval, da je isti dan dopoldne, ko je vozil osebni vlak iz Zagreba proti Zidanemu mostu, sedel na progi 1 urek in je neka deklica še pravočasno ustavila vlak in Turka oprostila iz neprijetne situacije. Baje je bil pijan. Podrobnosti nisem mogel dognati.
Na zagrebškem kolodvoru je čakalo na vlak proti Belgradu okrog dvesto Bolgarov, ki so prišli iz Amerike domovini na pomoč. Slav-noznana zagrebška policija je tudi pri teh iskala konfliktov, pregledovala »pose« ter enemu izmed njih zaplenila neke listine. Dotični Bolgar je ogorčeno protestiral, ostali pa so obkolili ne baš prijazno policaj^ ki se je izmotal iz zajetja le s težavo ter zahteval, da odide Bolgar ki je dobil listine med tem nazaj, s stražnikom na policijo. Končno pa je stražnik naglih korakov odšel iz čakalnice, ki je bila nabito polna. Kaj se j5 potem zgodilo, mi ni znano. Bolgari So se vozili v posebnih vozovih in medpotoma prepevali.
V kupeju, kamor sem položil kosti svojega rojstva tudi jaz, je sedelo 10 Srbov, sami
junaki, visoki in močni in krepko se je razlegala pesem hajduka v tiho noč iz desetih grl in iz čutečega narodnega srca. Eden je popeval, drugi pa so prizvukevali »guslarju«. Kako milo lega na dušo poslušalca srbska narodna pesem, to se mora le čutiti a nikakor ne popisati. »Ol mamo, mamo, moje rano« mi odmeva še sedaj po ušesih.
Bil je v resnici pravi užitek poslušati njih srčne tožbe »za krst sveti n slobodu zlatnu«. Sele pozno v noč so končali s petjem in visokorasel mladenič s kučmo na glavi In v narodni noši izražal je z besedami to, kar so govorila srca vseh, govoril jim je navdušeno in skoraj vedno je naglašal: »— samo kad smo složni, sve možemo imati, sve.« Ostali so ga verno poslušali in le tu pa tam se je kdo oglasil. Govo-rili so o Skoplju. o Kosovem polju, Kumanovu itd., dokler ni angelj miru razprostrl nad njimi svoje peroti in zdelo se mi je. da se nahajam na bojišču med trupli junakov, padlimi za domovino, za — slobodu zlatnu. Ležali so kar povprek na klopeh, med klopmi. Med tem pa se je svitalo jutro in na obzorju pojavila se je zvezda-daniea. oznanjevalka boljše bodočnosti zatiranega Slovanstva. Srb veruje v svojo pri-hodnjost, pri nas pa gledamo brezupno v pomoč od — Rima in Dunaja.
Zroč skozi rosni okno na širno in rodovitno ravan kraljestva hrvatsko-slavonskega, po katere zemlji teče madjarska železnica, mislil sem na slavno zgodovino Hrvatov ter nehote dvignil pogled proti nebu — toda takoj sem zaprl oči in odstopil od okna. Nad mojo glavo se je bliščal napis: »Kihajolni...«--------
Sedel sem in zamišljen zrl na planjavo, kjer so se pasle cele črede prašičev in gosi. Kmetje v visokih kučmah so zlagali pokošeno prazno steblovie koruze na kupe. Vse povsod, kakor daleč je segalo oko. so sama žitna str-nišča.
V Vinkovcih smo presedli. V kupeju so bili zopet — Srbi. Narednik c, kr. vojaške pošte v Bosni, dalje čvrst možakar v narodni noši s svojim sinom iz Prijedvora in neki fotograf iz Mitroviče. Prvi trije so se peljali v Novisad. fotograf pa na — bojišče. V kratkem smo bili že stari znanci in steklenica bosenske slivovke je krožila med nami v živahnem pogovoru. Vprašal sem jih, kaj pravijo Turki v Bosni o srbskih zmagah. Starejši je pravil, da so Turki čisto neinformirani o uspehih zveznih držav in naslanjaje se na turška poročila, trdijo, da Turki — »napredujejo«. Turki v Bosni so baje jako komodni ljudje, ničesar ne delajo, valjajo se po kavarnah, čitajo turška poročila o »zmagah«, kade tobak in pijejo kavo, medtem pa Švab in Madja»- kupujeta njihove »ktiče«. Mnogo Srbov iz Bosne je bilo prostovoljno v srbski armadi in sedaj pa so nekateri odšli še na Bolgarsko, ker je srbski prostovoljni zbor razpuščen. Videl sem tudi dve fotografiji dveh bosanskih Sokolov, ki sta v bolgarski armadi. Pisma, njima pisana na Bolgarsko, so prišla vsa nazaj, s pripombo, da se ne morejo dostaviti naslovljencema.
V Zemunu sem imel priliko si natančneje ogledati Bolgare, ki so se iz Zagreba pripeljali z istim vlakom kot jaz. Čakali smo na bregu
Donave na prihod parnika, da se popeljemo v Belgrad. Vsak je imel s seboj bodisi kovčeg ali pa vrečo. Vsi so dobro izgledali. Tudi denarja jim ni manjkalo, kar se je videlo iz tega, da je marsikdo imel po en ali več zlatih zobov v — ustih in eden je celo imel vse zobe iz zlata Ko se je zasmejal, ste se pokazali dve vrsti rumenih zobov. Drugače so pa videti skromni. Pili niso ničesar, le kruh in »sofolado« »naskakovali«. dokler niso oboje »zavzeli«. Pravijo, da je še v Novem Jorku 5 dc 6 tisoč bolgarskih prostovoljcev, ki čakajo, da se vkrcajo v domovino. Nekdo jih je vprašal: »Jsu-li Vas tra-žili, da dodjete u domovinu.« »Nijesu«. je bil odgovor. »došli smo sami, kad vidimo, da nas tre-bajti«. Nekteri so že desetletja v Ameriki ter so zapustili družino, da polože, če treba. tud* svoje življenje in eksistenco svojih dragih na oltar domovine. Med njimi so tudi mladi fantje, ki še niso videli Evrope.
/Polagoma se je približala ura odhoda iz Zemuna. Na krovu »Arada« smo opazovali široko Donavo in manjše parnike na nji. pred nami pa je ležal cilj — Belgrad v vsej svoji krasoti. Na holmcu je trdnjava, obdana na podnožju z močnim zidovjem, ki je obrnjeno proti
—	Avstriji. Dalje ob bregu pa se razprostirajo lične velikomestne hiše, ki delajo vtis- kot v Trstu Riva Carciotti, seveda — en miniatur.
YKo so položili most iz parnika na suho zetnljo. je stal ob mostu srbski policaj z bajonetom in s številko na prsih. Barva njegove uniforme j>- sicer kričeča, bolj svetlo modra z rudečimi našitki, vendar krasna. Razni občutki katerih nisem imel časa tolmačiti si, so mi napolnili srce. ko sem stopil na — srbska tla. Zatopljen sam v sebe, nisem vedel kaj storiti, ker oči so begale sem in tja, na hiše na bregu, na vojaštvo, na financo in na — ljudstvo. Vzdrami me šele neki srbski podčastnik ter me vpraša, če sem zdravnik. Odgovoril sem mu, da ne. pač pa, da sem korespondent. Zahteval je legitimacijo, opisal si ime lista in moje ime ter me poslal v »Pressbureau«. Še enkrat me je ustavil finančni stražnik, pogledal v prtljago ter me poslal naprej. Bil sem prost teh — formalnosti. Na ulici sem zagledal tri priproste može. s puško z nasajenim bajonetom na rami in »patron-tošlom« na hrbtu. Stali so in se pogovarjali. Imeli so svojo obleko na sebi. Kakor sem pozneje zvedel, so to člani društva »Narodna odbrana« in patruljirajo po mestu. Tudi pred bolnišnico so. Stražijo pa tudi jetnike, ki so jih danes zopet nekaj pripeljali. Toda o tem drugič. Dotlej pa zdravstvujte!	Mars.
Belgrad. 2. (15.) novembra 1912.
Predvčerajšnjem bil sem v ministrstvu zunanjih zadev, da sem se zglasil v tiskovnem odseku, katerega načelnik je jako prijazen gospod dr. Vojislav Jovanovič. Izjavil mi je, da so vsi dopisniki slovenskih listov sedaj na bojišču in sra je zelo veselilo, da more pozdraviti »bračo Slovenaca«, ki se tako vrlo zanimajo za usodo kraljevine Srbske.
Zvečer sem pa opazoval velikomestno gibanje po glavnih belgrajskih ulicah. Dasi je sedaj v Belgradu jako malo častnikov, kljub temu
Kje je status puo?
Kaj neki išče mož tako?
Hm, kam je izginil status quo . . . Kje bi neki ga našli? . . .
Hm, tam v preljubi — Avstriji.
jih je bilo še precej, ki so se sprehajali v manjših gručah po širokih trotoarjih ob krasnih, razsvetljenih in velikih izložbenih oknih. Kavarne so zvečer nabito polne in vsepovsod se opaža, živahno vrvenje. Skoraj v vseh izložbenih oknih je opažati vsakovrstne slike iz bojišča, razne zgodovinske slike, kakor tudi zemljevidi prejšnje velike Srbije izza časa kralja Dušana, na katerih z malimi zastavicami zasledujejo gibanje armad. Prodaja.se tudi zemljevid bodoče Srbije po 40 para. Najbolj ganljivo pa Je, ko opazuješ nad seboj po vseh hišah in v vseh ulicah vihrajoče belo-modro-rdeče zastave, ki so izobešene še izza zavzetja Skoplja. Tiho svečanost motijo le živahni pogovori sprehajajočih, drdranie vozov in tramvaja ter karakteristično prodajanje časopisov, kar v »civilizirani« Avstriji žalibog še ni. Dečki po ulicah nosijo po več iztisov. kličoč pri vsakem koraku ime lista. Bolj prefrigani kriče: »Samouprava«, da-nas vrlo zanimivo, padac Carigrada, »Satno-uprava-a-a«. Listi stanejo skoraj brez izjeme po 5 para in je samo v Belgradu 23 dnevnikov. Tudi slovensko časopisje bi se moglo poglobiti in razširiti, ko bi imeli prosto kolportažo. Kak pomen bi to imelo za kulturo, ni treba niti po-vdarjati.
Včeraj sem bil v bolnišnici srbskih sester, kjer sem bil jako prijazno sprejet. Istočasno sta prišla tudi dopisnika laške »Tribune« in nekega španskega dnevnika. Uvedli so nas v sobo, kjer je ležalo šest ranjencev, večinoma častniki. Na sredi sobe je stala miza, na kateri je gorela velika sveča, prevezana s trakom v nrodnih barvali. Okrog po mizi je bilo razpoloženih vse polno raznih sladčic, kave. pijače in cigaret. V polkrogu nasproti vratom ie sedelo pet ranjenih častnikov in en pop (pravoslavni
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Gospoda,« je izpregovoril Rabič in iztegnil obedve roki v blagoslavljajoči gesti, ki je bila hkrati nežna in porogljiva, »blagovolita me poslušati, vi, gospod De La Krus, in vi, gospod Rogerij Du Bur.«
Nasprotnika sta sedla iz vljudnosti do svojega gostitelja: toda preteči pogledi, s katerimi sta se merila, so pričali, da ni pojenjal njiju srd.
»Ali je potreba tolikega prepira?« je povzel Rabič. »Vsakdo veruje v najvišje, večno bitje, ki je ustvarilo vse. Vsa narava je njegovo kraljestvo. Gozd je najlepši tempel, s svojimi šumečimi oboki pod katerimi se razlega čudovita glasba vetrov; gore so stebri, še vse drugače lepi kakor revni stebri cerkve Notredam; morje samo zase je brezmejen sen ljubezni in vere; gospoda, zakaj ne pustita človeštva, da bi ljubilo in molilo vsak po svoje? Zakaj niti vsiljujeta pravila v čuvstvu. ki je tako vzvišeno, tako širno in mogočno, da je sleherno pravilo skoraj psovka njegovemu veličanstvu?«
»Kaj pa potem Sveto Pismo?« je zavreščal Kalvin ostro.
»Da, da, to so tiste nove ideje filozofov«, se je oglasil tudi Lojola. »čudim se, kako se more drzniti človek vašega značaja, da vzdržuje slične teorije in zastopa tako pregrešne pojme o krščanski veri . . .«
»Uklanjam se vaši modrosti, dragi gost,« je rekel Rabte. »Toda govoril sem v duhu vse-
splošne spravljivosti. In mislim, da je Bog, ako gleda v tem trenotku na dno naših vesti, bolj zadovoljen z mojimi miroljubnimi besedami kakor z vajinim bojevitim prepirom.«
»To se vam zdi zato, ker je Bog v vaših očeh šibko in malodušno bitje. Zato, ker niste razumeli Jezusa, ki je hkrati največja sila in največja miloba. Bog je močan, vedite to! In njegova volja je. da naj bodo močni in silni tudi njegovi služabniki . . . Gospod župnik, srečen sem, da morem pozdraviti v vas eno izmed najodličnejših luči moderne filozofije,« je dodal Lojola z zamolklo pretnjo v svojem glasu, »toda reči moram, vse te filozofije so poglavitni vzrok bolezni, za katero hira ... kaj pravim! — umira krščanstvo.«
Kalvin je zmajal z glavo v gesti energičnega odobravanla.
Tudi on je bil nasprotnik »filozofov«.
Hotel je drugačno vero kakor Lojola — vero pa vendarle.
Rabič jima je nalil čaši s starino, ki jo je imel od »Vedeževalke«.
»Pijta, brata!« je dejal z veličastno resnobo . . .
Slišalo se je, kakor da bi bil rekel:
»Molita! . . .«
In njegov glas je bil res takšen, da sta segla nasprotnika po kozarcih in ju izpraznila do dna.
Videč ta uspeh svojih prepričevalnih besed, se je Rabič hudomušno nasmehnil.
Toda Lojola je povzel še zanosneje:
»Tem filozofom napovedujem vojno na življenje in smrt. Kmalu pridejo dnevi iztrebljenja vsega krivoverstva in vsakatere znanosti. Učenost je prokleta reč; nevednost pa je posvečena in Bogu dopadlliva. Na šnanjolskem smo že začeli nreppniati izdelovalce knji?. Pa tudi na Francoskem sem pregovoril kralja Franca
Valoaškega, da prične z enakim preganjanjem. Plamen grmad bo zarja preporoda krščanstva. Gorje, trikrat gorje krivovercem in znanstvenikom! Vsi učenjaki so služabniki hudičevi! Naj-pogubnejši človek v Parizu pa je Štefan Dolet . . . Ubiti hočemo učenost, ki je prokleto orodje pekla. Da pa uničimo njo, moramo uničiti pred vsem tiskarstvo. In da uničimo tiskarstvo, moramo ugonobiti Doleta. (Manfred je stisnil pesti.) Je tudi v Parizu gnezdišče duševne kuge in vsakaterega upora: Dvor Čudežev, ki ni samo gnojišče beračev in rokovnjačev, marveč tudi globoko ognjišče, kjer vre duh upora proti posvečeni avtoriteti Cerkve in države. Dvor Čudežev bomo porušili od vrha do tal. (Manfred je prebledel.) Začenja se vojna
—	to vam povem naravnost. In v tej vojni bo naš sovražnik vsak, kdor ne bo z nami. Vsak bo moral voliti: križ ali grmado. Ali bo zavlada! kri/ nad vesolinim svetom, ali pa postane ves svet ena sama grmada! . . .«
»Križ bo zavladal svetu«, se je oglasil Kalvin. »toda tisti, ki ga oznanjujejo ljudem, so propali grešniki. Treba je novih svečenikov. Raz cerkev je treba potrgati nevredni blesk, s katerim jo dušite. Samo ena avtoriteta je sveta: avtoriteta božja! . . .«
»Nesrečnež! Ali se drznete tajiti avtoriteto papeža?«
»Zanikavam jo!« je odgovoril Kalvin hladnokrvno.
Lojola je vstal. Bil je bled od jezc.^
»Mesir,« je siknil Rablčju, »v kakšno zasedo ste me zvabili! . . .«
»Eh, kaj!« je vzkliknil Rabič. »Obadva sta dve višji duši. Sleherni izmed vaju nosi v sebi luč, ki me slepi; mojstra sta v umetnosti mišljenja — pa ne moreta spoštovati drug v drugem različnosti nazirania! ... Ali ni misel tudi
posvečena avtoriteta! Ali ni ona svet nevidnega stvarstva, pa naj privzame kakršnokoli obliko! Vidva žalita Boga, ki pravita, da mu hočeta služiti! . . .«
»Z Bogom!« je rekel Lojola nenadoma.
Odšel je v največji naglici, pozdravivši Kalvina s pretečim kimanjem glave.
Na vrtu je vprašal Rableja, ki ga je spremil:
»Kako je ime temu Rogeriju De Bur? ...«
»Ne vem mu drugega imena . . .«
»Ali hočete, da vam jaz povem njegovo pravo ime? . . .«
»Čakam z radovednostjo. . .«
»Kalvin! . . .«
»Ali je mogoče!«
»Brezbožni Kalvin! Krivoverec Kalvin! Kalvin je na Francoskem! Kalvin je v Parizu! In Francija se ne pogrezne v zemljo! In strela ne udari v Pariz! In nebo se ne poruši nad našimi glavami! . . .«
»Pomirite se. častiti oče ...«
»Prav imate,« je rekel Lojola zdajci in nadel svojemu obrazu smehljajočo krinko. »Ta nesrečnež je morebiti le v zablodi . . . Izkušajte ga izpreobrniti k pravi veri . . .«
»Potruditi se hočem . . .«
»Ali ostane še kaj časa pri vas?«
»Morda še dva ali tri dni ... Toda — res nisem vedel . . . Odprli ste mi oči . . . Tega pa res ne maram, da bi se skrivalo pod mojo streho hrivoverstvo . . .«
»Nikarite-ga odsloviti,« je rekel Lojola živahno. »Nasprotno, storite vse, kar morete, da ga privedete na pravo pot . . .«
»Potruditi se hočem na vso moč . . .«
»Kolikšna zmaga, ako ga spravite nazaj v. naročil prave Cerkve!«
»Res je! Vaš nasvet je vreden zlata!«
duhovnik), na svojih posteljah pa so sedeli ostali ranjenci. V kotu na postelji je sedel ranjen vojak-guslar, igral na gosli in prepeval.
Pel je o davni slavi Srbov, otožno so zveneli glasovi, o srbskem suženjstvu in odvisnosti, melodije so prehajale na to v burne tone in »guslar« jc peval o junaških borbah Srbov s takim čuvstvom in ognjem, da se ni čuditi zmagam srbskih junakov. Slava Tebi Veliki Narod Srbski* Vreden s‘. v resnici boljše usode, ker znaš ceniti svobodo in neodvisnost, ker znaš tako z neprecenljivimi žrtvami braniti svoje pravice. Kako krasr.o je izzvenel konec pesmi guslarja. Bitka pri Kumanovem je bila vsem v mislih in stoje smo poslušali ginjeni nad narodnim navdušenjem junaških Srbov. Prijazna gospa soproga angleškega poslanika v Belgradu, ki je sedaj prednica enega oddelka v bolnici, nam je pripravila stole. Častitljiva inplemenita 'žena ponosne Angleške, je očividno ginjena, zatrdila nam. da se je že teh prizorov v tem kratkem času tako privadila, da se čuti kot bi tudi ona sama bila sodeležna zmagoslavnih bojev srbskega naroda in ponosna je, da more streči Junakom. Z brezprimerno prijaznostjo nam je pojasnila pomen slavja ter nam ponudila žita, na poseben način pripravljenega, potem pa kavo in neke vrste sladkega vina. Priprost kmečki fant Svetomir Radovanovič iz sela Ra-čeviča. je v bitki pri Kumanovem tako prezebel, da je v nezavesti obležal na bojnem polju ter se sedaj zdravi v bolnici. Ranjen ni bil. Včeraj pa je bil njegov god in sestre so mu priredile to slavje, da bi ne pogrešal domovja. Stisnili smo mu prijateljsko roko. Radost je odsevala iz njegovih upadlih lic. Vsi ranjenci so iz bitke pri Kumanovem, kjer je bilostrašno klanje. Neki nadporočnik, zal mladenič nam je pripovedoval o boju. Turkov je bilo lb divizij, ki so imele 150 topov, Srbi pa samo 8. Srbi niso ničesar vedeli o sili turške armade. Mislili so, da imajo pred seboj turške predstraže. Navdušeno so se vrgli v boj. Nadporočnik je stal v najliujšem ognju. Od dveh polkov je ostalo samo še 70 mož, tako je kosila smrt nied Srbi, katero so pošiljali turški šrapneli. Pa tudi Turki so padali. Za vsacega Srba je padlo 5 Turkov. Nadporočnik se je boril cel dan s sabljo in revolverjem v roki, ker so morali nadomeščati slabo moč artiljerije, pešci. Z bajoneti so naskakovali Srbi turško vojsko. Nadporočnik je zlomil sabljo, katere kos je ostal v telesu Turka. pograbil je nato puško padlega vojaka in s kopitom tolkel po Turčinih. dokler ni po enodnevnem boju padel ustreljen na bojišču. Krog-Ija mu je prebila kost pod očesom ter obtičala v rani. Sedaj je že boljši, dasi je še vedno^ zavezan. črez očesno punčico na levem očesu ima debelo krvavo progo. Malo je manjkalo, da ni izgubil očesa. Zal mu je. da mora še vedno čepeti v bolnici. Imel je ravno fotografični aparat ter je nas vse fotografiral, proseč nas, naj pridemo čez tri dni po slike.
V	bolnici štev. 4 je še 66 ranjencev od 180 in samo eden od teh je umrl, ostali so popolnoma ozdraveli Enemu pa so morali odrezati nogo. Velika večina vojakov je na noge ranjena, drugi pa so na roke in v prsa, nekoliko od teh je ranjenih z bajonetom. Bil sem slučajno pri operaciji, ko so nekemu ranjencu polagali nogo v mavec in ga obvezovali. Kos šrapnela mu je odtrgal meso na nogi.
Ranjencem se ne godi slabo, izvzemši seveda njih bolečine. Povsod vlada kar največja Čistota. Jedi in pijače pa imajo tudi dovolj.
Včeraj sem Vam brzojavil, da je Drinopo-l)e padlo. Tukajšnji listi ne vedo ničesar povedati o tem. Jaz sem pa imel iz Niša privaten brzojav v rokah in isto je poročala tudi »Tribuna«. Tudi danes ima »Samouprava« še ne uradno potrjen brzojav iz Skoplja od 1. (14.) novembra zvečer, v katerem pravi, da se tudi v Skoplju širi vest, da je Drinopolje padlo, dasi niti bolgarski ataše v srbski armadi, niti srbski generalni štab ničesar o tem ne ve. Tukaj je Vzbudila ta vest veliko vzradoščenje, tembolj, ker se nahaja pred Drinopoljem sedaj srbska armada pod generalom Stefanovičem, med tem ko je del bolgarfske armade odšel proti Carigradu.
Današnji »Trgovinski Glasnik« poroča iz privatnega vira, da je tudi Skader s pomočjo Srbske armade generala Zivkoviča že v črnogorskih rokah.
Sem je dospel predvčerajšnjem prof. Masajk. Listi beležijo to vest, po dolžnosti kronistov. vendar se ne polaga v tukajšnjih krogih njegovemu prihodu nikake važnosti.
Vsak dan prihajajo novi in novi transporti Bolgarov iz Amerike. V Budimpešti jih je baje še okrog 1000 Bolgarov, ki čakajo na vlak v domovino.
Predsinočnjem je prišlo zopet 69 turških vjetnikov, ki so zaprti na gradu.
»Mali Zurnal« poroča, da je včeraj prišel 1v Belgrad kot vojaški begunec, poročnik VI.
Pešpolka v Novem sadu na Ogrskem, gospod 'avle Bogdanovič. Prišel je preoblečen v civilni obleki in je imel »pos« na ime nekega di jaka Izrazil je namreč odkrito radost nad zavzetjem Skoplja, vsled česar so njega in še 18 drugih častnikov poklicali na odgovor pred ,Vojiio sodišče v Budimpešto. Štirje od teh pa Bo se z begom izognili tej neopravičeni šikani. iTrije Madjari so odšli neznano kam. med tein ko je Bogdanovič pobegnil na Srbsko. Bogda novič trdi. da Avstriia mobilizira in so že baje '4 armadni zbori sklicani pod orožje, dasi včerajšnji »Neuer Pester Journal« uradno demen-tira vest o mobilizaciji, češ da gre tu le zaradi novega zakona dveletne vojaške službe, ker je s tem poduk rekrutov otežkočen.
Isa Bolietinac, ki je imel najbrž že vse ljudi za norca, je baje s svojimi niti 100 ljudmi v Bisarju blizu Prizrena obkoljen od samih Ar-navtov, ki čakajo, da ga izroče srbski armadi. 'Med plenom, ki so ga dobili Srbi po bitki pri Kumanovu, se je našlo tudi mnogo turške ko-jresporidecne, med njimi tudi brzojav, ki je bil jposlan Isi Boljetinacu in ki se glasi »Vi ste dosedaj vzeli iz naših vojnih skladišč 63.000 pušk in niste ničesar storili. Priština je zavzeta
in ta poraz je sramota za državo in za narod.
Ta poraz je rana za slavno osmansko orožje. Kje so sedaj Vaša laskanja in obljube? Požu-rite se sedaj, da čimpreje organizujete čete in da nadlegujete sovražnika, ker za vojno niste več sposobni. Ali Riza paša.
Privojno Vam tudi pošiljam sliko o zverinstvu Turkov, kako palijo vasi, ženam režejo prsa, starcem iztikajo oči in režejo nos, otrokom parajo trebuhe in iz materinega telesa trgajo še nedozrel sad. Za tak »status quo« se je navduševala Evropa v XX. stoletju in Avstrija podpira to stanje. Ker sem videl in slišal lahko z mirno vestjo rečem: »Kdor hoče proti Srbiji ruvati, bo odšel s krvavo glavo.« Ne poznate junakov, sinov »Dušana Silnega«.
Roko proč od Srbije!	Mars.
Vojna.
MIROVNI POGOJI.
Belgrad, 17. novembra. V Sofiji se bo v cratkem vršila konferenca zastopnikov vseh štirih balkanskih držav, na kateri se bo sklepalo o mirovnih pogojih. Pogoji bodo izvršeni v Muktnr-paši. Balkanska zveza bo dovolila Turčiji samo en dan roka za odgovor. Ako v tem času ne pride odgovor, bodo balkanske armade z vso silo nadaljevale vojno.
Frankfurt, 17. novembra. »Frankfurter Zei-tung« je zvedela od bolgarskega poslanika, da izroči balkanska zveza mirovne pogoje Porti že danes. Ta bo čakala na odgovor samo do ponedeljka.
RUSKI MINISTRSKI SVET.
Petrograd, 17. novembra. Na včerajšnji seji ruskega ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o stališču Rusije napram dogodkom na Balkanu je izjavil vojni minister, da je Rusija popolnoma pripravljena na vojno. Govori se, da so že odrejene vse priprave za mobilizacijo šestih vojnih zborov.
IZJAVA SASONOVA.
Petrograd, 17. novembra. Ruski zunanji minister Sasonov je izjavil, da so vse vesti nekaterih listov, da je ruska politika v balkanskem vprašanju nestalna — neresnična. Rusija stoji glede balkanskega vprašanja vedno na *s^m stališču. Sasonov je trdno prepričan, da Srbija ne bo šla predaleč v svojih zahtevah, če pa se to zgodi, potem tia vsak način izgubi dobrohotnost Rusije.
PRINC ARZEN NI ODŠEL V BERLIN.
N
Belgrad, 17. novembra. Vse vesti, ki so poročale, da ie princ Arzen odpotoval v važni misiji v Berlin, so neresnične, ker se princ še vedno nahaja na bojnem polju.
BITOLJE OBKOLJENO.
Belgrad, 17. novembra. Srbske čete so sedaj obkolile Bitolj že od vseh strani. Ker je bitka za Turke brez izgleda na eventualni uspeh, ne preostane Turkom drugo, nego da kapitulirajo.
Z juga se bliža Bitolju sedaj tudi grška vojska pod poveljstvom naslednika Konstantina in se v
‘.■•»m združi s Srbi.
POHOD SRBSKE VOJSKE V SOLUN.
Belgrad, 17. novembra. Iz Skoplja se poroča, da je skupno z grško in bolgarsko vojsko dospel v Solun tudi del srbske konjenice. To je bil konjeniški polk donavske divizije pod po-veljništvom polkovnika Čoloriča. Turki so se silno ustrašili prihoda srbske konjenice, ker so mislili, da sLedi za njo večji del srbske armade, in to je še bolj pospešilo padec Soluna. Srbska konjenica je došla v Solun dne 9. t. m. na slavnosten način, a naslednjega dne je korakala z godbo in zastavo na čelu po mestu. Solun je sprejel srbsko konjenico silno navdušeno. Vse se je čudilo junaškim postavam srbskih konjenikov. Pred srbskim konzulatom v Solunu je bil prizor najlepši, ker je tu konjenico pričakovala vsa srbska kolonija in jo viharno pozdravila. Navdušenje je bilo nepopisno. Poveljnik konjenice Čolovič se je za manifestacije osebno zahvalil. Po odmoru je konjenica takoj odšla proti Prilepu, kamor je došla v treh dneh.
IZVANREDNI USPEHI SRBSKE KONJENICE.
Belgrad, 17. novembra. Srbska konjenica je v sedanji vojni dosegla velikanske uspehe in pokazala javno, da ima izvrsten materijal in imenitno poveljstvo. V vojni funkcijonira sama zase kot neodvisen del armade, ki ni nikamor prideljcn. Po bitki pri Kumanovu, Skoplju in Štipu so se Čolovičevi konjeniki odločili od glavne armade in odšli proti Demirkapu. Tu so naleteli na 600 turških vojakov. Nastala je bitka, v kateri so bili Turki pognani v beg. Konjenica je zaplenila ves vojni materijal, živež in zavzela Demirkap. Od tu je krenila na jug in ujela nekega turškega stotnika s 136 vojaki. Na to se je konjenica razdelila v dve koloni. Ena je odšla proti Vardar Koi in ujela pet častnikov in 900 vojakov, druga pa proti Dajranu in ga zasedla. Pri tej priliki je ujela 300 Turkov, okolo 500 pa jih je razpršila. Kmalu na to je del konjenice presekal železnico pri Kilindaru in zajel več vagonov, ki so bili namenjeni v Carigrad. Ko sta se obe koloni zopet združili, sta se postavili na razpolago poveljništvu grške armade. To je izzvalo v grški armadi velikansko navdušenje in najlepši utis. Konjenica je na to skupno z grško armado zasedla Solun in potem odšla na Prilep, kamor je prišla v treh dneh. Vkljub temu. da so bili tako konji, kakor vojaki silno izmučctni, je konjenica takoj po zavzetju Prilepa odpotovala proti Bitolju.
URADNA POROČILA IZ SRBSKEGA ' TABORA PRED DRINOPOLJEM.
Belgrad, 17. novembra. Srbski general Stepanovič, ki Stoji s svojo armado pred Drinopoljem, je brzojavil vrhovnemu srbskemu poveljstvu v Skonlje, da je tirrška drinopoljska posadka dosedaj dvakrat naskočila Srbe, a vedno brez uspeha. Prvikrat, dne 9, t. m., dru-
gikrat dne 13. t. m. V prvi bitki so Turki izgubili 270 vojakov, med temi 120 mrtvih. Srbov je padlo 23, med njimi dva mrtva. Pri drugi bitki so imeli Srbi 11 ranjenih in samo enega mrtvega. Turki so s temi napadi skušali zvedeti, kako močna je srbska armada. Pričakovati je, da se v kratkem izpad zopet ponovi in sicer z vso silo.
BOLGARSKE VOJNE OPERACIJE.
Carigrad, 17. novembra. Grmenje topov se še vedno sliši semkaj. Prihaja iz smeri od Der-kosa. Iz višin Hask Koi se lahko opaža z daljnogledom gibanje turške armade proti Hadem Koi.
KOLERA V TURSKI VOJSKI.
Sofija, 17. novembra. V turškem taboru pri Čataldži se kolera vedno bolj razširja. Bati se je, da ne zaide kolera tudi v bolgarsko vojsko.
TERITORIJALNE BOLGARSKE ZAHTEVE.
Berlin, 17. novembra. V diplomatiskih krogih so znane dosedaj sledeče teritorijalne zahteve balkanskih zaveznikov: Ker je Evropa privolila v razdelitev Turčije, bodo medsebojne meje balkanske države same uredile. Izvzeti so le Solun, Carigrad in avtonomija Albanije. Bolgarska zahteva odstop Rumelije z Drinopoljem do Marmarskega morja. Meja bo šla od Rodosta do Midije na črnem morju. Turčiji bi ostal Carigrad s Čataldžo kot zaledje. Na Egejskem morju zahteva Bolgarska obalo od De-deagača do Kobilidike z lukama Dedeagač in Kavala. Turčija mora Bolgarski plačati tudi vojno odškodnino. Delitev Sandžaka se pripušča Srbiji in črni gori. Bolgarska bo odločno podpirala srbske zahteve po svobodnih lukah ob Jadranskem morju. Balkanske države prepuščajo velevlastim, da rešijo mednarodna vprašanja, v prvi vrsti usodo Carigrada in Dardanel.
BOJI OKOLU SKADRA.
Rieka, 17. novembra. Vsled slabega vremena je bilo včeraj zopet vse mirno okolu Ska-dra. Pozneje so dobili Črnogorci informacije, da je kanonada od četrtka na petek napravila v Skadru veliko škodo. Črnogorci so imeli le majhne izgube. Turška baterija na Kolimni je bila pojionloma uničena. Brigada generala Vu-kotiča je dospela v Malezijo, kamor prodira tudi ena srbska kolona.
KJE JE ABDUL HAMID.
Carigrad, 17. novembra. Bivšega sultana Abdula Ilamida so odpeljali iz palače Begleri bej Nihče ne ve. kje se sedaj nahaja. Govori se celo, da se mu je s pomočjo njegovih starih pristašev posrečilo pobegniti, kar pa seveda ne bo resnično. Najbrže so ga prepeljali v Malo Azijo.
Slovenska zemlja.
Zanimivosti iz Ricmanj pri Trstu.
Pod tem naslovom je prinesel »Dan« od dne 30. oktobra zanimiv dopis, tičoč se ricmani-skega župnika Zege in njegovih »kuharic«. Kakor strela iz neba, tako hitro je švignil »Dan« v farovž. Župniku Zegi seveda ni bilo po volji, da je prišla cela stvar v javnost. Jezil se je kakor sraka in se skušal s svojim »stvarnim« popravkom oprati in s tem spraviti zavedne Ric-manjce v slabo luč.
V prvi točki pravi, da ni res, da bi vze zalo gospodično iz nekega tržaškega hotela. Res pa je, da je prišla samo partednov neka poštena gospodična na obisk in da je odšla.^
Odgovor: Gospodični se ni očitalo nepoštenosti. »Ona gospodična« je bila pri vas, gospod Zega, »cela dva meseca« in še več. Če ie prišla samo na obisk, pa zakaj se je s prejšnjo (starejšo) vedno kregala in bila v sporu? Nadalje, zakaj ji je starejša očitala, da jo imate ra je, oziroma, da jo bolj ljubite, kakor njo. Prehitro mine čas biti v družbi z mladimi ideali, ker dva meseca sta dovelj dolga, a Vam, gospod Zega, se zdi, da je prebila pri Vas le dva tedna.
Gospodična je res odšla, a še-le potem, ko je »Dan« razkril celo stvar. Zega je čital v fa-rovžu kuharicam cel dopis in rekel starejši: Ti si kriva, da smo v »Dnevu«. Ona mu je odgovorila: Ne. ti si kriv, ker si vzel brez potrebe še njo. No, končno so sklenili, da mlajša odide.
V drugi točki odgovarja, da ni res, da se v župnišču razgraja. Narobe: da se razgraja zunaj cele noči. V tem pristajamo, kakor smo pisali. Ne boste Ricmanjcev spravljali v slabo luč, ne, gospod Zega, ker ljudje sami jroznajo Ricmanjce in njihov značaj.
V tretji točki trdi, da ni res. da je na prižnici preklinjal tiste matere, ki so pošiljale svoje hčere in sinove k pevskim vajam za C. M. veselico. Pravi tudi, da je svoj čas gmotno podpiral to družbo; da se pa zdaj za njo ne ogreva, bodo znali vzrok najbolje oni, ki mu to predba-civajo. Ne se lagati, g. Zega. To ni lepo od Vas, posebno ne. ker sami učite, da je laž neodpustljiv greh. S tem ste sam priznal, da ste nasprotnik C. M. D. Kdor se čuti, da ga je slovenska mati rodila in kdor je zaveden Slovenec, ne bo nikdar sovražnik te, za slovenski narod prepotrebne družbe. — Končno popravlja v četrti točki, da ni njegova stvar, ker ne dovoli odgovarjati na koru kakor bi pevci hoteli, v tej zadevi da ima določevati cerkvena oblast. Vprašam gospoda Zego: pa zakaj je dovoljeval prej? Predobro poznamo može v črni halji. Nekdaj smo se pustili — komandirati od njih in smo rekli: kar napravijo gospod, to je prav, a danes ni več tako. Preveliko skušenj in preveč smo imeli opraviti z duhovniki. Ako hočete biti dobri, bodite. Vas bodemo spoštovali in čislali; politike oa nikakor nočemo. Nismo tudi proti temu, če imate več kuharic, to Je Vaša stvar, imejte jih toliko, kolikor hočete, samo mir prosimo. Povemo pa vam v naprej, da bodemo vsako napačno stvar, zagrešeno od strani Vaše osebe, v »Dnevu« grajali. Slavnemu uredništvu se za priobčenje priporočamo in v naprej za hvalluiemo.  .............. ,	Domačin.
DNEVNI PREGLED.
Smešno. Baron Schwarz ima baje sicer dober nos, samo da ga prav po nepotrebnem vtika v stvari, ki ga čisto nič ne brigajo. Božidar Černe je vsled sijajnih slovanskih zmag na Balkanu postal popolnoma zmešan, kakor vsi avstrijski vladni in diplomatični krogi. Mož mora biti trdno prepričan, da jo Srbija stegnila svoje prste tudi že tia Kranjsko in zato brska po vseh krajih, da bi izsledil kako zaroto oziroma veleizdajo. Seveda brez vsakega uspeha, škoda časa za tak neumen posel in ubogi ljudje, ki ga morajo izvrševati. V nedeljo smo na veliko začudenje prejeli dve pismi, po katerih je očividno brskala vladna »črna roka«. Pismi sta došli iz Belgrada, pred katerim imajo naši vladni (rogi tak rešpekt in tak strah. Gotovi ljub-janski patriotje bi na vsak način radi iztaknili cako veleizdaje in zato so nam odprli obe bel-grajski pismi. Posledica smešnega in nepotrebnega strahu je bila seveda velika — blamaža, črni roki radi tega svetujemo, naj pusti naša’ pisma pri miru in ne išče strahu pri nas, kjer ga ni.
Državi nevarno gibanje. Dalmatinska vlada je razpustila popolnoma nepričakovano splitski in šibeniški občinski svet in poverila vodstvo obeh občin vladnim komisarjem. To e menda začetek vpeljavanja Cuvajizma, ki razsaja na Hrvaškem, tudi v Dalmacijo. V (ratkem bo menda razpuščenih tudi še par drugih dalmatinskih občinskih svetov in več narodnih slovanskih društev. Vlada je tu poteptala zakon, ki zahteva, da mora razpustitev privoliti tudi deželni odbor in meni nič tebi nič kar z orožniško silo spravila svoje <omisarje na čelo obeh občin. Grof Berchtold hoče menda na vsak način javno pokazati, da je vreden naslednik svojega prednika Aehren-thala, katerega zgrešeno protijugoslovansko politiko preklinjajo sedaj tudi nekdanji njegovi najboljši pristaši. Giof Berchtold hoče na eni strani celo z orožjem v roki izvojevati roparskim Albancem avtonomijo, dočim avstrijskim Jugoslovanom ne dovoli svobodno dihati. Dalmatinska vlada je motivirala svoj razpust enostavno s tem. da so imele v Splitu in Šibeniku manifestacije za balkanske Slovane. ki so se vršile zadnje dni, odločen pro-tiavstrijski značaj in da se po Dalmaciji pojavlja državi nevarno gibanje. Kakor vidimo, se avstrijski merodajni krogi še niso spametovali. Če mislijo, a bodo s tiranstvom ugonobili med Jugoslovani navdušenje za njih sobrate, se silno motijo. Vlada s takim postopanjem javno dokazuje, da je za Jugoslovane samo mačeha, ki misli rešiti jugoslovansko vprašanje na pruski način in jih v resnici konečno prisiliti do samoobrambe.
Iz Most. Navzlic vsem intrigam, se je včeraj vršil izredni občni zbor naprednega političnega društva za Moste, izostali so večinoma vsi tisti, ki so pri občinskih volitvah jedli in pili iz velike posode. Odbor se ie nekoliko predrugačil ln upati je, da bode tudi začel poslovati. Priredil bode nekatera predavanja, kar se je tudi že sklenilo. Ni še tako, kakor bi moralo biti, ali počasi bode že šlo, da se popolnoma iztrebi, kar ni dobrega.
Moščaiiski naprednjaki se silno jeze, zakaj se je vršil izredni občni zbor naprednega' političnega društva v kavarni pri »Malem Slonu« na Zaloški cesti. Da bode cela stvar drugače izgledala, podamo tukaj nekaj pojasnil. Ko še ni bilo Napr. pol. društva v Mostah, so vodili napredno stranko možje, ki niso imeli nobenega zaupanja v ljudstvu mislili so si pa s svojim kričanjem, da mora biti cela občina pod njih komando. Tik pred občinskimi volitvami se jc ustanovilo društvo in tako je vodilo društvo celo volilno gibanje, seveda so ti možje tudi v društvu dosegli precej velike unkcije, ki jih pa niso izvrševali v prid društva in stranke. Silili so se v ospredje in tudi pri občinskih volitvah kandidirali v različnih azredih. Veliko naprednih volilcev ni maralo akih mož in so zato rajše volili nasprotne (andidate ali pa sploh niso šli na volišče in tako je morala stranka podleči. Iz vsega tega se kuje sedaj sovraštvo zdaj proti enim, zdaj proti drugim, meče se jim v obraz, da so klerikalci in druge take reči, ne pomislijo pa pri tem, da škoduje le stranki in ne posamezniku. Tako je izšla ena notica v »Dnevu« radi občnega zbera, zakaj da se isti vrši v kavarni, ker je baje ta kavarnar volil klerikalno. Če se stvar vzame resno, ni imel dotičnik namen škodovati kavarnarju, ampak društvu, oziroma stranki, ki se jim še sedaj sanja, da bodo vladali v Mostah samostojno brez društva. Društvo se je ustanovilo, da vodi vse politične in gospodarske akcije in odbor sklepa o njih. Kakor sklepa odbor, temu sklepu se morajo podvreči tisti, ki so člani društva, kdor pa te discipline ne pozna, ta naj rajše izostane. Taki malkcntenti se pri nas ne bodo upoštevali. Izredni občni zbor se je vršil v kavarni samo zato, ker se je sklep odbora moral predrugačiti vsled homatij, ki so nastale pri Peklaju. To v pojasnilo tistim moščanskim naprednjakom^, ki so se kaj radi spodtikali nad tem. in tako škodovali ne kavarnarju, ampak društvu. Gotovi pristaši tega društva bi že danes radi dočakan razpust — seveda se to ne bode pak ravno nasprotno, da bodo taki rnalkot enti mogli pobrati šila in kopita in	ka“
mor jih veseli. Intrig in prepira v društvu ne
man»Moje prvo berilo«. O tej Widrovi knjigi
piše češki pedagoški tednik »Komensky« sledeče- Ta novi slovenski abecednik v marsičem presega našega (češkega). Posebno je treba pohvaliti, da ima barvane slike pri vsaki črki in pri vsakem članku. Barvane slike delajo knjigo otrokom zanimivo in prijetno. Proti tej knjigi so dvignili klerikalci vrišč. češ da se v nji govori o Bogu, da ni dovolj molitev in so zahtevali, da bi ne bila aprobirana. Iz klerikalnih napadov je videti, da jim ne gre za pedagoško in didaktično stran knjige — ampak
0a hočejo že v prvi razred zavleči politiko. fl’a namen je zapazilo tudi ministrstvo in je z odobrenjem pokazalo klerikalcem njih — meje. jTako piše o slovenskem abecedniku češki list. Znano je. da imajo ravno Cehi zelo dobre učne knjige.
Iščem dve priči. Iščem priči Andreja Mehle in Ivan Obete, oba kot pekovska pomočnika. Kje da stanujeta, prosim, da mi sporočita. ►— Alojzij Soklič, Kranj.
Norec ušel iz blaznice. 451etni posestnik Martin Rapovš iz Selc v litijskem okraju, ki ie bil že pet let v blaznici na Studencu, je pred kratkim ušel iz zavoda in ga doslej še niso do-bili.
Zaslrupljenjc vsled velike množine zavži-tega alkohola. Te dni je našla posestnica Marija Rindler iz Kedinga na Koroškem pred svojo hišo mrtvo žensko, v kateri je spoznala 451etno delavko Katarino Wiesflecker. Dognalo se je, da je nastopila smrt vsled zastrup-ljenja z alkoholom. Wiesflecker je bila zelo udana pitju opojnih pijač, posebno žganja, kar je tudi povzročilo njeno smrt.
Jetnik okradel ječarja. Jožef Teršovec iz Maribora je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Zato so ga seveda zaprli, kakor se Spodobi. Pa tudi v ječi so ga začeli srbeti predolgi prsti. Pred kratkim je ukradel v zaporu nekemu ječarju 63 kron. Tatvina pa je prišla kmalu na dan in podaljšala Teršovcu zapor za šest mesecev.
Kralja Petra podstrešna sobica. Gotovo ie zanimivo vedeti, da je srbski kralj Peter Stanoval pred 25 leti v Parizu v majhni podstrešni sobici. Bilo je to v letih 1886—1887 in takrat se je imenoval samo Peter Karadjor-djevič. Hišnik v oni hiši v Joffroyjevi ulici tedaj gotovo ni vedel, da bo monsieur Peter nekoč krali in predmet pozornosti. Danes pripoveduje vsakemu, ki pride mimo »njegove« niše, da je nekoč tam visoko pod streho stanoval srbski krali Peler kakor kak čisto na-jvaden zasebnik. Če da kdo iztned radovednežev hišniku malo napitnino, mu ta pokaže celo najemninsko pogodbo med hišnim gospodarjem in gospodom Petrom Karadjordjevičem. (Beseda »princ« je izpuščena). Na pogodbi ki se glasi na 750 frankov letno, je kralj Peter tudi podpisan. Arnerikanci so ponujali hišniku Velike svote za ono pogodbo, toda premetenec jo noče prodati, ker upa, da mu bo prinesla 'do smrti še veliko več denarja, kakor mu 'Arnerikanci ponujajo za pogodbo.
Celo vilo hotel oropati. 321etni zidarski pomočnik Peter Veljačič iz Ponikev na Hrvaškem je prišel iz zapora, katerega je dobil zaradi velikih tatvin, izvršenih na Kranjskem )n Hrvaškem, na Kotoško. V času med 29. julijem in 9. avgustom je izvršil prav predrzen rop v neki vili ob Vrbskem jezeru blizu Krive .vrbe na Koroškem. Malo je manjkalo, pa bi »Veljačič odnesel vso hišno opravo iz vile. Vila ijje last privatnika Ernesta Rauscherja plem. Stainberga. Veljačič se je splazil oni dan v Verando omenjene vile. Tam je strl neko šipo in je zlezel skozi odprtino v notranje viline prostore. Odnesel je iz vile dvoje toaletnih zrcal, tri stole, dve mizi, tri otroške blazine in troje večjih blazin v ceni 190 K. Nato je vse te stvari prodal posestnikovi hčeri Mariji Dreschl. užitkarici Ani Roder in Martinu Schftnliebu. Da je mogel vse imenovane stvari odpeljati, je ukradel Mariji Jarc iz Gosselinge Voz, katerega je potem tudi prodal in sicer posestnici Apoloniji Dreschl. Tej je Veljačič pripovedoval, da ima njegova sestra celo po-jhištvo na prodaj. Dreschl je rekla, da kupi ta-oj pohištvo in sicer za 210 K, katere mu bo lačevala v obrokih. Veljačiču je dala takoj
S a roko 52 K. Ko je Veljačič ravno dajal ukra-ene stvari iz voza, je prišel hišnik iz one Vile. ki je zasledoval tatu. Veljačič jo je hitro pobrisal in hišniku ušel. Nakradeno pohištvo pa je pustil na vozu. Vendar ni dolgo užival jsvobode. Orožništvu, ki je pridno Veljačiča za-jsledovalo, se je posrečilo, da ga je prijelo in iga izročilo sodniji. Ta je Veljačiča obsodila na dve leti težke ječe. Ko pa bo kazen prestal, bo moral zapustiti Avstrijo.
Grozna rodbinska tragedija. Iz Draždan se poroča, da je pretečeno soboto ustrelil poštni uradnik Pavel Riimmler iz Draždan na svojem stanovanju svojo 361etno ženo. llletnega Sina, 91etno hčer, potem pa še samega sebe. Vzrok samomora in umora je doslej še neznan.
Eksplozija v tovarni. Predvčerajšnjem zjutraj ob šestih je kuril kurjač Anton Šila v peki tovarni za železo v Libnu, VIII. praškem okraju, parni kotel. Naenkrat pa je eksplodiral 'doslej še neznan plin, ki se je napravil v go-irečem oglju. Kotel se je razletel na kose. ki so bližnjo steno poškodovali in dvoje oken razbili. Kurjač Šila je padel pri eksploziji na tla, lin se je onesvestil tako, da se je zavedel šele iČez eno uro.
Otrok vsled prizadetih opeklin umrl. V Vasi Lužane na Češkem je prišel predvčerajšnjem vsled neprevidnosti 10 mesecev stari sin kajžarja Franca Krena k ognjišču, kjer je stal Kotel z vrelo vodo. Deček je padel vanj in se Je tako opekel, da je nekaj ur nato umrl vsled težkih opeklin. Žalostni slučaj je sedaj predmet sodnijske preiskave.
»Angeljčke« ie delala. K Rozaliji Bayer-jjevi, 581etni ženi čevljarja Bayerja v Plznu, pi je bila že večkrat kaznovana zaradi zločina todprave plodu, je prišla pred kratkim 22 -letna dekla Barbara S. Bayerjeva je izvršila
!ia nji piepovedano operacijo. Dekla je nato icžgala plod v peči. Obe ženi so aretirali in ih izročili sodniji.
Maščevanje zapuščenega ljubimca. V Ll-fcercu so zaprli 241etnega monterja Hugona iVVaimanna iz Kriz. Waiman je prišel 12. t. m. job pol 10. uri zvečer k svoji ljubici Ani Jun-jgovi, ki je tudi kakor Waiman stanovala v isti vasi. Poslednji je prosil Jungovo za prenočišče. Ker pa je bila med mladima človekoma fee dalje časa pretrgana ljubezenska zveza, je ^Jungova Waimanu odbila njegovo prošnjo. »Odbiti ljubimec pa se je vsled dekličinega ravnanja tako razburil, da je x svoji jezi nad po-
nesrečenim uspehom razbil nekaj kosov pohištva v njenem stanovanju in je^zagnal od zunaj v sobo, kjer so bile isti čas štiri osebe, kakor pest debel kamen, ki pa k sreči ni nobenega zadel. Waimana so nato prijeli orožniki in ga izročili okrajnemu sodišču v Libercu.
Zastrupila se s ciankalijem. Predvčerajšnjem ponoči je v samomorilnem namenu popila lOletna tovarniška delavka Marija Havličkova iz Plzna precej veliko dozo cijankalija. Havlič-kovo so v brezupnem stanju odpeljali v mestno bolnišnico. Tu obupno dejanje je izvršila vsled nesrečne ljubezni.
Zagoneten poizkus umora. V Heinersdorfu pri Friedlandu je prišlo v četrtek zvečer do razburljivega slučaja. Ko ie stal namreč 60-letni poljski čuvaj Anton Schafer pred sedmo uro zvečer v svoji sobi pri peči, je naenkrat nekdo ustrelM skozi okno v sobo. Kroglja je zadela čuvaja v levo stran glave. Komaj si je hotel Schafer obrisati kri, ki mu je začela teči po obličju, je počil drug strel skozi sosednje okno, ki ga je tudi zadel v glavo. Tretji strel je izgrešil svoj cilj. Čeprav so takoj pripeljali na lice poskušenega umora policijskega psa. vendar še niso mogli zaslediti zločinca. Varnostnim organom pa se je sedal posrečilo priti na pravo sled.
Ljubljana.
—	Kraljevič Marko, jugoslovanski junak. V
jugoslovanskih narodnih pesmih leži toliko krasnega, da moramo pomilovati sami sebe, ker jih tako malo poznamo. Cas je, da v tem oziru temeljito izpremenimo svojo domačo in šolsko vzgojo, svoje domače in javne knjižnice. Sedanji veliki čas nas je predramil, da smo obrnili oči na jug. Poleg sedanjih bojev smo pogledali tudi v žalostno in veliko preteklost. Prof. Ilešič pa se je potrudil, da nam je razkril nekatere posebnosti jugoslovanske nar. pesmi. Zadnjič smo slišali o temi o srbski narodni pesmi, posebno v kosovski tragediji. Sinoči smo slišali o kraljeviču Marku. Kraljevič Marko nam ni neznan. Ako drugega o njem ne vemo, poznamo ga iz slavnega verza: Vino pije kraljeviču Marko. Mnogo več o njem ne veino, premalo čitamo narodne pesmi — in premalo poznamo jugoslovansko zgodovino. Kdo je bil torej kraljevič Marko. Kraljevič Marko je bil sin onega Vuko-šina, ki je umoril naj večjega srbskega vladarja Dušana Silnega. Dušan Silni (1331—1355) je dvignil Srbijo na vrhunec svoje moči. Ze se je pripravljal na pohod v Carigrad. Le ena sama bitka — in cel Balkan bi bil njegov. Na pohodu v Carigrad pa je bil Dušan umorjen — in za njim je zavladal Vukašin, ki je bil prej nekak podkralj. S svojim bratom Ivanom Uglieso, despotom od Seresa, je šel Vukašin na boj proti Turkom pred Drinopolje. tam pa so Turki srbsko vojsko potolkli in Vukašin je padel (I. 1371). Se danes je tam ime Sirb-stindigi ( t. j. srbska smrt), ki spominja na ta veliki poraz. Za tem porazom je sledilo 1. 1389 Kosove polje in za njim konec srbske slave. Kraljevič Marko je bil torej sin kralja Vukošina in je živel na dvoru Dušana Silnega. Po smrti svojega očeta bi bil on zavladal — toda ni postal kralj — ker je bilo med tem konec srbske slave. V onih težkih časih, ko je nepremagljiva turška sila prodirala čez Balkan, so se velikaši rešili s tem, da so postali sultanovi vazali. Sultan jih je porabil za to, da je z njimi obvladal deželo. Tako je tudi kraljevič Marko postal turški vazal. Vladal je na svojem gradu Prilepa in je zvesto služil sultanu, dasi je ostal kristjan. Na Kosovem polju se ni bojeval — pač pa je bil v turški službi proti Rumunom. Padel je v neki bitki proti Rumu-nom 1. 1394. torej pet let po padcu Kosova. Toliko ve o niem zgodovina. Tega junaka si je izbrala narodna pesem. Kraljevič Marko je postal jugoslovanski junak. Ob času najhujšega gorja in trpljenja se je zasanjal srbski narod v svojo polpozabljeno preteklost in je zapel o nji pesem, ki so jo občudovali največji pesniki sveta. V svoji domišljiji je postavil srbski narod nad celim Balkanom velik kip. da sega od Carigrada pa do naših alp, kip kraljeviča Marka, ki je kri narodove krvi, poosebljen narod — nekako tak, kakor ga je ustvaril veliki mojster Meštrovič. Kraljeviča Marka pozna srbohrvatska, bolgarska in slovenska narodna pesem. V vseh pesmih je Marko turški vazal, v vseh treh kaže iste lastnosti — trd je in krut, pa dober in zaupljiv, samozavesten in zvit. Narodna pesem pravi o njem razne stvari. Marko je pasel čredo tam ob Skadru, vila mu je dala čudovito silo in potem je Marko s svojim konjem Šarcem doživel čudne stvari. Rešil je sultana, pretepal Turke, pil je vino' — mati njegova pa je hotela, da bi oral polje. Marko je ubogal, toda pri oranju ni imel miru — prišel je Cni Arapin in moral se je z njim bojevati. Ali ni v tem izražena usoda podjarmljenega naroda, ki ni imel nikoli miru?
— Narodna pesem je pridala kraljeviču Marku še druge junake, ki so živeli pred ali za njim.
— Ob času narodnega probujanja se je govorilo, da vstaja kraljevič Marko. Pred sto leti se je že budil ta narodni junak, sedaj pa je vstal v celi svoji srašni sili. Njegova sablja je zlezla izpod skale in se obrnila proti Turkom, kakor je to že pred 60 leti sanjal hrvaški pesnik Prera-dovič. Kraljevič Marko če se sedaj bori, je krut in krvav, zato nas zanima — toda treba bi bilo, da zanima nas tudi Marko, ki orje. Velika zmaga — je le vspeh velikega dela. Ta veliki narodni junak naj kot skupna velika ideja druži naša srca, da delamo skupno na kulturnem polju in da smo pripravljeni — enako kraljeviču Marku iti proti sovražniku na skupen boj. — Tako je končal govornik. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano.
—	Iz gledališke pisarne. V četrtek 21. t. m. (za abonente nepar) se po petih letih zopet enkrat uprizori Verdijeva velemelodiozna velika opera »La Travlata«, ki je na našem odru že tolikrat žela največje uspehe.. Opera je docela na novo zastavljena in naštudirana. Glavne vloge so v rokah gospodične Richterjeve in Fantove In gospoov Vondra, Tejfar, Kovač, Povhe, Bukšek in Križal. Povpraševanje po vstopnicah je že sedaj toliko, da smemo tudi to
pot računati na izvenredno lep poset in, ker se pred polno hišo vse drugače igra — poje, tudi na popolni umetniški uspeh. Režijo vodi g. Fej-far, ki se je v vseh doslejšnjih glasbenih prireditvah izkazal razumnega in rutiniranega režiserja, dirigira pa g. C. M. Hrazdira, ki je v zadnjem hipu, šele početkom oktobra skombinirani orkester v najkrajšem času na najugodnejši način konsolidiral.
La Traviata. (Violetta.) Opera v štirih dejanjih. Besedilo po Dumasovem romanu »Dama s kamelijami«, napisalF. M. Giave, uglasbil G. Verdi, preložil A. Funtek. — Violeta, pariška lahkoživka, se je seznanila z Alfredom Germon-tom, zaljubila se vanj z vso silo resnične ljubezni in zato sklenila opovedati se dosedanjemu življenju. Združena v prosti ljubezni živita samima sebi. Pride Alfredov oče in očita Violeti, da je njena zveza z Alfredom uničila vso Alfre-ovo prihonost in vso srečo njegove sestre. Z ginljivimi besedami jo prosi, naj se Alfredu odpove in ga vrne družbi in bodočnosti. Violeta se starčevim prošnjam ne more zoperstavljati. S strtim srcem ostavi Alfreda, češ, da se je naveličala njegove ihe ljubezni in da jo neodoljiva sila vleče nazaj v prejšnje razuzdano šumno življenje. Da utolaži svojo istinito srčno bolest iti zaduši glasove, ki v njej kriče po ljubljenem Alfredu in po tihi sreči, se Violeta kakor pobesnela strmoglavi v vrtinec razuzdanega življenja. Ob neki taki orgiji se srečata z Alfredom. Zbrana je velika, sijajna družba, med njo ie tudi baron Douohal. Violetin tačasni častilec. Alfred, ki Violeto še vedno ljubi, ji očita njeno besno ra zuzdanost in jo smrtno razžali. Zato ga Violetin častilec pozove na dvoboj. Violeto pa ie Alfre- , dovo očitanje tako globoko zadel v srce. da ji je vsa duša razdejana in da začne vsled notranje razburjenosti hirati. Ko njegov oče vidi, da Violeta umira samega hrepenenja po Alfredu, da mu pa navzlic vsemu ne izda privega vzroka svoje propasti, razjasni svojemu sinu sam, da ni res, da bi bilo Violeto od Alsreda odtrgalo poželjenjc po nebrzdanem razkošju, da se mu je marveč s krvavečim srcem odpovedala, ker ni hotela biti na poti njegovi in sestrini sreči, in mu končno dovoli zopetno zvezo z Violeto. Ves srečen hiti Alfred k svoji Violeti — pa je že prepozno. Razdejano srce je izkrvavelo. Violeta umre v Alfredovem objemu. — I. dejanje: Dvorana pri Violeti. Ensemble njenih gostov. Napitnica Alfredova »aN zdravje, na zdravje, nalijmo si čaše«) in Violetina (»Med vami zavest me obhaja, da krasno na zemlji je žiti). Alfredova ljubezenska izpoved »Ko vas ugledni sern neki dan.« Zbor: »Je že v jutru zora vstala«. Violetina arija »Prečudno, prečudno!« in »On je mora, ki živ je stal v sanjah pred mano često.«
—	II. dejanje. Soba nekje na kmetih. Alfredov prizor »Če sem o nje, pa zame ni veselja in arija »Njene ljubezni mili smeh«. Prizor in dvospev med Violeto in- Alfredovim očetom: AHre-oče: »Gospodična Valerv?« in »Hčerko Bog je drago dal«. Prizor med Alfredom in Violeto: Alfred: »Kai delaš.« Prizor med Alfredom in očetom: ariia očeta: »Ali te ne miče kraj, kjer prebil si mlade dni?« — III. dejanje. Dvorana pri Flori. Zbor ciganskih mask »Me mlade smo ciganke«. Prizor z Violeto in Douplialov poziv na voboj. Prizor med Violeto, Alfredom in njegovim očetom. Violeta: »Oh. Alfred, slušni ne' sodi krivo!« — IV. dejanje. Violetina spalnica. Prizor med Violeto. Anino in zdravnikom. Violeta čita pismo '"	' očeta, v katerem
i>ri voliti je v zi	n med njo in Alfre-
dom. Violeta: Oj slike dobe zlate, vam pozdrav moj bodi zadnji!« Prizor in dvospev med Violeto in Alfredom. Violeta: »Moj mili Alfred, koliko veselje’« Finale: Alfred, njegov oče. Violeta. Violeta umre.
— Na današnji koncert »Glasbene Matice«
opozarjamo vse slovensko koncertno občinstvo v prepričanju, da bo koncert vsem obiskovalcem nudil res lep umetniški užitek. Vspored je krasan in pomemben v delih absolutne glasbene vrednosti. Do besede in veljave pridejo 4. domači izvrstni skladatelji: Lajovic. Premrl, Jeraj Scrnvab. Njih dela, velike vrednosti v razvoju slovenske glasbe, ie vredno, da jih vsak Slo-venec spozna, uživa in čisla. Zelo razveseljivo je tudi sodelovanje domačega umetnika Trosta in sodelujočega virtuoza na harfo — Holya. Na skladatelje, sodelujoče umetnike, orkester »Slovenske Filharmonije« in pevski zbor »Glasbene Matice«, smo lahko ponosni. Naj bi slovensko občinstvo ne prezrlo nlih kulturnega delovanja. Začetek koncerta je točno ob pol 8. uri.
— Za balkanske ranjence je poslal gosp. Jak. Valenčič iz Stražnika na Krasu 5 kron.
— Češki tečaj Sokola I. je na željo več članov radi koncerta »Glasbene Matice« preložen za en teden, od 19. na 26. t. m. ob 8 en četrt.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 19., sredo 20. in četrtek 21. novembra 1912: 1. An-tibes. (Koloriran naravni posnetek.) 2. Luka kralj bokserjev. (Velekomično z Andre De-edoni.) 3. Dragoceni dragulji. (Japonska drama. Velezanimivo. Samo popoldne. 4. Zurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 5. Najnovejše z balkanskih bojišč. (Velezanimiv film. Pohlep po zlatu. Samo zvečer. Maks hoče postati večji. (Velekomična učinkovitost.)
Prosveta.
V	programu koncerta »Glasbene Matice« dne 19. novembra je tudi g. K. Jeraja »Lepa Vida«. Kompozicija je pisana za orkester in deklamacijo, katero je prevzel, kakor smo že poročali g. dr. Pavel Grošelj. Ta melodram bo za naše, glasbo ljubeče občinstvo gotovo nekaj novega.
Med slovenskimi narodnimi pesmimi je »Lepa Vida« pravi biser. Podajamo jo tu v celoti.
Lepa Vida.
Lepa Vida je pri morju stala,
(tam na modu si plenice orala«
Črn zamor’c po sivem morju pride, barko vstavi, vpraša lepe Vide: »Zakaj, Vida, nisi tak rudeča, tak’ rudeča nisi, tak’ cveteča, kakor ti si prva leta bila?«
Lepa Vida je odgovorila:
»Kak’ bi b’la rudeča in cveteča, ker zadela mene je nesreča, oh, doma bolno je moje dete, poslušala sem neumne svete; omožila sem se, starca vzela, malokdaj sem s’rotca vesela,
Bolno dete ves dan prejokiue, celo dolgo noč mož prekašljuje.«
Črn zamoric ji reče ino pravi:
»Če doma jim dobro ni, žerjavi
se čez morje vzdignejo; ti z mano pojdi srčno si ozdravit rano.
Kaj ti pravim, note, Vida zala je kraljica španska me poslala, njej dojiti mladega kraljica, ^ sinka njenga. mlad’ga cesarica.
Ga dojila boš ino zibala, pesfvala, mu postMjo postiljala, da zaspi mu pesmi lepe pela, huj’ga dela tam ne boš imela.«
V	barko lepa Vida je stopila; al’ ko sta od kraja odtegnila, ko je barka že po morju tekla, se zjokala Vida je in rekla:
»Oh, sirota vboga, kaj sem strilal Oh. komu sem jaz doma pustila dete svoje, sinka nebogljen’ga, moža svo!’ga, z leti obložeriga!«
Ko pretekle so b’le tri nedelje, jo h kraljici črn zamoric pripelje. Zgodaj lepa Vida je vstajala, tam pri oknu solnce ie čakala, potolažit žalost neizmerno, poprašala solnce je rumeno:
»Solnce. žarki solnca, vi povejte, kaj moj sinček dela, bolno dete!« Včeraj svečo revci so držali, in tvoj stari mož je šel od hiše, se po morju vozi, tebe išče, tebe išče in se grozno joka, od bridkosti njemu srce poka.««
Ko na večer pride luna bleda, lepa Vida spet pri oknu gleda:
Da b’ si srčno žalost ohladila, bledo luno je ogovorila:
»Luna. žarki lune. vi povejte, kai moj sinček dela, bolno dete!« »»Kai bi delal zdaj tvoj mali?
Dan’s so vbogo s’roto pokopali ino oče tvoj je še! od hiše. se po moriu vozi, tebe išče, tebe išče. se po tebi joka. od bridkosti njemu srce poka.««
Vida lepa se zjokala huje, k njej kraljica pride, jo zprašuje: Kaj se tebi, Vida je zgodilo, da tak silno jokaš in tak milo?«
Je kraljici rekla Vida zala:
»Kak’ bi s’rota vboga ne jokala!
Ko pri oknu zlato sem posodo pomivala mi je padla v vodo, ie iz okna padla mi visoc’ga, kup’c.a zlata v dno morja globoc’ga.« Jo tolaži, reče ji kraljica:
»Jenjaj jokat’ in močiti lica!
Drugo kup’co zlato bom kupila, te pri kralju bom izgovorila: id’, kraljiča doji. moj’gn sina, da te mine tvoja bolečina!«
Res kraljica kup’co je kupila, res pri kraliu jo je 'zgovorila:
Vida vsak dan ie pri oknu stala, se po sinku, oči. mož’ jokala.
Votna.
Sijajna srbska zmaga pri Bitolju. Bitoli v srbskih rokah. Cela turška armada — 50.000 mož — vjeta. Zekki paša vjet.
Najnoveiša telefonska in brzojavna poročila.
DFBACLE 1 URŠKE ARMADE PRI BITOLJU.
Belgrad, 18. novembra. Danes ie srbska glavna armada pod poveljstvom ^ prestolonaslednika Aleksandra zasedla Bltolj (Monastir) in viela celo turško armado. 50.000 mož. Cela vrsta turških generalov, med njimi tudi vrhovni poveljnik Zekki paša, ki je zgubil bitko pri Kumanovu, ie padla v srbske roke.
Belgrad, 18. novembra. Nad Bitoljem plapolajo srbske trobojnice. Prestolonaslednik je takoj po padcu mesta na čelu svoje armade odkorakal v mesto. Prebivalci so mu priredili entuziastične manifestacije. Srbska armada je zaplenila zadnje turške topove, katere so Turki še rešili no strašnem porazu pri Kumanovu, Prilepu in Velesu. Srbi so napravili ogromen plen.
Belgrad, 18. novembra. Srbska armada je danes dosegla na bojnem polju uspeh, ki daleč prekaša sijajni uspeh pri Kumanovu. Prestolonaslednik Aleksander je danes napravil konec turški macedonski armadi. Turške macedonske armade ni več. Glavni del, ki se je po bitki pri Kumanovu rešil proti Bitolju, je v srbskih rokah. Srbska armada ie s tem popolnoma končala svojo nalogo, katero je sijajno Izvršila.
Belgrad. 18. novembra. Okolu Bitolja so se že dva dni vršili, silno krvavi boji. Zekki
pd$a ie zbral vse svole sile In se postavi! Srbom odločno v bran Po silno krvavih bojih so Srbi včera? zasedli vse turške poziciie pred mestom in mesto popolnoma obkolili. Turki so imeli v boiiii velikanske izgube. Ko ie ZeklU paša izprevidel. da je blloljska armada izgubljena, se je začel pogajati s Srbi In odposlal svojega parlameutarja k prestolonasledniku Aleksandru. Izjavil je, da ie pripravljen privoliti v kapitulacijo mesta, ako dobe Turki svoboden odhod iz mesta, oziroma ako se jim vsaj pusti orožje. Prestolonaslednik Aleksander Je sporočil turškemu parlamentarju, da zahteva brezpogojno kapitulacijo posadke In izjavil, da zahteva tokojšen odgovor, sicer.srbska armada na mestu naskoči mesto. Ko je Zekki paša uvidel. da je vsak nadaljnl odpor brezuspešen in da bi bila v slučaju nove bitke turška armada popolnoma uničena, ie sporočil prestolonasledniku. da je turški generalni svet sklenil brezpogojno kapitulacijo. Takoj na to ie dal prestolonaslednik Aleksander svoji armadi ukaz, naj zasede mesto.
Belgrad, 18. novembra. V Bltoiju so Srbi v jeli nad 50.000 Turkov. VJeti so tudi vsi turški generali, med njimi vrhovni poveljnik Zekkl paša. Srbi so Turke razorožili in proglasili kot vjetnike.
Belgrad, 18. novembra. V Bltoiju so napravili Srbi ogromen plen. Zaplenili so vse topove, katere so Turki rešili po bitki pri Ku-inanovu in velikanske zaloge pušk, živeža in raznega vojnega tnaterijala. Vse turške vojaške zastave so padle v srbske roke. V srbski armadi vlada radi sijajnega uspeha nepopisno navdušenje. Bitolj je v zastavah. Kristjanskl prebivalci so srbske voiake obsuli z rožami in jim darovali razna darila.
Belgrad. 18. novembra. Vest o padcu Bl-tolja In sijajnem plenu je tu Izzvala velikansko navdušenje. Vse mesto Je po koncu. Več tisoč glav broječa množica manifestira po ulicah. Pred stanovanjem ministrskega predsednika Pasiča so se vršile velike manifestacije za srbsko armado. Demonstrantje so odšli tudi pred rusko, bolgarsko in grško poslaništvo In priredili poslanikom navdušene ovacije. Vse mesto le v zastavah.
Belgrad, 18. novembra. Turške macedon-ske armade, ki le bila postavljena proti Srbom, sedal ni več. Kar ni vojakov padlo na bojiščih, so padli Srbom v roke kot vietnikl.
AVSTRIJSKO - SRBSKI KONFLIKT. AFERA PROCHAZKA — TAHY.
Budimpešta, 18. novembra. Na današnji »eji avstrijske delegacije ie zunanji minister grof Berchtoid odgovarjal na Interpelacijo delegata grofa Latourja radi afere avstrijskega konzula Prochazke v Prizrenu in konzula Ta-hvla v Mitroviči. Grof Berchtoid je izjavil, da }e Srbija Izrazila željo, nai Avstrija konzula Prochazko radi njegovega čudnega postopanja odpokliče. Avstrijska vlada ie bila zadovoljna s tem, da se vsa afera preišče, zahtevala na le, da se dovoli zveza s Prochazko. Tozadevna pogajania še niso končana. Konzul Prochazka je sicer popolnoma zdrav in se mu ni ničesar zgodilo. Vse različne nasprotne vesti raznih listov so neresnične. Kar se tiče konzula Ta-hyia v Mitroviči le grof Berchtoid Izjavil, da je došel v Budimpešto.
Belgrad, 18. novembra. Tu se govori, da ie avstrijski poslanik na srbskem dvoru plem. Ugron interveniral pri srbski vladi radi afere Prochazka. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da stoji srbska vlada na stališču, da sicer obžaluje, da Prochazka ne more stopiti v zvezo s svojo vlado, da pa temu ne mori priti okom, ker je to odredil srbski generalni štab.
Belgrad, 18. novembra. Vest »Vosslsche Zeitunge«, da so Srbi na konzulu Prochazkl izvršili kaka nasilstva, ie zlobno izmišljena.
Belgrad. 18. novembra. Radi avstrijske note v zadevi srbskih luk ob Jadranskem morju, se le danes vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala celi dve uri, ne da bi prišlo do kake odločitve. Odločitev pade šele po povratku kralja Petra v Belgrad. Ugron dose-daj še ni dobil nobenega odgovora.
POLOŽAJ PRED DR1NOPOLJEM.
Sofija, 18. novembra. Vsi dosedanji turški izpadi so se popolnoma ponesrečili. Turki so
imeli v teh bojih strašne izgube. Položaj v Pri-nopolju je tako obupen, da je vsak čas pričakovati padec mesta.
KRALJ PETER V KATOLIŠKI CERKVI V SKOPLJU.
Belgrad, 18. novembra. Včerai ie kralj Peter prisostvoval službi božji v katoliški cerkvi v S kopi ju. Katoliški vladika je kralja pozdravil kot božjega odposlanca in osvoboditelja kristjanov iz turškega jarma. Cerkev ie bila polna katoliških Albancev.
TURŠKA ZMAGA PRI ČATALDŽI.
Dunaj, 18. novembra. Vsa semkaj došla turška poročila zatrjujejo, da so Turki pri Ča-taldži na vsej črti zmagali. Carigrajskim vestem pa nihče ne verjame, ker ie dosedaj še vedno po vsaki slični vesti o turški zmagi došlo pozneje poročilo o popolnem turškem porazu.
ARMENSKI PATRIJARH PRI RUSKEM POSLANIKU.
Carigrad, 18. novembra. Armenski Datri-jarh Je vložil na angleško poslaništvo prošnjo, naj Anglija v zadevi S 61. intervenira. Ker pa-trijarh ni bil sprejet, je takoj odšel k ruskemu poslaniku pl. Griersu in prosil pojasnila radi zadnjih turških masakrov nad Armenci. Ruski Poslanik je odgovoril, da bo patrijarhovo željo takoj sporočil svoji vladi v Petrograd. Rusija bo debila od velevlasti za slučaj, ako se bo nadaljvalo masakriranje Armencev, mandat. da začasno zasede Armenijo in Kurdistan. Vsled tega so se včeraj in danes razširile vesti da so Rusi zasedli vilajet Erzerum, kar pa ni resnično.
Izkaz daril za »Rdeči križ balkanskih držav*.
II. blagajnik A. Bezenšku:
12. novembra 1912: Župnija Sv. Rok Sotli II. 'dar 4 K 40 vin., Josip Perdan, Ljubljana 10 K, Marija Perdan star. 5 K, Josip Penička, c. kr. tob. rež. ofi.\, Ljubljana nabral 150 K.
13. novembra: Neimenovan 5 K.
14. novembra: Neimenovan 5 K, Josip Lapajne, nadučitelj, Cerklje, nabral 35 K.
Odgovorni urednik Radivoi Korene.
Last in tisk lUfitpllskf tMcorpf«.
Šumi Marica.
(Bolgarska himna.)
Mali oglasi.
Dobra zimska suknja se ceno proda. Kje, pove Prva anončna pisarna._______
Učenka z dobrimi šolskimi izpričevali, katera ima veselje do trgovine, se takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe naj se stavijo »Prihodnjost 1913« poštno ležeče Ljubljana.
Pm jfniigoFezi in Marji!
Proda se za 1800 K popolnoma novo urejena
knjigoveznica
ki ima tri stroje in vse priprave Kje, pove „Prva anončna pisarna".
! Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Razprodaja premičnin:
5 konj, vozov, krme, drv, butar, raznega poljskega orodja, konjske oprave, les za stavbe, apno, kamenje, opeka, drogovi za hmelj, oprava za prodajalno, specerijsko blago, sodi i. t. d. se vrši
dne 21. novembra 11. ob 9 uri
na Dolenjski cesti štev. 53 (Ljubljana), pri Josipu Plankarju. Cene ugodne proti takojšnjemu plačilu.
Šu - mi Ma - ri - ca	O	-	kr-vav-lje	-	na,	Pla	.	če	vdo_
—
vi - ca Lju-to ra-nje-na, ——-;;j f
* 9 *--------—m-------—=-
Marš,
marš,
i
f .. t
* 0 **	i —I—•*—-£-—--—S 3 -.—Jz
ge - ne - ra - lu
 rt -t
:fe
i
naš,	Raz,	dva,	tri,
na-pred Bu - ga - ri l
•? * ’ .i
..	i	-<►	i	-*•	i	1
=3-
Vojniči mili,
Napred da vrzamo,
Sa sički sili
tSSa »»i,	“S	J*! "■“*	“»l™11
Ito, rtv», M, uapred Bugari 1 R.z, dva, M, napred vojaicil R«Td™,
Vidite, despoti, Generala našeg, Čujte, pje vajte Aleksandra marš.
Truba niz goru, Zasvira napred, Ura! Ura!
Ura! marš napred!
r
201» do 30*
P
znižane cene radi preogromne z »losje oblek, nglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, naimo iernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Posti ežba točna. Cene nizke.
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
J
V zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti blSI v 1. nadstr.
XŽ3fcK Ustanovljeno leta 1900.
w J™**«""««
tata MSI.
Katami
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporoCam naj večjo zalogo IcretsaaUa.
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
■——i- Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. ■ ■  .
::	Cene	brez	konkurence.	s:
ra.
-tmmm—wp—————— im ^■■■■nniHMiiMm.aa —- . . — _ .
pr.
Mna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koDcem leta 1911: 614-5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog nad 42,0()0,000 K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
4W
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni za|lad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.
Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada.
Izkl|učena je vnaka špekulacija in izguba Tloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj ‘/j0/# amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
d-omcxeiče
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Brzoiavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, poren&ka iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v lite* za družine na dom postavlieno itd.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad ■ K 800.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Ntritarj^va ulica. »štev. 3, (lastna hiia)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
 4tt-------------------