Mostnina plačana v gotovini '
DELAVSKA ENOTNOST
J
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 5. • 25. JANUAR 1957 S LETO XVI. @ CENA 1Č DfN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!

strokovnih sindikatov o sedanjem urejevanju tarifne politike
Republiški odbor sindikata kemičnih delavcev: Čeprav sedanje urejanje plač ne rešuje plačnega sistema v celoti, lahko ta ukrep, če ga bomo pravilno uresničili, vzpodbudi rast storilnosti in proizvodnje. Zato velja v industriji stekla predvsem urediti plače delavcem v neposredni" proizvodnji, to je steklarjem, zboljšati prejemke transportnim delavcem in tehničnemu osebju.
V	kemični stroki bi veljalo urediti prejemke mojstrom, tehnikom in višjemu tehničnemu osebju, to je inženirjem, ki so v primerjavi z drugimi strokami razmeroma slano nagrajeni. Seveda velja urediti prejemke predvsem delavcem v osnovni proizvodnji.
V	papirni stroki bi veljalo urediti prejemke strojevodjem pri papirnih strojih, ključavničarjem, ki so slabše plačani kot v matični stroki, tehničnemu osebju in izravnati prejemke med podjetji delavkam, ki so zaposlene v papirnih dvoranah.
»
Republiški odbor sindikata kovinskih delavcev: Pri sedanjem urejanju plačne politike v elektrogospodarskih podjetjih ne bi veljalo znižati plač vodilnemu osebju niti tehničnemu kadru ter administraciji. Pri »prelivanju« sredstev lz kategorije v kategorijo naj bi upoštevali predvsem kvalificirane delavce, ki delajo pod težkimi pogoji in v slabih vremenskih razmerah. Prezreti ne bi smeli tudi delavcev pri težkih transportih, pepelničarje, premogarje, obratne ključavničarje, električarje in inkasante na terenskem delu.
V	kovinsko predelovalni industriji, strojegradnji, elektroindustriji ter kovačijah naj bi upoštevali pri povečanju plač tista delovna mesta, kjer že sedaj manjka delavcev, kot so delovna mesta kovačev, livarjem, kvalificiranih brusilcev itd. Seveda velja urediti tudi prejemke inženirjem, tehnikom, sposobnim preddelavcem, mojstrom, skratka dobrim organizatorjem proizvodnje.
o
Republiški odbor sindikata kmetijskih in gozdarskih delavcev: V gozdarski stroki kaže docela spremeniti tarifne pravilnike, ker so uveljavljena dokajšnja nesorazmerja med podjetji. Struktura delavcev naj bi veljala samo za izračune. Tarifne postavke pa naj bi določali na delovna mesta in sicer približno enako za ista delovna mesta v vseh gozdnih gospodarstvih. Predvsem bi veljalo povečati prejemke delavcem pri eksploataciji, pri nekaterih specialnih gojitvenih delih in ostalim strokovnim delavcem, kot žičničarjem, (logarjem, merilcem itd. Sedaj bi tudi kazalo popraviti premijske pravilnike, kajti tudi v njih so uveljavljene dokajšnje neskladnosti in nepravilnosti.
»
Republiški odbor sindikate delavcev živilske in tobačne industrile: v sitih podjetjih moramo vskladlti postavke za enaka delovna mesta med podjetji. Vodilnemu osebju naj bi prisojali tarifne postavke glede na obseg brutto prometa. Tarifne postavke nekvalificiranih delavcev naj bi znašale od a» do 38 dinarjev, za delovna mesta visokokvalificiranih pa od 55 do 75 dinarjev.
V mlinski industriji naj bi vodilnemu osebju določali tarifno postavko glede na tonažo zmletega žita v 24 urah. Tarifna postavka .nekvalificiranih mest naj hi znašala toliko kot v mesarskih podjetjih, za delovna mesta visokokvalificiranih delavcev pa od 58 do 77 dinarjev.
S SARAJEVSKEGA POSVETOVANJA 0 IZOBRAŽEVANJU DELAVCEV
Jasna načela
Osnovo,a značilnost sarajevskega posvetovanja o izobraževanju delavcev, toi ga je priredil Svet tol turno - prosvetnih društev Jugoslavije 18. in 19. januarja, je, da Sio se v živahni razpravi Izluščila jasna načela o odgovornosti oblastvenih in družbenih organov za izobraževanje delavcev. Izobraževanje delavcev je stvar celotne družbe, to se pravi, da bi naj za izobraževanje delavcev skrbele redne šele, posebne delavske ustanove (Delavske in Ljudske univerze) ter družbene organizacije. V vseh oblikah dn na vseh stopnjah naj bi se omogočilo delavcem, da so splošno, strokovno din družbeno politično izobražujejo In vzgajajo. Ce naj bo skrb za izobraževanje delavcev stvar celotne družbe, potem je potrebno tiste organe, ki so doslej skrbeli le za redne šole, zadolžiti tudi za izvenšolgko izobraževanje. Zato so na posvetovanju sklenili priporočiti, da se pri vseh Svetih za Šolstvo osnujejo, posebne komisije in oddelki,' ki naj skrbe za ifcvenšolslto izobraževanje v okviru rednega šolskega sistema. Svetli za šolstvo naj bi zagotovili gmotna sredstva in (kadre za ;iz-venšolsiko delo rednih šol. Ne-
kateri udeleženci (zlasti iz Hr-vatske) so se zavzemali predvsem za posebne delavske ustanove (delavske univerze in posebne delavske šole), češ da posebni pogoji in metode dela z odraslimi zahtevajo t-udi posebno organiziran šolski sistem. Prevladovalo pa je mnenje da bi odvajanje rednega šolstva od pošolsikega izobraževanj a imelo škodljive posledice za razvoj šolstva, Iker bi mu s tem odrekli zaupanje dio vzgoje delavskega naraščaja, čeprav ne smemo zapostavljati tudi drugih oblik izobraževanja.
Mnogo se je razpravljalo tudi o -stpolkovni izobrazbi, tio je o izobraževanju za dosego določenih strokovnih znanj. Vsaika redna strokovna šola naj zagotovi možnost, da delavci preko posebnih tečajev izpolnjujejo znanje in tehniko svoje, stroke. S - strokovnim izobraževanjem delavcev se bavi danes vrsta organizacij. Tu je mnogo slabosti zlasti v enostranskem ozko strokovnem . usposabljanju delavcev. Zato so bili na posvetovanju mnenja, naj bi se osnoval Z vezni center za vzgojo kadrov, ki bi povezoval to usmerjal strokovno, družbeno politično in
splošno izobraževanje delavcev. Taki Centri, ki naj bi jih osnovali in vzdrževali oblastveni organi, naj 'bi bili v vseh republikah. Centri naj bi bili organizirani na načelih družbenega upravljanja to naj bi zagotovili udeležbo in, sodelovanje vseh, ki se bav,ijo z izobraževanjem delavcev.
Mnogo je bilo govora o vlogi univerz. Poleg zahteve, naj univerza posreduje predvsem ljudi, ki bodo sposobni vzgajati odrasle, bodo morale te prhko posebnih oddelkov in tečajev skrbeti tudi za vzgojo vodilnega kadra v proizvodnji in omogočiti načrten postdiplomski študij svojih absolventov.
V razpravi o posebnih delavskih ustanovah za izobraževanje je bila poudarjena nujnost na-■ črtnejišega splošnega, strokov-. nega in družbeno političnega izobraževanja, ki naij omogoči delavcem, da sl izpopolnijo svoje zmamije s posameznih področij znanosti, da se usposobijo za opravljanje družbenih funkcij ali pridobe potrebno znanje za študij na srednjih in visokih šolah. Zaito bi bila potrebna tesnejša povezanost med rednim šolskim
in izvenšolskmm sistemom, ki naj bi se prepletal v vseh stopnjah, tako tla bi bil možen prehod iz ene oblike izobraževanj a na drugo. To pa bo možno le, če za vstop v posamezne šole ne bo merodajno le šolsko spričevalo, temveč predvsem znanje, ki si ga lahko pridobi delavec tudi izven redne šole. Na 'ta način bomo odprli delavcem široke možnosti izobraževanja in mu zagotovili, da bo lahko prišel do na j višje izobrazbe.
Pri vprašanju, koga je treba najprej izobraževati, je prevladalo mnenje, da se je treba prvenstveno usmeriti na tiste, od katerih zavisi proizvodnost in upravljanje podjetij. Od usposabljanja teh je odvisna vzgoja in usposabljanje celotnega delavskega razreda. Ponekjie namreč še vedno prevladuje mišljenje, da naj se izobražuje predvsem le tislte, ki imajo naj nižjo šolsko izobrazbo, pri tem pa zanemarjajo vzgojo tistih, ki jim je poverjena skrb za celotno organizacijo proizvodnje, to se pravi tudi za usposabljanje ljudi za določena delovna mesta.
Ob koncu se je na posvetovanju razpravljalo tudi o gmotnih sredstvih za izobraževanje delavcev. V nekaterih republikah so že doslej dobivali mnogo več sredstev za to .dejavnost kot pa pri nas. Vendar so ee vsi strinjali s predlogom, naj bi se v bodoče zagotovila vsa sredstva v rednih proračunih, poleg tega pa naj bi se 10®/o sklada za kadre namenilo za vzgojo odraslih delavcev.	TB
Triintrideset let je minilo od tistega žalostnega večera, ko je v Gorkem pred Moskvo prenehalo biti srce velikana -revolucionarja — Lenina. Leninovo delo je že obrodilo bogate sadove. Socializem je postal nujnost in stvarnost ne sam v ozkih okvirih državnih meja določenega števila dežela, temveč v svetu sploh. Boj naprednih sil za mir, za boljše življenje v vsem svetu, in velikanski tehnični napredek prinaša iz dneva v dan nove oblike, odkriva nove prvine, kaže človeštvu nova pota v socializem.
ALI NAJ SPREMENIMO TUDI PREMIJSKE PRAVILNIKE?
Premije za prihranke
bo znižanje stroškov proizvodnje
Tovariš Franček Mirtič, predsednik CK LMS med branjem referata na osmem plenumu CK LMS OSNUTEK REPUBLIŠKEGA DRUŽBENEGA PLANA V JAVNI RAZPRAVI
Kakor bomo sejali...
Pred nami je raz-grnjen osnutek družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1937. O načeilluih in posameznih bistvenih vprašanjih plana in proračuna je že razpravljal, Izvršni svet Ljudske Skupščine. Slovenije. O proračunu in planu pravkar razpravljajo -odbori Ljudske skupščine.
Osnutek družbenega plana predvideva:
1.	zvišanje življenjske ravni flza 11% .povečanje blagovnega premeta na osnovi porasta proizvodnje to večje kupne moči mestnega to todustrijlskegi prebivalstva);
2.	zvišanje proizvodnje (in sicer industrijske nasproti lan-
skemu letu m 7%, proizvodnje blaga za široko potrošnjo pa za l0»/o);
3. porast produktivnosti (za odpravo nekaterih nepravilnost; v podjetjih naj bi porasla za 5%).
Osnutek družbenega plana upošteva:
1. Skrajno varčevanje in decentralizacijo sredstev ...
Torej z boljšo organizacijo dela in z boljšim gospodarjenjem, s povečanjem sredstev za investicije v kmetijstvu, prometna $n stanovanjski graditvi> večji proizvodnji predmetov za široko potrošnjo naj b; porasla živ-
ljenjska raven. Ali bodo ta načela uresničena? Od nas vseh je odvisno!
Industrijska proizvodnja to proizvodnja blaga za široko potrošnjo naj b; tudi precej porasla. Na osnovi, česa? Ob večji storilnosti dela, smotrnejši kooperaciji, boljši organizaciji dela, racionalnejšemu izkoriščanju surovin in podobno. Če bomo dobro gosp-odarili, lahko poraste še za večji odstotek, kot ga predvideva družbeni plan.
V podjetjih morajo po sedanjih predpisih sestaviti premijske pravilnike. Premi ran j e je bistvena prednost obstoječega plačnega sistema, ena od veljavnih oblik nagrajevanja. Toda, ali povsod dosegajo s premikanjem tiste uspehe, kt smo si jih vsi skupaj obetali?
Predpisi o določanju premij za boljše poslovanje, za prihranke surovin, materiala in tako dalje, so bili in so še preizkusni kamen za dobršen del kolektivov, preizkulsni kamen, kako znajo ceniti ekonomičnost poslovanja, organizacijo dela itd. Veljavna uredba o plačah ne določa podrobno, kakšne pogoje morajo posamezniki Izpolnjevati za prejemanje premij, temveč to stvar prepušča kolektivom samih!.
Iiz pravilnikov o premijah in lz praktičnih izkušenj pa je moč .razbrati, da v številnih podjetjih štejejo premije za avtomatično povišanje plač ne g-ede na uspehe posameznikov pri ustvarjanju skupnega dohodka podjetja. Ponekod dobivajo posamezniki premije za »uspehe«, ki spadajo v redni delokrog, drugod zopet za pre-
seganje finančnega plana (čeprav so plan presegli, ker niso sledili s svojimi cenami nižjim cenam materiala in surovin m tudi niso izpolnili količinskega plana proizvodnje) in drugod spet izplačujejo premije nor-mircem in mojstrom za »izpolnjevanje« norm itd.
Skratka, marsikje dele premije za v.se mogoče reči, tako da dobivajo le-te res videz avtomatičnih poviškov plač, brez ekonomske utemeljitve.
Premalo, vse premalo pa upoštevajo, da lahko premije res močno vplivajo na znižanje stroškov proizvodnje, da lahko vzpodbude ves kolektiv k varčevanju z materialom, surovinami itd. Zakaj tako? Tako, ker kadar govorimo o proizvodnji, vidimo po navadi le fizični obseg proizvodnje, toli-
ko kilogramov železa, toliko metrov blaga itd., redkeje pa se vprašamo, koliko je stal določen proizvod in za koliko bi ga lahko pocenili, če bi spremeniti organizacijo deta, varčne je ravnali z materialom itd.
Sedaj, ko je moč izplačevati premije le iz dela dobička, res niso najbolj ugodni pogoj; za premiranje. Toda to nas ne moti. Prej ali slej bo obveljalo načelo, da bo mogoče premije izplačevati tudi iz materialnih stroškov proizvodnje. Tiste, ki ne bodo že sedaj določali pravilnih meril, bo spet naše. čas nepripravljene in premiranje spet ne bo rodilo želj enih sadov, kolektivu in skupnosti v škodo. Zato že sedaj uveljavimo načela: premije za prihranke, za vse kar vpliva na znižanje stroškov proizvodnje.
PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA LJUDSKE MLADINE
SLOVENIJE
Za družbeni napredek
Proizvodnja je’ neverjetno zamotan, živ mehanizem, v katerem ima vsak stroj in vsak delavec z določenimi delovnimi veščinami svojo točno določeno vlogo, mesto In nalogo. Zato velja delavčeve delovne veščine prilagajati potrebam proizvodnje, stroje in naprave pa razmeščati tako kot to terja smotrno organiziran tehnološki proces dela. Stroji In delavci z določenimi delovnimi veščinami sestavljajo skupno pogonsko silo proizvodnje, to je tista skrita proizvodna sila, na katero žal dostikrat pozabljamo in jo brez potrebe ločujemo, kot da je stroj nekaj zase in delavec nekaj zase.— Stroji, vključeni v proces proizvodnje, so različni, . delovna mesta se med seboj razlikujejo in tudi vrednost opravljenega dela je na različnih delovnih mestih različna. Zaradi vseh teh razlogov je treba izredno natančno in tankovestno ocenjevati vsako delovno mesto in njegove značilnosti ter vse to upoštevati pri urejanju tarifnih vprašanj, zakaj pravilno nagrajevanje je pomemben vzvod ta rast storilnosti in proiz z o«*tije.
Minuli teden se je sestal v Ljubljani osmi plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije.
Osrednja tema plenuma je bila: Delavska mladina za družbeni napredek. Večji del poročila go posvetili našemu gospodarstvu in prizadevanjem mladih delavcev za večjo proizvodnjo in višjo proizvodnost dela. Ugotavljali so slabosti v glavnih elementih, ki pogojujejo višjo proizvodnost dela. Ti elementi pa so: čim racionalnejše 'zkoriščanje osnovnih sredstev (strojev to orodja), delovnega časa, pogonskih sredstev in surovin ter spodbuden plačni stotem. Na splošno je znano dejstvo, da naše proizvodne sile še zdaleka niso povsem izkoriščene. Pereča v našem gospodarstvu je tudi dokajšnja anarhičnost v usmerjanju investicij. Zakaj graditi nove tovarne za proizvodnjo stvari, ki jih že proizvajajo obstoječe ali pa bi jih lahko proizvajali z malimi izpopolnitvami, kar ne bi terjalo tolikšnih sredstev kot graditev novih. (Primeri v industriji radijskih sprejemnikov, šivalnih strojev, hladilnikov itd.)
Ko so razpravljali o še neurejenem plačnem sistemu, so sklenili, da bo Ljudska mladina Slovenije podprla vsak tak sistem, ki bo omogočil pridnim in sposobnim mladim delavcem zaslužek po dejansko izvršenem
delu in jih ne bo omejevala pri tem dolžina delovnega staža.
Z ozirom na velike naloge, ki so pred našjm gospodarstvom, bo mladina dobršen del svoje dejavnosti usmerila v nepomir-liv odnos do napak in slabosti, ki spremljajo naš gospodarski razvoj. Vodila bo najodločnejšo borbo proti vsemu, kar duši ustvarjalno kritiko in prizadevnost mladine.
V razpravi so tovariši odkrito povedali svoje poglede na položaj mladine v naši stvarnosti. Zlati so razpravljali o enostranski usmerjenosti našega gospodarstva in slabi gmotni spodbudi za boljše delo. Ugotovili so, da je delavsko samoupravljanje precej, omejevano in še posebej mladi delavec zapostavljen.Mla-di delavci Cesto opozarjajo na razne pomanjkljivosti in predlagajo razne izboljšave. Večkrat pa se nihče od odgovornih ne zavzame, da bi te predloge v.e-sničili. Takšnih primerov je bilo mnogo.
Ob koncu razprave, ki se je vendarle zadrževala bolj na gospodarskih vprašanjih kot na življenjskih pogojih delavske mladine, je plenum sprejel vrsto zaključkov o bodočih nalogah LMS in njenega dela v tovarni in v občini, predvsem za hitrejši gospodarski razvoj — za večjo proizvodnost, za zboljšanje tiv-ljenslclh pogojev in za rast so* etatističnih odnosov.
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
I b n z o j a v t: / ; I
© Nadvse pomemben uspeh so dosegli lani ravenski železarji. Lansko leto je bilo namreč trikrat manj nesreč pni delu kot leta 1951. Odstotek nesreč v primerjavi s številom zaposlenih se je od leta 1951 gibal takole: 1951 — 36 %>, 1952 — 36 %, 1953 — 30 %, 1954 pade že na 24.2 %, 1955 na 19.2 % in lani celo na 9.06 °/o. V železarni so leta 1953 ustanovili oddelek za higiensko-tehnično zaščito in so te številke najboljši dokaz, kako uspešno dela.
© Na prvi seji Centralnega odbora sindikate zdravstvenih delavcev Jugoslavije so razpravljali o planu dela za letošnje leto. Priporočili so, naj tudi republiški odbori sestavijo svoje načrte, katerim vprašanjem bodo letos posvetili največ pozornosti.
© V ljutomerski opekami so odprli delavsko kuhinjo. V njej dobe delavci enkrat na dan topel obrok hrane za 35 dinarjev. Hrano dele med odmorom. Ugotavljajo, da je število bolnikov precej padlo. Danes znaša odstotek bolnih od skupnega števila zaposlenih le 1.96 °/o, kar je globoko pod republiškim povprečjem.
© Trboveljski rudarji so ob novem letu obdarovali svoje bolne tovariše. Bolnim v Novem Celju in trboveljski bolnišnici so izročili darila osebno člani izvršnega odbora podružnice. Ostalim so darila poslali po pošti.
© Pri senovškem rudniku bodo ustanovili mladinsko organizacijo. Na rudniku je 300 mladih ljudi, ki doslej niso bili vključeni v LMS.
© Pred nedavnim je bila v Papirnici Videm-Krško konferenca Zveze komunistov, na kateri so govorili o proizvodnosti, nagrajevanju, higiensko-teh-nični zaščiti, o delavskem upravljanju in delu z družino. Posebej so naglasili, da je povezava med tovarno in občino še prešibka. Take konference bodo odslej vsak mesec.
© Velenjska Svoboda se zavzema, da bi postavili v Velenju velik kulturni dom. Razen tega imajo v načrtu še gradnjo knjižnice in čitalnice, delavskega kluba, prostorov za delavsko univerzo, glasbeno šolo, telovadnico in kino.
© Sindikalna podružnica podjetja »Belt« v Črnomlju se pripravlja na ustanovitev DPD Svobode.
© Na nedavnem sindikalnem sestanku hrastniške steklarne so sklenili, da bodo dali pol dnevnega zaslužka za dograditev planinske postojanke v Gorah.
© Dolgo je že tega, ko je Okrajni sindikalni svet v Novem mestu priporočil, naj, bi delavcem omogočili dobiti med delom topel obrok hrane. Tega do danes še nikjer v okraju niso napravili. Sploh za družbeno prehrano v pkraju slabo skrbe. Res so v Novem mestu odprli delavsko menzo, v kateri se hrani 200 ljudi in kjer je hrana sorazmerno poceni. Drugod pa nalete delavci še nš velike težave. Tako bi radi na primer delavci v Straži dobili menzo, ker je hrana po gostilnah slaba in draga. O vsem, tem so govorili na nedavnem občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta.
© Izobraževalni odsek jeseniške Svobode je že začel s predavanji. Prvo predavanje »O nastanku in razvoju človeka« je bilo kar lepo obiskano. Predaval je profesor Anton Polenec iz Kranja. Predavanja so vsak ponedeljek.
@ Pevski zbor velenjske Svobode je gostoval v Bočni in v Mozirju. Nastopili so s programom umetnih, partizanskih in narodnih pesmi. Zal pa je bil obisk bolj slab, saj- je bil koncert v Bočni dopoldne, v Mozirju pa ob treh popoldne. '	f” " " '
© DPD Svoboda, v Ljutomeru 'praznuje, poseben jubilej. Pred 30 leti sta bila namreč Ustanovljena, orkester in glasbena šola. Ob obletnici so priredili koncert z naslovom »nastop mladih talentov«, Razen orkestra, ki je zaigral Beethovnovo uverturo k operi »Edmond« ter prvo simfonijo v C duru, so nastopili še trije mladi solisti: Nada Nedl, Joško Mursa in Lovrenc Armič, ki je star komaj 12 let.
© Delavci opekarne Zalog pri Novem, mestu se pritožujejo, da jih iz okrajnega ali občinskega sindikalnega sveta redko kdo obišče. Sami si tudi ne znajo pomagati in tako spi njihova podružnica »spanje pravičnega«.
© Na mladinskem sestanku v sevniškd kopitarni so dali mladinci pobudo, naj bi priredili tečaj za mlade delavce. Na tem tečaju naj bi se naučili ravnanja s stroji. Zaradi neznanja pride namreč dostikrat do večje škode in celo do nesreč.
© Tudi Jesenice bodo dobile svoj simfonični orkester. Pred nedavnim je bil namreč že ustanovni občni zbor. Orkester bo deloval v okviru. Mestnega gledališča. V njem bodo igrali tudi člani jeseniške in javorniške Svobode.
© Končno bodo menda le dogradili sindikalni dom v Kranju. Pretekli ponedeljek so se sestali zastopniki Okrajnega in Občinskega sindikalnega sveta ter drugih organizacij, da bi se o tem pomenili. Potrebovali bi še kakih 80 milijonov dinarjev. Po enem izmed predlogov naj bi vsako podjetje prispevalo po 500 dinarjev na vsakega zaposlenega iz sklada za samostojno razpolaganje alii dobička, kar bi dalo okrog 20 milijonov. 10 milijonov bi dala Občinski in Okrajni ljudski odbor, nekaj pa bi nabrali s taksami na alkoholne pijače.
© Na seji predsedstva republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije so določili stališča, ki naj jih zastopajo sindikalne organizacije pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov s povišanim; tarifnimi postavkami. Predsedstvo je določilo pet stališč in sicer:
1.	Smo proti linearnemu poviševanju plač, kar pomeni, da je predsedstvo proti temu, da bi povišali plače vsem delavcem za enak odstotek.
2.	Večji del odobrenega povišanja je treba uporabiti za zvišanje tarifnih postavk kvalificiranemu osebju tovarn, pri čemer pa ni nujno, da bi poviševali plače vodstvenemu osebju, saj so jim bile tarifne postavke popravljene že trikrat.
3.	Nikakor ne smemo prezreti tistih strokovnjakov, ki so odgovorni za proizvodnjo (mojstri in preddelavci).
4.	Pretehtati je treba tista delovna mesta, kjer delajo delavci v težjih delovnih razmerah (kovači, livarji, brusilci, nekatera delovna mesta v- termoelektrarnah itd.). Težino dela doslej namreč nismo dovolj' upoštevali pri določanju tarifnih postavk. Sedaj je treba bolj gledati nanje tudi zategadelj, ker v teh strokah močno primanjkuje delavcev.
5.	Treba bo za nekatere stroke povišati nagrade vajencem. Zelo malo mladih ljudi se namreč odloča za poklice kovačev, livarjev, brusilcev in je zato ogrožen nadaljnji razvoj teh gospodarskih panog.
© Kakor vsako leto, bodo tudi letos ljubljanski kovinarji priredili smučarsko prvenstvo na čast rojstnega dne tovariša Tita. Lani si je prehodni pokal priboril kolektiv Saturnusa in je zato on dolžan letos organizirati te tekme. Smučarsko tekmovanje bo letos februarja na Joštu pri Kranju za kolektive lahke industrije, za ostale kovinarje pa bo marca pod Jalovcem.
© Pri nas je 81 rudarskih inženirjev. V šolah pa se še 87 ljudi pripravlja na ta poklic.
© Kolektiv Tobačne tovarne gradi dva stanovanjska bloka. Eden izmed njiju bo kmalu dograjen, drugi pa prihodnje leto. Skupno bo s tem kolektiv pridobil 25 stanovanj.
OCCOOOOOOCX>OOOOOOOOCOCXXCOO^^


D
EMCA PRILAGA...
Zadnjič smo se pomenili o delu sindikalne podružnice Tovarne pisalnih strojev TOPS. Tokrat je na vrsti sindikalna podružnica tovarne, katere ime ima črko manj: TOS, tovarna optičnih In steklopihaških iz deikov v Ljubljani. S predsednikom tovarišem Milanom Trpinom in tajnikom Viktorjem Glavanom smo se menili o raz nili stvareh, najbolj pa nas je zanimalo, kako vpliva sindikat na gospodarjenje v tovarni.
če sem čisto odkrit, sem hotel zvedeti pravzaprav nekaj drugega. V vseh delovnih kolektivih . na dolgo razpravljajo o novih tarifnih pravilnikih in o tem, kako bodo razdelili tisto odobreno povišanje plač. Vsaij delavci se menijo o tem, če s:e ■ravno sindikaln; odborniki ne povsod! Marsikje namreč še čakajo, kaj bodo retelj drugod. Zdaj „so stališča v glavnem že jasna, treba je le še začeti.
Stališče
. zaenkrat še ni določeno
No, tudi v tej -podružnici so se že menili o' tem. Izvršni odbor podružnice 'je že »sejal« te-r $e domenil, kaiko naj raz-dele .teh peit in deset odstotkov povišanja. Na tej seji »o se dogovorili, naj bi na prime,r kvalificiranim in visokokvalifii-c-iira-itim delavcem povišali tarifne postavk© največ za osem odstotkov, ostalo ipa naj bi porabili za korekture nekaterih tarifnih postavk, kjer so morda premalo upoštevali težke de-lov-: ne okoliščine, odgovornost pri delu itd., kar doslej zaradi pičlega sklada plač ni bilo moč ; povsem upoštevati. V podjetju so- namreč analitično ocenili že vsa delovna mesta in jim bo to močan kažipot pri sestavljanju novega tbatrfflnega p-rta-vilndka.
Ko pa sem bil naslednji dan spet v tovarni, je predsednik sindikata povedal, da to še ni dokončno, da bodo o tem še razpravljali, dokončno pa bo o tem odtočil seveda delavski svet.
Sindikat ugotavlja
Novi podružnični odbor se še ni — kako bi dejati — znašel. Sicer je predsednik komaj leto dnj v tovarni, tajnik pa dve leti.
Sredi lanskega leta ,1e Izvrš-: n; odbor napisal pismo, ki ga je poslal delavskemu' svetu, upravnemu odboru, direktorju - in tehničnemu vodstvu tovarne-. Morda se bo kdo spotaknil ob tem. da piše sindikat pismo, ko pa so „ vendar vsi v hiši In se lahko vsak čas z njimi osebno pomenijo. Tako sem sprva mislil tudi ©am. Ko pa pism-o prebereš, vidiš, da je včasih prav, da se -take stvari napišejo črno na belem, da ne more nihče reči: rekli st® to in ne ono, o tem sploh ni bilo govora iitd. Kaij so napisali?
V uvodu pravijo, da s,e je izvršni odbor odločil za ta korak zato, ker bi rad opozoril na nekatere stvari, ki resno zavirajo razvoj proizvodnje. Potem pa so navedli tele ugotovitve:
»1. Ugotovljeno je, da je v naši tovarni kljub povečanju števila zaposlenih za 2 °/o padel vrednostni obseg proizvodnje za 14.5 '/• Jn to v prvem polletju 1956 nasproti prvemu polletju 1955. Zato predlagamo, da se z večanjem števila zaposlenih preneha, ker je nevarnost, da bi to povzročilo še nadaljnje padanje proizvodnje.
2.	Racionalizatorstvo in novatorstvo je pri nas zamrlo In v zadnjem času ni več glasnika, ki bi podprl taka, 'za napredek naše tovarne tako pomembna prizadevanja. Zato pozivamo, naj se to vprašanje v najkrajšem času postavi na dnevni red.
3.	Prav pereče vprašanje v TOS so norme. Izvršni odbor je prišel do takega spoznanja, ki govori vse prej kot v prid izpolnitve celoletnega plana in gospodarskega razvoja TOS. Ugotovljeno je, da je v podjetju možno delo po normi na 199 delovnih mestih, od tega v mehaniki 20, optiki 35 in Y steklopihaštvu 54.
Dejansko pa se je v prvem polletju delalo po normah le na 24.5 °/o vseh delovnih mest, Kjer j6 moč meriti učinek. Z ozirom na to je težko razumeti, zakaj potrebujemo dva normirca in s tem bremenimo sklad plač. Sploh so ti vprašanje zase: Konkretno: v steklo-plhaškem obratu se stremi za tem, da se nabija norma v nedogled, ne misleč pri tem, da nenehno pada kvaliteta naših izdelkov. S tem se kvari ugled naše tovarne, obenem pa izziva negodovanje delavcev ... S takimi nerealnimi normami v steklopihaškem obratu se vsaja nezaupanje v delavce, da hi z intenzivnostjo veliko več prispevali k rasti delovne storilnosti. Tehnično vodstvo naj se kar le moč posveti vprašanju norm, kajti to je ena Izmed zelo pomembnih stvari, ki vpliva na organizacijo delovnega procesa.
4. Zelo prereči so tudi medsebojni odnošaji, red in disciplina v naši tovarni. Opaža se vse prevelika domačnost, ki ne sloni na tovariškem odnosu, kakršnega zahteva industrijska proizvodnja med mojstri in delavci kakor tudi pri upravnem osebju. Dostikrat človek ne ve ali pozabi, kdo je še upravni organ, sekretar, tehnični vodja, mojster, obratovodja in podobno.
Izvršni odbor sindikata nikakor n) proti tesnemu in prijateljskemu sodelovanju. Vendar je treba, da se delovni čas in medsebojni odnosi vsklajajo s postavljenimi nalogami vsakega delovnega mesta. Razpaslo se je že negodovanje in nezaupanje v naš vodilni kader ... Prav bi bilo, da bi tehnično vodstvo analiziralo, če so vsj ljudje stoodstotno zaposleni na svojih delovnih mestih, da bi bili red, disciplina in pravilno poslovanje ...«
* In končno- še opozarjajo na to, da je vse premalo obratnih proizvodnih sestankov in po- ' svetovanj.
Tehnično vodstvo ukrepa
O tem pismu je nato razpravljalo tudi tehnično vodsitvo tovarne. V zapisniku o tem posvetovanju beremo med drugim tudi tole:
Ing, Žagar je prečltal pismo sindikalne podružnice.
ni poskrbelo, oziroma omogočilo, da se ponovno odpre pot raoionalizatorstvu v naši .tovarni, ker smatra, da predstavlja to veliko pomoč pri delu tehničnega sektorja in lahko občutno vpliva na povišanje delovne storilnosti. Razumljivo pa je, da bo za to potreben napor vseh, predvsem družbenih organizacij in zlasti sindikata, ki morajo poskrbeti, da bodo to popularizirali.«
Le poglejte sl Jih! O, nič ne rečem, slike so lepe, le ko bi jih res videli pri delu, bi skorajda rekli, da to ni mogoče. Prostori so tesni, majhni in temačni. Ko gre človek skozi obrate, skoraj nima vtisa, da je videl tovarno in da kolektiv v takih prostorih napravi tako precizen instrument, kot je mikroskop. Prva slika kaže struženje preciznih delov, druga steklopihača in tretja prizor iz va-kumunskega oddelka, kjer izdelujejo neonske svetlobne napise.
To je oddelek za poliranje leč v tovarni TOS
Smatra se, da so predlogi in kritike konstruktivni ter da je treba nedostatke v našem delu odpraviti.
Tehnično vodstvo zahteva od vodstva priprave dela, da se izboljša delo normir-ske službe, od obratovodij pa da nudijo temu delu vso podporo. Doslej niti priprava dela niti obratovodje tega vprašanja niso jemali resno.
Predlog, da bi začeli z uvajanjem obratnih sestankov, je umesten. Zato smatra tehnično vodstvo, da je treba takoj začeti s tako prakso.
Upravi tovarne se predlaga, naj se za vso tovarno določi komisija, ki bo ocenjevala predloge za izboljšavo v proizvodnji in določala višino nagrade. Obratovodje bodo o tem govorili na enem izmed prvih obratnih sestankov. Tehnično vodstvo bo s svoje stra-
Tako je bife torej s to zadevo. Obratne sestanke že imajo redno vsak mesec, glede norm 'pa so se dogovorili, da se jim sme menjati Šele po šestih mesecih. Takrat se je začelo 4-n odslej je čutiti močnejšo avtoriteto sindikata v tovarni.
Kje je še »luknja«?
Sami sindikalni odborniki ugotavljajo, dia n6 tesne ve-zi med njimi in delavskimi organ; upravljanja podjetja. Z novim letom je tudi to nekaj bo-lije. pomenili so se, da bodo podružnici pošiljali zapisnike zasedanj delavskega sveta in da bodo sindikat posebej vabili na zasedanja. Prav gotovo je pri tem tudi sindikat nekaj kriv, ker vsaj doslej še ni povsem doumel mehanizma delavskega upravljanja. To sklepamo iz tega, ker se je v pismu, čigar izvlečke smo objavili, obrnil najprej na tehnično vodstvo podjetja, ni pa v prvi vrsti delavskega sveta mobiliziral, da bi on načel vprašanja, ki jih je postavil izvršni odbor podružnice. Delavski svet je namreč najvišji organ delavskega upravljanja v tovarni in on je predvsem odgovoren za gospodarjenje.
Tudi sicer je ta podružnica zelo delavna. Priredila je tečaj za- delavsko upravljanje,- dalje tečadiO- higieni za žene; članom je poskrbelo, ozimai-co;.-priredila več: izletov, smučarske tekme itd. Zlasti,pa skrbi za stanovanja. Podjetje je namreč kupilo deset družinskih in šest samskih stanovanj. Našli pa so še sobo za enega, ki je pomotoma izpadel.
VSEM ČLANOM, POVERJENIKOM IN ODBOROM PREŠERNOVE DRUŽBE
Prihodnji mesec bo vsakoletno zasedanje Glavnega odbora Prešernove družbe. Da bi Glavni odbor mogel biti čimbolj e seznanjen z mnenjem članov, poverjenikov in odborov o našem delu, vabimo vse člane, poverjenike in odbore Prešernove družbe, da nam sporeče vsaj (io 5. februarja svojo oceno in predloge glede programa, opreme, poslovanja itd. tako za redne knjižne zbirke in dodatne knjige kot tudi za revijo »Obzornik«.
Poverjeniki) Sporočite' nam takoj število doslej vpisanih članov in naročnikov na posamezno dodatno knjigo. Pohitite z delom, da bomo lahko zaključili vpisovanje že 5. marca in s tem omogočili tiskarni pravočasen natis vseh knjig.
Macšilian in njegove dirke
Sir Anthonv Eden ni več predsednik britanske vlade. Storil je še zadnjo ashigo svoji domovini in se umaknil s položaja ministrskega predsednika. Njegov naslednik je Harold MacMillan, dosedanji finančni minister.	•
Desetega januarja zvečer, nekaj ur po imenovanju za predsednika vlade Njenega veličanstva je Harold MacMillan obiskal Turf Club, kjer se sestajajo vrhovi angleške aristokracije. Naročil je ostrige in steklenico šampanjca, in bil je dobre volje. Ko so ga kasneje novinarji vprašali, o čem je tam razgovarjal, je odgovoril: »O konjskih dirkah«. Pravijo, da je ta izjava karakteristična za MacMiilana, človeka trdnih živcev, visoke elegance in precejšnje politične modrosti. No, bomo videli. Danes pa že lahko zapišemo, da novemu angleškemu ministrskemu predsedniku ne bo ostajalo veliko časa za razgovore o konjskih dirkah, če bo hotel dobiti dirko s časom, z mednarodnim razvojem, za katerim je Velika Britanija — po zaslugi konservativnih voditeljev in tudi MacMiilana — precej zaostala.
Edenov padec nas ni presenetil. Presenetil nas je le trenutek, ki ga je Eden Izbral (najbrž pa ga ni sam) za svoj odstop. Vse kaže, da imajo prav laburisti, ki trde, da je vodstvo konservativcev odlašalo s to odločitvijo toliko časa samo zato, ker se med seboj ni moglo sporazumeti glede Edenovega naslednika. Eden pa prav do zadnjega til pokazal niti malo želje, da bi se umaknil. Po vrnitvi z Ja-majcc so sporočili, da je ozdravel. Sam pa je v parlamentu udaril s pestjo po govorniškem pultu in dejal: »Trditve, da je vlada Njenega Veličanstva sodelovala v neki nečastni akciji, so popolnoma netočne in jaz jih moram odločno demantirati.« Štirinajst dni kasneje se je umaknil. Nje-
gov odstop je torej posledica konservativnih vrhov, ki so se končno le sporazumeli glede osebnosti novega ministrskega predsednika, kateremu so zaupali nalogo, naj reši, kar se rešiti da.
Eden se je po sueški avanturi znašel med dvema ognjema. Svet ga je obsojal, ker je napadel Egipt in s tem resno ogrozil svetovni mir. Takšno je bilo tudi mišljenje laburistov. Konservativci pa so ga obsojali zato, ker lz sueške pustolovščine ni izšel kot zmagovalec. Očrnili so ga kot slabega voditelja, ker akcije, ki jo je začel, ni znal privesti do zmagovitega konca. In Eden je bil res slab voditelj. Z notranjimi problemi se nikoli ni veliko ukvarjal, v svojem mednarodnem uveljavljanju pa je propadel, ker ni znal računati. Toda on je bil slab vodja zato, ker je zagovarjal in skušal uveljavljati slabo politiko, politiko konservativne desnice, katere predstavnik je tudi MacMillan. Tega pa danes v vladnih vrstah nočejo priznati. Nočejo zato, ker se osnovnim smernicam in ciljem svoje dosedanje politike nočejo odpovedati.
Edenu so zadnjih deset let pripisovali žalostno slavo človeka, ki razprodaja Britanski imperij. In ko je hotel dokazati, da mu to slavo neupravičeno pripisujejo, ko je poskušal z ukrepi, za katere se zavzemajo njegovi politični prijatelji, ozdraviti britanskega leva, je sam hudo zbolel. Vendar ni sam kriv. Kriva je zgodovina. Takšna bo tudi usoda njegovega naslednika — če bo bodil po njegovih stopinjah —
pa naj se imenuje MacMillan ali kako drugače, naj nosi sive ali črne hlače, naj bo njegov konjiček tenis ali konjske dirke.
Skupina vodilnih angleških konservativnih politikov je pred časom ugotovila, da popuščanje mednarodne napetosti — v času, ko britanski imperij razpada in mu grozi možnost dvostranskega sovjetsko-ameriškega sporazuma — lahko občutno škoduje angleškim imperialističnim ambicijam. Zaradi tega so Eden in njegovi ljudje menili, da bi bilo za britanske imperialistične Interese najbolje, če bi mednarodni horizont ponovno zatemnili oblaki sporov in nestrpnosti. Prepričani so bili, da bo Velika Britanija v takšnem mednarodnem položaju laže obvarovala svoje pozicije v kolonijah in da bo laže ostala zvesta svoji dotedanji politiki, zgrajeni v obdobju hladne vojne, ki ji je v mednarodnih odnosih zagotavljala večjo vlogo kot jo je zaslužila. Na tem prepričanju je temeljila tudi sueška avantura. In zato je propadla. Povzročila pa je številne, Veliki Britaniji hudo neprijetne posledice, od domačih gospodarskih težav, do ohladitve odnosov z ZDA, z atlantskimi državami in državami Britanske skupnosti narodov, da o popolnem porazu angleškega vpliva v deželah Srednjega vzhoda sploh ne govorimo.
Konservativni vrhovi so po porazu v Egiptu uvideli, da je ta pustolovščina hudo škodovala ugledu in interesom Velike Britanije. Tega sicer niso javno priznali, toda že samo dejstvo, da so vrgli Edena, je dokaz njihovega takšnega spoznanja. Odstop Edena naj bi potolažil volivce in rešil njihovo stranko. Potolažil naj bi tudi bratrance onstran oceana, ki radi polnijo različne »praznine« s svojimi dirigiranimi Izstrelki, protikomunistično propagando In seveda tudi s svojimi industrijskimi družbami. V njihovi senci — kar najmanj temni- — bi se Britanci morebiti spet lahko pritihotapili na Srednji vzhod. Edenov padec pa naj bi potolažil tudi člane Britanske skupnosti narodov, te razbitine na
BOJANU AR 1957 * ST. 8
»Mita.	wi .....,'-M»„...—................
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
.»DELAVSKA ENOTNOST«
* »Okrepiti organiziranje in delo svetov potrošnikov pri trgovskih podjetjih ter v delavnicah kot obliko družbene kontrole in pomoči, ki jo nudijo trgovini neposredno zainteresirani potrošniku Okrepiti zainteresiranost potrošnikov za poslovanje trgovin s tem, da so udeleženci pri dobičku na osnovi skupnega zneska sredstev, ki jih je kdo v letu potrošil v določeni trgovini.
Z odgovarjajočimi predpisi je treba omogočiti Ustanavljanje potrošnikih zadrug predvsem tam, kjer trgovska mreža ni dovolj razvita (na primer pri rudnikih) kakor tudi v drugih krajih, kjer je to potrebno in kjer to zahtevajo, kakor tudi ustanavljanje konsumnih delavnic, ki naj bi jih ustanavljale posamezne gospodarske organizacije.«
Iz sklepov HI. plenarnega zasedanja Centralnega sveta ZSJ o življenjski ravni.
Trgovine brez tehtnice, metra ali litra si ne moreš predstavljati. Je me;te,r res meter, kilogram res kiilogiram, liter reg liter, cen,a, ki jo plačaš, res taka, da se ni od proizvajalca do potrošnika podvojila ali cetlo potrojila. Vse to b*i rad vedel potrošnik. On postavlja trgovino na tehtnico, če je taka, kakršno bi' rad: le pameten in gospodaren posrednik med proizvajalcem in .potrošnikom, taik, ki mu je izpolnitev potrošnikovih želja naj višji zakon.
!• Kdo ima prav
Oh, kako lepo se vse to sliši, bo marsikdo dejal. Saj lepo besedičiš, vendar: trgovina navija cene, trgovina je kriva, da je blago slabo in da se kvari, trgovina n; preskrbela tega, ni preskrbela onega, trgovina ...
Motiš se, de spet drugi. Ni Vsega trgovina kriva. Po krivem kažeš s prstom nanjo. Ne upoštevaš težav, da ni hladilnikov, prevoznih sredstev, skladišč, da trgovina nima nič, če navija cene, saj ji ne ostane citi pare dobička ...
Vsak ima v nečem prav! Kaj ima prvii in kaj drugi, zato e,mo postavili potrošniške svete. Prek njih se potrošniki najprej prepričajo, kaj je resnice v vseh tožbah čez trgovino.
!
9 Premajhno zanima-i nje potrošnikov
Vprašali simo predsednika potrošniškega sveta poslovalnice trgovskega podjetja »Emona« na Miklošičevi cesti v Ljubljani, kakšne so njihove izkušnje.
»Veste, izvoljeni smo bili lani julija. Da sem predsednik, sem zvedel šele zdaj, ko so volili novega predsednika. Kajpak se nismo niti enkrat sestali.«
»Pri nas sta včeraj dva prišla — vedo povedati v prodajal n, j Tovarne mesnih izdelkov v Ljubljani, nekaj sta popisovala ...«
»Sklicali smo zbore stalnih potrošnikov nekaterih trgovin na našem terenu — piše nek terenski odbor Socialistične zveze. Bila pa je tako majhna udeležba, da jih takrat nismo mogli izvoliti. Zato smo počakali na ta zbor volivcev ...«
»Kaj naj narede, da borno prišli skupaj,« pravi gospodinja, članica enega od ljubljanskih potrošniških svetov. Cen nam najbrž ne bo uspelo kaj zbiti, kar bi najbolj pričakovala. Sicer pa — blago prodajajo, kakršnega dobe. Leto 'dnj že ima-
mo potrošniške sveite pa ni nič slišati, da bi cene kaj padale. Res, potrošniki .e stokamo in se pritožujemo, ko bi bilo treba prijeti za detio, izginejo kot kafra ...
Premalo, pravzaprav nič gmotne vzpodbude ni za delo potrošniških svetov, pripovedujejo njihovi člani. Odločilna je le socialistična zavest. Veiliiko je odvisno od predsednika, če on »zagrabi«, potem steče, i;n od poslovodje trgovine. Kakor So se prej trgovski uslužbenci branili potrošniških svetov, češ, kaj se bodo laiki vmešavali v naše delo, so zdaj zainteresirani zanje. Potrošniški svet; so jim v veliko oporo. Pomagajo jiiim poiskati skladišča in posredujejo za obratne kredite. Skoraj vsem potrošniškim svetom n a Miklošičevem terenu v Ljubljani je uspelo preskrbeti višje obratne kredite. Kako? Imajo pač »boljše« zveze kot poslovodje trgovin ali direktorji trgovskih podjetij.
• Majhna primerjava
Potrošniški svet; po polževo napredujejo. Prvič jih je še zelo malo, drugič pa se tudi oni, ki že obstajajo, počasi uveljavljajo oziroma — bolje rečeno — pridejo do neke stopnje, od koder ne morejo naprej. Nasprotno pa so se hišni sveti močno uveljavili. Pri teh je stvar le drugačna.
Hišni stanovalci so še kako zainteresirani, kdo je v hišnem svetu in kafc0 ta gospodari. Če mu teče voda na glavo, bo brž poiskal predsednika hišnega sveta: »Popravite vendar streho, glejte, kako zamaka!« Če je pod slab, če cev poči, če je električna napenjava slaba itd. itd., kje je hišni svet? Zakaj tega še ni uredil? In hišni svet ima svoj sklad, s katerim sam gospodari. Saj je res, da ni v vseh hišah enako. V starih brez lokalov »ne pridejo skozi«, v novejših hišah, kjer so še poslovni lokali, jim denarja ne manjka.
Potrošniški svet pa, kakor je blizu, je še vedno daleč od potrošnikov. Ti potrošniki še nikjer niso priišl; skupaj, da bi se pomenili o težavah poslovalnice ali trgovine, v kateri redno kupujejo. In siam potrošniški svet ne razpolaga s prav nikakršnim denarjem. Kjer ga je. kaj, ga je bore malo. Vpliva lahko ie na to, da so potrošniki vljudno postreženi, da je red v trgovini, vpliva lahko tud; na izbiro blaga, ki naj ga ima trgovina na zalogi, svetuje kaij
od opreme b; kazalo še dokupiti. S tem smo pravzaprav že pri kraju.
•	Kaj so doslej delali
»Kava«, Titova cesta: Potrošniški svet je »star« dobro leto. Doslej so imeli šest sej. Kupili so hladilnik. Obravnavali so polletno bilanco, razpravljali o higieni. Sedaj pripravljajo anketo, kii jo bodo razdelili med potrošnike in tako dobili novih vzpodbud za svoje delo.
»Sora«, Tavčarjeva ulica. Sestali so se petkrat v enem letu. Uspeli so povečati kredit. Razpravljali so « skladiščenju živili, pri čemer pa so ugotovili, da so odvisni od grosista. Na vsaki seiji je bilo govora o higienskih pogojih v trgovini. Močno varčujejo, celo vreče perejo sami v trgovini.
•	Prvi v občini
Toda poglejmo, kako dela najboljši potrošniški svet v ljubljanski občini Center, svet pri
špecerijski trgovin; »Pod Magistratom«. To je tudi prvi potrošniški svet, ki so ga ustanovil; v tej •občini. "
Sivet šteje sedem članov in se sestajajo redno vsak mesec. Le enkrat se je primerilo, da niso bil; vsi zbrana, ko je eden izmed članov zbolel. Toda prepustimo besedo raje njegovemu predsedniku, tovarišu Antonu Veselu, k;i ima, mimogrede povedano, še štir; druge funkcije.
»Delat; smo začel; decembra 1955. teta in smo takoj zavihali rokave. Morda smo imeli srečno roko". ■ da smo zadelj prav tiste stvari, ki naj jih rešuje potrošniški svet. Razpravljamo o vsem, od zalog do cen. Kmalu smo ugotovili,, da je trgovina preveč založena z alkoholnimi pijačami, manj pa z ostalim blagom. Več kot polovica zalog je bila namreč v alkoholnih pijačah. To je bilo zato, ker je zaslužek trgovine prj prodaji alkoholnih pijač večji (10 do
15%). Zaradi omejenih kreditov je v trgovini primanjkovalo drugih živil. No, uspeli smo te zaloge znižati za polovico. Splošen promet se je dvignil. Uspeli smo v banki dobiti večji kredit in je trgovina kupila hladilnik.
Seveda smo se podrobno zanimali tud; za kalkulacije. Ne b: mogli reči, da je pri nas drago. Molja družina kupuje tua.i v drugih trgovinah in lahko rečem, da sfno dostikrat celo nekaj cenejši kot drugod. Cene so stabilne. Močno pa smo vztrajali, da se število osebja v trgovini ne poveča. •
Pazimo na kulturno postrežbo, higieno in vsfcilediščenje. Razpravljali smo že o marsičem drugem. Nameravali smo prodajati kruh v naši trgovini, pa smo brž ugotovili, da se nam to ne splača. Vsako leto b; moral; plačevati 18.000 dinarjev občinske takse.
S poslovodjem iin osebjem trgovine se razumemo. O vseh stvareh se skupno posvetujemo.
Da, še naši načrti za bodoče.
Prva stvar, k; se je bomo sedaj lotili, bo spisek stalnih potrošnikov naše trgovine. Ko bo ta sestavljen, bomo sklicali sestanek. da hotlo sam,; potrošniki povedali, kaj mislijo o našem delu, kaj bi kazalo še napraviti. Urediti nameravamo tudi bife, če bo denar, seveda. Razen tega pa kajpak ne bomo zanemarili tistih Stalinih nalog.
Reči moram, da imamo vpogled v vse poslovanje trgovine, čeprav nimamo zakonitih pooblastil. Razmišljali pa smo tudi o tem. da bi bdllj potrošniki udeležen; pr.; delitvi dobička. .Lani na primer smo imeli le 13.000 dinarjev dobička, kar je veliko ■ premalo, dia bi lahko delili. Če bi hoteli deliti dobiček, b,i morali blago podražiti, kar Pa potrošnikom spet ne bi bilo všeč.«
Res,, ta potrošniški svet je napravil vse, kar je v današnjih okoliščinah mogel napraviti.
Toda. ta potrošniški svet deluje Pti samostojnem trgovskem podjetju, k; ima le eno trgovino. Pri takih trgovskih podjetjih. kjer imajo več poslovalnic, j® 'stvar že nekoliko drugačna. Organizacije Socialistične zveze se zavzemajo za to, da bi ustanovili potrošniške svete pr; vseh poslovalnicah kakor tudi na sedežu trgovskega podjetja. Oni pr.; trgovskih poslovalnicah bi imel; kaj malo besede, saj poslovalnice niso samostojne. Blago jim pošiljajo v podjetja, cene določajo tam, oni gospodarijo. V prvi vrsti b; bilo treba dati poslovalnicam več samostojnosti, dodeliti tudi del skladov, s katerim,; bi same razpolagale, da b; imeli potrošniški sveti gmotno osnovo družbenega upravljanja. Tudii delavsko upravljanje, kakršno je danes v trgovini, ne ustreza povsem zahtevam družbenega razvoja. Pr; takih podjetjih naj b; ustanovili tak družben organ, v katerem bi bili zastopani tako potrošniki kot kolektiv.
•	Potrošniške knjižice
Vprašali smo nekaj gospodinj kaj mislijo o potrošniških knjižicah.
Anica S.: »O, pametna zadeva! Samo če bi dajali v trgovini na 'kredit. Ob mesecu bi pa plačala. Včasih sem kupovala v kionsumu. Dostikrat sem dobila blago ceneje kot drugod, celo Po režijski ceni. Najbolj mi je bilo všeč, da sem lahko kupovala na kredit. In še ob koncu 'leta smo dobili procente.«
V nek; trgovini sem bral ra-zobešen občinski odlok, da trgovine z živili ne smejo dajati blago na kredit...
Marija G.:	»Knjižice? Hm,
zakaj pa? Kaj bomo dobile, če bodo knjižice? Če bodo dali kakšne procente, sem za to. Sicer pa hi mi takale knjižica koristila. Bi vsaj možu enkrat za vselej zavezala jezik. Bo vsaj videl, kam sem dala denar, ko mu danes nikakor ne morem dopovedati, koliko kakšna reč stane. Ko mu prinesem listek iz trgovine, je tiho. Pa kmalu pozabi in me spet nadleguje: toliko denarja sem tj dal, kam s; ga dala ...«
Poslovodja trgovine J.: Ne, ne. Samo več dela bomo imeli. In še do goljufij lahko pride. Če bi res delil; dobiček, kako naj veš, če bi kdo pnipis.il enojko pred številko, kar lahko pomeni precej deset tisočakov. Veliko nas je v trgovini, vsak ima drugačno pisavo in lahko pride do poneverb. Končno lahko tudi prodajalec napiše več, kot pa je kdo v resnici kupil. V tem primeru bi moral; imeti tudi v trgovini duplikat take knjižice. To pa pomeni veliko dela. Ne vem, če bi se to obneslo.«
Bivši konsumi ,pa so le imeli knjižice in ni bilo slišati, da ’ bi kdo zavetij knjižic propadel.
•	In kaj zdaj?
Smo zato, da dobe potrošniški sveti gmotno osnovo svojega udejstvovanja, da se spremeni delitev dohodka trgovskih podjetij v smislu predlogov, o katerih danes že razpravljajo. S tem bi bilo omogočeno tudi to, da bi dobili potrošnik; del dobička ob letu nazaj sorazmerno vsoti, ki so jo potrošili v določen,; trgovini. Na vsak način pa -je treba začeti z ustanavljanjem družbenih organov upravljanja Pri grosističnih podjetjih, kajti tam se trgovina začne, tam se določa asortiman blaga, k; naj pride na trg. In dalje smo za potrošniške zadruge, zlasti v industrijskih središčih. kot je priporočil to Centralni svat ŠZJ.	V. J.
viharnem morju, ki je Eden ni znal krmariti.
In za novega krmarja so zbrali MacMil-lana. To nas je nekoliko presenetilo. Richard Butler, ki je doslej igral drugo violino v konservativnem orkestru, bi po mišljenju poznavalcev angleškega političnega življenja, laže popeljal Britanijo iz zagate. Butler je bil namreč voditelj konservativne opozicije, ki se je upirala napadu na Egipt, medtem, ko je MacMIlIan stal ob Edenu do konca, dokler ni preostalo drugega kot umik.
Izbor MacMillana nas opozarja, da konservativci priznavajo le osebne napake svojega dosedanjega voditelja, ne priznavajo pa napak v svoji politiki.
Angleži so pozdravili Edenov odstop z razmeroma precejšnjim zadovoljstvom, MacMillanov pa z dokajšnjo hladnostjo. Z Butlerjem bi bili verjetno bolj zadovoljni. Ta dolgoletni konservativni politik bi Predstavljal večje zagotovilo, da bi prišlo do prepotrebne spremembe britanske zunanje politike. Butler ima največ zaslug za »pomladitev« konservativne stranke in za uveljavljanje pojma »moderni konservativcem«. Prav zaradi teh svojih kvalitet pa ni bil zaželjen. Desnica se je odločno uprla. Skupina tako imenovanih »sueških upornikov«, skrajnih desnih konservativcev, je grozila. Nasprotni tabor pa ni bil odločen. Zanj je bila najvažnejša enotnost stranke. In tako so izbrali MacMillana.
Desničarske skupine trde, da je bil Mac-Millan v zadnjih kritičnih mesecih boljši konservativec kot Butler. Sodeloval je v akciji, ni je kritiziral, ko pa je vse propadlo, je sprejel dejstva takšna kakršna so in se trudil, da bi zmanjšal izgubo. Butler pa je omahoval, kritiziral linijo stranke In jo vendarle izpolnjeval. Vse to ni koristilo njegovemu ugledu v konservativnih vrhovih.
O Butlerju govore kot o človeku konservativne levice, o MacMillanu pa kot o Človeku desnice, S tem pa še ni rečeno,
da je prvi naprednjak, drugi pa nazadnjak. Angleške politične sile je namreč težko deliti med levico in desnico, kajti njihovih pogledov na posamezna vprašanja ne moremo vedno črno-belo pobarvati. Zato navadno ocenjujejo politike na osnovi njihovih stališč do posameznih problemov. MacMillanovo stališče o čim tesnejšem sodelovanju z Evropo, desnica na primer prav nič ne odobrava. Nasprotna stran pa te dni ni ugodno razpoložena že zaradi tega, ker so novega ministrskega predsednika privedle na oblast desne struje.
MacMillan je bil doslej finančni minister in o njem govore kot o odločnem in sposobnem finančnem strokovnjaku. Pripisujejo mu, da je dobro organiziral varčevanje in ohranil vrednost funta, ne da bi v • deželi prišlo do brezposelnosti. V zadnjem času zlasti poudarjajo prav te njegove uspehe, kajti državnik, ki bo prihodnje mesece vodil Veliko Britanijo, bo predvsem potreboval sposobnosti dobrega ekonomskega in finančnega strokovnjaka.
Nova vlada, ki se, mimogrede rečeno, bistveno ne razlikuje od stare, se je zaradi sueške krize, znašla pred dilemo: tvegati padec funta z uporabo dolarskih rezerv ali dvigniti cene in preprečiti umik tujega kapitala iz britanskih bank ter se tako zameriti večini volivcev. Sueška kriza je povečala nevarnost inflacije in brezposelnosti, ki že tri leta grozi Veliki Britaniji. V teh dneh 8 milijonov delavcev zahteva povečanje mezd najmanj za 10 odstotkov. Delodajalci ponujajo le 2 odstotka in niso pripravljeni popustiti, zakaj rezervne delovne sile je dovolj in verjetno bodo morali kmalu — zaradi pomanjkanja nafte — še bolj omejiti obseg industrijske proizvodnje. K temu pa prištejemo še vedno večje nerazpoloženje poslovnih krogov do državne intervencije v gospodarstvu in njihove zahteve, naj jim vlada prepusti v gospodarstvu proste roke.
Težave na zunanjem področju niso nič manjše. Nek britanski list je ob Edenovem
odstopu zapisal, da se je kriza začela že pred sueško avanturo. Takole pravi: »Težave so nastale zaradi preveč čudaških idej o našem položaju v današnjem svetu. Cas je, da Britanija vskladi svoje ambicije s svojimi sredstvi.« V tem je bistvo. Treba bi se bilo sprijazniti z dejstvi. Danes še ne moremo nič gotovega trditi, kaj bo storil MacMillan. Nekateri mu predlagajo, naj se čim tesneje poveže z Združenimi državami in z njihovo pomočjo poskuša obvarovati britanske pozicije na svetu. To pa ni tako lahko, kajti tudi Wa-shington ima svoje želje in zahteve, ki mnogokrat niso v skladu z britanskimi načrti. O tem nam zgovorno priča razprava ob najnovejši ameriški blokovski teoriji o »praznem prostoru« na Srednjem vzhodu, ki so jo preteklo nedeljo Egipt, Sau-dova Arabija, Sirija in Jordan odklonili kot škodljivo miru in arabski neodvisnosti. Ta teorija temelji na blokovski ugotovitvi, da je v deželah na Srednjem vzhodu nastal po uničenju angleškega vpliva »prazen prostor«, ki ga nujno mora napolniti ameriški vpliv, drugače ga bo ruski. V Londonu so takoj poskusili pristaviti svoj piskerček, iz Washingtona pa so jim odločno povedali, da pri svojih načrtih na Srednjem vzhodu ne potrebujejo angleškega sodelovanja.
Pravijo, da je MacMillan bolj naklonjen ideji o evropskem sodelovanju, o močni, kolikor toliko enotni Zahodni Evropi, v kateri bi imela Velika Britanija komandne pozicije. Tako bi Britanija kot voditeljica Zahodne Evrope vsaj do neke mere enakopravno razpravljala s Sovjetsko zvezo in Združenimi ameriškimi državami. Temu načrtu pa nasprotujejo prav tisti britanski imperialistični krogi, ki so izbrali MacMillana za Edenovega naslednika.
Težav je torej veliko. Bodočnost bo pokazala, kdo bo koga odstranil: MacMillan težave ali težave MacMillana. Eno pa je že gotovo: Če bo Mac Millan hodil po Ede-novih stopinjah, ne bo daleč prišel.
Trgovina je podobna trgovini. »Kako pa je zadovoljen potrošnik, ali kaj vpliva na to kaj bo dobil in po kakšni ceni v tej trge vini, to pa pričakujemo od potrošniških svetov. — Pogled v prodajalno »Emona« na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
I
BESEDA BRALCEV

NOJ NE VE LEVICA, KAJ DELA DESNICA
Oh, kako star je ta rek! Drži pa še vedno in tudi za brežiško zadevo. Brežiška zadeva? Je ne poznate? Saj tudi mi nismo vedeli zanjo; že v rokah smo jo imeli, pa smo jo dali »ati aeta«. In od tod naj spet zagleda beli dan!
Zakaj neki? Stvar je pravzaprav že stara, saj^ se je dogodilo že jeseni. Pišemo pa o njej, ker smo šele sedaj zvedeli, kako je pravzaprav bilo, in jo objavljamo v poduk in opozorilo.
Zadnjega oktobra lani nam je poslal Občinski sindikalni svet iz Brežic dopis z naslovom, »Nekaj, kar ni prav«. V njem se pritožuje, da je občinski ljudski odbor izplačal svoji sindikalni podružnici pol milijona dinarjev, ta pa je ta denar razdelila med občinske uslužbence in to po mnenju ObSS tako, da je ta delitev vzbudila med občinskimi uslužbenci precej govoričenja in negodovanja. Razen tega graja Občinski sindikalni svet tudi to, da se je občina poslužila dokaj nenavadne »transakcije«, da je dala po pol plače vsakemu uslužbencu, ne da bi plačala prispevek za socialno zavarovanje in prispevek za svoj stanovanjski sklad.
Prav tisti dan, ko smo nameravali dopis objaviti, pa je prispela iz Brežic naslednja brzojavka: »Uredništvu Delavske enotnosti. Stornirajte naš dopis Nekaj, kar ni prav, ki smo vam ga poslali. Pojasnilo sledi. Občinski sindikalni svet Brežice.«
No, pojasnila ni bilo. Te dni pa smo zvedeli, kako je pravzaprav bilo.
Občinski sindikalni svet je poslal kopijo dopisa tudi Okrajnemu sindikalnemu s vetu v Trbovlje. Kmalu zatem pa je pozvonil telefon in tajnik Okrajnega sindikalnega sveta jim je povedal, da so se o zadevi po-menili.na višjem forumu ter da zato ne kaže članka objaviti, ker bi povzročil le razdor in nesoglasje med sindikalnim svetom in občino.
Občina pa je še prej poslala sindikalnemu svetu dopis naslednje vsebine:
»Na Vaše vprašanje glede namena uporabe dotacije, ki je dodeljena sindikalni podružnici tukajšnje občine v višini 500.000 dinarjev, Vam sporočamo naslednje:
Občinski ljudski odbori so svoje družbene plane in proračune sprejeli za leto 1956 šele v mesecu juniju. Ob koncu mesca maja pa je Občinski ljudski odbor Brežice glede na to, da so drugi občinski ljudski odbori v našem okraju izplačali uslužbencem nagrade v višini enkratne mesečne plače in glede na to, da se je bližala sezona letnih dopustov, izplačal vsem uslužbencem nagrade v višini 50 odstotkov mesečne plače, kar je zneslo nekaj čez 400.000 din. Ker je obstojalo v letošnjem proračunskem letu vseskozi občutno pomanjkanje proračunskih finančnih sredstev, smo se ob izplačilu nagrad odločili, da znesek za nagrade nakažemo sindikalni podružnici, le-ta pa naj nagrade izplača uslužbencem. Na ta način namreč ni bilo potrebno odvesti 40 odstotkov kot prispevek za socialno zavarovanje in 10 odstotkov kot prispevek za stanovanjski sklad. (Podčrtal ur.)
Ko je bil v mesecu juniju izdelan proračun za leto 1956, je bilo treba razumljivo izplačani znesek sindikalni podružnici upoštevati med zneski dotacije. Dogovorjeno je bilo, da se za podružnico predvidi znesek 500.000 dinarjev in da se bo razlika med že porabljenim denarjem in med planiranim izplačala, v kolikor nastopi za to utemeljena potreba. Doslej podružnici ni bilo razen zneska za nagrade nakazano še ničesr.
Upamo, da je s tem zadeva pojasnjena in da bodo s tem likvidirane vse neumestne govorice, ki so se s tem v zvezi razširjale. Mislimo, da je prav, če vsaka posamezna ustanova skrbi med drugim tudi za to, da materialno podpira delovanje svoje sindikalne podružnice, ki svojo dejavnost izvaja itak v interesu ustanove.«
Podpisan je načelnik oddelka za finance, dopis pa nosi številko 08/2-474712.
Je treba to dejanje brežiške občine še kaj posebej komentirati? Ko smo brežiške sindikalne odbornike vprašali, kako stoje danes stvari, so dejali, da je bolje, če o tem sploh ne govorimo. Občinski sindikalni svet pa je kasneje le dobil od občine 100.000 dinarjev.
Občina sama, ki je prva poklicana, da varuje zakonitost, se je poslužila mahinacije, s katero je »okrog prinesla« socialno zavarovanje in še samo sebe pri stanovanjskem skladu. Kaj neki pravi k temu občinska finančna inšpekcija?
In glejte, v ta posel se je vmešal še Okrajni sindikalni svet, vodstvo delavske organizacije, ki bi se moral nenehno boriti za socialistična moralna načela.
ZLO JE, OBRNI TAKO ALI TAKO
Dosledno varovanje družbenega premoženja je nedvomno ena izmed, odlik socialističnega človeka. Prav tako kot je kapitalistična družba zgradila načelo zasebne lastnine kot najvišjo družbeno moralno normo, mora načelo družbenega premoženja postati to za nas. Tiste, ki se pregreše proti temu načelu, ne bi smela preganjati le naša sodišča, marveč zaslužijo prezir vseh, ki jim je stvar socializma pri srcu.
V našem kraju, v Laškem, se je primerilo, da so štirje uslužbenci rudnika in zadruge oškodovali rudnik za več milijonov dinarjev. Sodišče jih je obsodilo od dveh in pol do devet let strogega zapora. Čudi nas pa pri vsem tem, da se najdejo ljudje, ki take stvari zagovarjajo in opravičujejo.
Star slovenski pregovor pravi: oba sta enaka, tisti, ki krade in oni, ki vrečo drži. Ta pregovor velja tudi za take, ki zločin zagovarjajo. Se ti zavedajo, kaj počno? Druge uče, da ni zlo, če si kdo prilasti kaj družbenega premoženja. Če opravičuješ tistega, ki si zločinsko prisvoji sto tisoče in milijone, kako boš obsodil tistega, ki odnese krajnik, desko, vrv,, verigo? Le-ti bodo dejali, da to seveda ni noben greh. Kaj če odnese desko! Prava reč, kličejo. Pa ni tako! Z malim se začne in pri tem moramo biti dosledni.
Samo ena je resnica: ali bomo dosledni, ljudsko premoženje varovali in zlo dejanje obsodili, ali pa bomo morali molčati tudi takrat, ko nam je vsem jasno, da je storjena velika škoda. Če bomo opravičevali zlo, bomo vzgojili slab rod.	L, L.
KISEL KOT VRISK
V okviru delavsko-uslužbenske restavracije v železarni Što?e posluje tudi bife. Ustanovljen je bil pred leti z namenom, da bi preprečili hojo po malico med delom iz tovarne in da bi bife preskrbel čim cenejšo in dobro malico, brezalkoholno pijačo ter cigarete. Člani kolektiva pa so nad njegovim poslovanjem vedno bolj razočarani. Na malico moraš čakati v neprimernem prostoru in dlje kot v privatni gostilni. Jabolčnik, ki ga prodajajo kot glavno pijačo, ne odgovarja po kvaliteti in ima tako barvo, da že ta vsakega odbije in ga tudi iz zdravstvenih razlogov in okusa ni dobro piti. Na račun tega jabolčnika je mnogo ogorčene kritike in nezadovoljstva, zlasti še zaradi tega., ker se prodaja s prevelikim dobičkom.
Večina naših delavcev stanuje daleč izven tovarne, večina se jih vozi iz oddaljenih krajev. V službo gredo v zgodnjih jutranjih urah in je nekaterim malica v tovarni najvažnejši obrok dnevne hrane. Ker je pri delu huda vročina in ker mnogim ne gre sam kruh. pijejo jabolčnik. Ob njem se zelo kislo držijo, nekateri pa to čutijo že na prebavilih. Naj bi dobili vsaj dobro hladno malico in pijačo, če že ne morejo biti deležni toplega obroka.	Prizadeti
joooooooooooooooooooooooooooob
»DELAVSKA ENOTNOST«
SOCIALNA POLITIKA
25. JANUAR-tt37'-#'SS. 5
DVOJE MNENJ O:
mojstrskih šolah v kovinski industriji
V »Delavski enotnosti«. z dne 7. decembra 1956 je bil priobčen članek pod naslovom »Dvoje vprašanj«. V tem članku dopisnik predlaga naj bi v prvi letnik Srednje tehniške šole sprejemali predvsem mlade kvalificirane delavce, ki so
š.ole enak tečajniku, ki po trimesečnem tečaju za visokokvalificirane delavce opravi izpit za visokokvalificiranega delavca. Da se na izpitih še zdaleč ne zahteva ista učna snov, kot jo predelajo na mojstrskih šolah, ni nobena skriv-
Ljubljančanl si želijo še več takšnih prizorov v svojem mestu. In ne samo Ljubljančani, tudi drugod radi vidijo zidarje. Oni so znanilci novih stanovanj, ki jih vsepovsod tako primanjkuje.
nost. Ne smatram, da je potrebno prenehati s teoretičnim izpopolnjevanjem potom tečajev. Potrebno je le vedeti, kaj hočemo doseči s tečaji, kaj z mojstrskimi šolami in kaj s srednje tehniškimi šolami.
Mislim, da je razlika med absolventi mojstrskih šol in absolventi srednje tehniških šol le v tem, da imajo prvi poudarek na praktičnem znanju, drugi pa na teoretičnem. Absolventi mojstrskih šol naj bi vršili delo operativnega, vodenje posameznih skupin, ali po sposobnostih tudi obratov. Vsled tega bi bilo potrebno učne načrte izpopolniti s predmeti kot so organizacija dela,. psihologija dela in ekonomičnost dela. jz učnih načrtov naj bi odpadla vsa navlaka, ki v proizvodnji zaradi zastarelosti ali neuporabnosti ne pride v poštev. Z drugimi besedami: teorija naj bi izpolnjevala prakso. V mojstrske šole -naj bi vstopali delavci z dovršeno industrijsko kovinarsko šolo ter vsaj petletno prakso v proizvodnji. Absolventom te šole naj se prizna naziv mojstra, ki naj sprejme po opravljenem izpitu tudi mojstrsko diplomo. Soli naj se prizna rang srednje strokovne Sole. Najboljšim slušateljem bi se moral omogočiti nadaljnji študij na delavskih univerzah. Le-te bi naj bile podobne onim kot jih imajo tehnično naprednejše dežele. Visoko kvalificirani delavci pa maj se tudi v bodoče izpopolnjujejo v tečajih. Njim je potrebna ožja specializacija v njihovem poklicu in temu do-
sledno prikrojena učna snov. Le v tem slučaju bi jim teoretično znanje, ki si ga pridobijo na tečaju, tudi v praksi koristilo.
Ker bi tako imela tehnik in mojster isto predizobrazbo, torej štiri razrede srednje šole tehnik nato štiri do pet let šolanja na Srednje tehniški šoli s teoretičnim poudarkom, mojster pa 5 do 6 let v industrijsko kovinarski šoli in mojstrski šoli s praktičnim poudarkom, ne vidimo razloga, zakaj bi se delala med njimi razlika v priznanju ranga Sold in to tembolj, ker prihajajo,iz mojstrskih šol življenjsko izkušeni tovariši, nekateri z 10 do 20 letno prakso v industriji
S tem bi dosegli večji priliv v redne mojstrske šole, istočasno pa dosegli tudi cilj, dali naši proizvodnji čimboljši strokovni kader.
G. M.
Ali je med kovinarji preveč ali premalo mojstrov — mojstrov, ki bi bili dobro podkovani v teoretičnem in praktičnem znanju? To dvoje bi morali združiti in posredovati tako sred-njetehnične kot mojstrske šole, ker potrebujemo le take strokovnjake. Tudi v kovinarstvu
naj bi jih bilo še veliko več.
OBETA SE, DA BOMO VENDARLE KRENILI NAPREJ
Več stanovanj!
Na zadnji ,redni sej; Mestnega sveta Ljubljane so razpravljali o graditvi stanovanj na področju, mesta v letu 1957 l,n o pripravah za zidavo v letih 1958 in 1959.
V Ljubljani je bilo v 1954. letu zgrajenih samo 202 stanovanj. Z vsakim letom se je to
uspešno dovršili vajensko šo-loi in opravili pomočniški izpit ter zadostili obveznemu osemletnemu šolanju. »Prav tako pa naj bi se v prvi letnik ali »celo« v drugi letnik Srednje tehniške šole lahko vpisali absolventi mojstrske šole,« pravi pisec tega članka, ki se sicer oslainja na gradbince. Ker se Srednje tehnična šala strojne stroke ne razlikuje od gradbene, zato želimo tudi slušatelji Mojstrske šole kovinske stroke v Mariboru povedati svoje mnenje. V mojstrski šoli, ki je triletna, so slušatelji v pretežni večini absolventi industrijskih kovinarskih šol ter tajim sličnih šol z vsaj triletno prakso v podjetju. 2e za vstop v industrijske kovinarske šo le se zahteva nepopolna srednja šola in sicer štiri razrede gimnazije. V industrijsko kovinarski šoli se nato pouk vrši izmenoma teoretično in praktično tri leta z dokaj zahtevano učno snovjo. Ko absolvent te šole torej to šolo konča, se po treh letih prakse v podjetju lahko vpiše na mojstrsko šolo. Ko pa tudi to dovrši, bi se lahko, po mnenju omenjenega članka vpisal v prvi ali »celo« drugi letnik Srednje tehniške šole. Ni nam mogoče razumeti, čemu naj bi kandidat za vstop v prvi letnik Srednje tehniške šole obiskoval industrijsko kovinarsko šolo, nato pa po triletni praksi še mojstrsko šole zato, da bi lahko šel v šolo, v katero je imel dostop že 8 do 9 let poprej. Pri takem omalovaževanju mojstrskih šol ni čudno, da slušatelji izstopajo iz mojstrskih šol in se pripravljajo k izpitom za visokokvalificirane delavce. Po dosedanjem sistemu je absolvent mojstrske
...in tekstilni industriji
Absolventi In bodoči absolventi mojstrskih kovinarskih šot so v zadnjem času v časopisih razvili pravo polemiko o njihovi kvalifikaciji, delovnem mestu In nagrajevanju.
Rad bi osvetlil to vprašanje v tekstilni stroki, ki je od onega v kovinarski ravno nasproten.
Medtem ko v kovinarstvu industrija nima dovolj mojstrskih meat, in če jih ima, so nepravilno zasedena, v tekstilni industriji primanjkuje mojstrov; na podmojstrskilh mestih je popolnoma neizšolan kader, izobražen kvečjemu s hitrimi tečaji.
Tako kot kovinarske šole, so odpirali v vsej državi industrijske in vajeniške tekstilne šole, vendar iz vseh teh šol nismo mogli dobiti potrebnih mojstrov, ker je bila vpisana večinoma ženska mladina. Zato v tekstilni industriji še vedno primanjkuje mojstrov. Tistih mojstrov, kijih zdaj imamo in'ki jih je usposobila praksa in nekaj tečajev, nima prav nihče zamenjati. Podmo,istrskega kadra, to je kandidatov za bodoče mojstre, ni, kolikor pa jih je, so brez odgovarjajočega poklica in brez potrebnega znanja.
Vzrokov je več, največji med njimi; pa je prejšnje nagrajevanje podmojstrov oziroma mojstrov, saj je bilo le-to tako nizko, da je dobra predica često več zaslužila od njih. Danes je nagrajevanje znatno boljše, vendar primanjkuje strokovnjakov, tekstilnih mojstrov.
Tekstil c; (tehniki), ki so pred
njimi zasedali podmojstraka in mojstrska mesta, so odšli po vojni na druge položaje, na njihova mesta Pa so prišli neizšo-lanii kadni. Za temi nimamo nikogar.
Rešitev tega vprašanja so odlagali iz leto v Jeto. Zadnji plenum Zveze društev inženirjev in tehnikov —: tekstilcev v Novem Sadu je spet razpravljal o tem in poveril proučitev tega vprašanja mariborski podružnici. V Mariboru so ustanovili komisijo, ki je izdelala predlog: Za vzgojo 'bodočega mojstrskega kadra naj se odprejo nižje mojstrske tekstilne šole in mojstrska tekstilna šola. Za vzgojo tehnikov in inženirjev so obstoječe šole pravilne.
Mojster je predvsem nadzornik in popravljalec strojev — zraven še vodja večje grupe delavk, predvsem tkalk — in zato mu je potrebno poleg tekstilnega, predvsem kovinarsko znanje. Zato bo nižja mojstrska tekstilna šola velik del učenja (teoretičnega in praktičnega) posvetila kovinarstvu. Prav gotovo ne bo vprašanje vpisa v to šolo,'ker bodo učenci vnaprej zagotovo vedeli, kaj bodo po končani šoli: tekstilni mojstri, ki bodo imeli še nadaljnje možnosti za strokovno izpopolnjevanje.
Absolventi nižje mojstrske tekstilne šole se bodo po petih leffcih prakse lahko vpisali v mostrsko tekstilno šolo, ki bi trajala dve leti. Po končanem šolanju bodo polagali izpit za viiokokvalifici ranega tekstilca.
Novost v tem predlogu je, da se lahko po petih letih prakse v tekstilni industriji vpiše v mojstrsko tekstilno šolo vsak kvalificiran kovinar. Verjamem, da bo mnogo kovinarjev, ki bodo radi . postali tetetMmii mojstri in nadmojstri, saj prav kovinarski stroki ne ■manjka več mojstrskih mest, a podmojstr-slka mesta so v tekstilni Industriji enako nagrajevana kot mesta kvalificiranega kovinarja.
Upamo, da bosta v jeseni letošnjega, leta odprti obe šoli v Mariboru, pozneje tudi v drugih krajih, kjer so večja središča tekstilne industrije. Edi Sitar
število sicer nekoliko povečalo, a še:le letos bo zgrajenih okoli tisoč stanovanj. Toda tudi to število jie .še premajhno, staj mestu primanjkuje blizu 15.000 stanovanj. Kaj zavira večjo graditev in 'kaj ukreniti, da se graditev stanovanj pospeši? Zdaj že precej točno vemo, koliko sredstev imamo, glavno je,, da jih čimbolj smotrno porabimo. V graditvi stanovanj se moramo bolj približati evropskemu normativu, to je k zidavi manjših, a zato bolj udobnih stanovanj. Naše ipotrebe in sredstva to še prav posebno zahtevajo. V takih stanovanjih bi naj bile kuhinje manjše, zato pa naj bi bile sodobne: z vzidanim,; omarami, garderobami, napeljavami za gretij e in drugim.
Razdeljevanju kreditov je bilo posvečeno mnogo razprav. Kredite naj b.i dobili, le tisti, ki privoli j o v racionalno graditev. Podjetja, ki nimaijo dovolj lastnih sredstev, naj bi dobila ugodnejše kredite. Za graditev stanovanj naj skrbe podjetja in ustanove, pa najsi bodo gospodarske ali proračunske, občina pa naj gradi stanovanja predvsem za tiste, ki niso nikjer v delovnem razmerju (upokojenci, invalidi).
Dostj negodovanja je bilo izrečenega na naslov urbanistov. To, da nimamo še urbanističnega načrta jn niti jasnih urbanističnih zasnov, predstavlja močno oviro za cenejšo in hitrejšo graditev. Da bi bil,; napravljeni urbanistični načrti vsaj za tiste okoliše, kjer se največ gradi! Potem bi tam lahko graditev prevzelo eno samo podjetje namesto štirih, petih. Organizacija dela bi talila boljša in tudi mehanizacijo bi bolje izkoristili.
Kdovekaj tud; n; nič spodbudno, če se kršijo pravice investitorjev do stanovanj, k; so jih gradili. S takim; kršitvami naj bi povsem prenehali, če hočemo, da bodo kolektivi imeli interes pri zidavi stanovanj. Tu-
di stanovanjske zadruge so v škripcih. Te ustanavljajo večinoma delavci in uslužbenci, ki si nalagajo težka bremena. Zadolžujejo se, prodajajo celo najnujnejše potrebščine jn so pripravljen,; trpet; pomanjkanje, samo da bi prišli do stanovanj. Namesto da b.i jim pomagali, smo jih največkrat prepustili sebi. Bivšj MLO Ljubljana jim je obljubil poleg brezplačnih načrtov tudi brezplačno napeljavo, kanalizacije, električne napeljave jn seveda tudi kredite. Sedaj pa se vse občine, razen Šiške in Bežigrada, branijo izpolniti te obveznosti. Zadružniki imajo sedaj v gradnji 250 stanovanj in prav bi bilo, da bi jim priskočili na pomoč.
STANOVANJSKA GRADITEV V MARIBORU
LETOS PRAVI ZAČETEK
V Mariboru so lani resno pričeli urejati stanovanjsko vprašanje. Stanovanjski blok Predilnice in tkalnice v Mariboru. Delavske družine imajo v njem lepa in udobna stanovanja.
Občina Tabor v Mariboru je na desnem bregu Drave, kjer je »mlajši« del Maribora. Od tod se, širi Maribor navzven, tja proti Teznemu. To je še posebno delavska med delavskimi občinami Maribora.
V njej je nekaj podjetij, kii spadajo med največja v Mariboru: Delavnice železniških vozil »Boris Kidrič«, Tovarna volnenih izidelkov, Prediiilniic-a in tkalnica, Železniška kurilnica j,n druga. Da je v Mariboru stanovanjska stiska še posebno velika, vemo vsi. Samo v občini Tabor čaka na stanovanje 2.000 prosilcev, pretežno delavskih družin. Alj bo njihovim prošnjam letos ugodeno? V minulem letu je občina dodelila 20 samskih sob, 29 enosobnih in štiri dvosobna stanovanja. To je zelo malo, vendar tudi vse, nar je občina zgradila. Stanovanj niso prodajali, ker smatrajo, da 'je to nepravilno in ker na ta način naš delovni človek sploh ne bi prišel do stanovanja. Graditi pa niso mogli več . . .
Letos bo gradbena, dejavnost večja. Stanovanjska skupnost občine Tabor bo letos ob Ljub-
stanovanji, na Trgu revolucije še enega z 20 stanovanji. Računajo, da bodo pričeli gradit; v aprilu, na žalost še ne bodo mogli razdeliti letos nobenega od teh stanovanj. Temu je kriva »hitrost«, s katero pri nas izvajajo dela gradbena podjetja. Vsa ta stanovanja bodo vseljiva 1958. leta. Letos bo občina nakazala prosilcem 32 stanovanj v Mariboru in še 6 v Limbušu za učitelje, stanovanja, ki so jih pričeli gradit; v minulem letu. Letos predvidevajo razdelitev še 10 stanovanj, ki jih bodo preuredil; v sedanji občinski hiši. Občina Tabor si gradi novo stavbo, skupno s podružnico Narodne banke in se kani letos preseliti v nove prostore. Prosilci za stanovanje upajo, da se v sedanje prostore ne bodo vselili kakšni novi uradi.
Tudi v Mariboru so doslej često pozabili na lokale v velikih blokih, ki jih gradijo v mestu. Tokrat bodo pri gradnji blokov ob Ljubljanski ulici zgradili za stanovalce tega novega naselja poseben paviljon, v katerem bodo vsi trgovski lokali. Odslej bodo v pritličju vsake nove stavbe zgradil) tudi vsaj po en trgovski lokal.
Lutkarji
iz učiteljišča
Hodniki so bili prazni, iz učilnic ni bilo slišati ne profesorjeve razlage ne dijaških odgovorov niti ne pritajenih zdiihov, ko profesor premišljuje, koga b; vprašal. Seveda — zimgke počitnice so nastopile. V stari zgradbi je še bolj mračno in človeku, ki se je že poslovil od šolskih klopi, je zaradi vsega tega nekako hladno pri srcu ...
Tedaj se prrSipodj navzdol po stopnicah nekaj deklet s smučmi na ramenih. Toliko da j0 nisem dobil po glavi! K sreči sem se pravočasno umaknil. Niti govora, da bi jih utegnil karkoli vprašati.
Pred zbornico sem srečal tovariša profesorja Ba.zelija in medtem ko mi je razlagal, odkod ta nevadna živahnost v zapuščeni šoli so se dekleta vrnila in kmalu potem z nekimi čudnimi; rečmi v rokah spet odhitela navzdol. Zvedel sem. da so to nekatere izmed lutkaric zadnjega letnika Učiteljišča v Ljubljani. kjer "deluje eden med najagilnejišimi lutkovnim; krožki.
Na ljubljanskem Učiteljišču je letos 70 aktivnih lutkarjev iz vseh razredov Učiteljišča. Zbrani so v desetih skupinah. Na šoli imaijo svoj sobo jn oderček. Opremo ;n lutke s; sam; izdelujejo pri ročnem delu. Pri tem jim pomagajo strokovnjaki iz Mestnega lutkovnega gledališča,
Z ljubljanskega učiteljišča ponesejo mladi
učitelji in učitelj ice lutkarstvo na svoje prvo službeno mesto in to večkrat v najbolj oddaljene vasi___.Mlade učiteljice prihajajo še
zdaj na šolo po nasvete, po nove igrice in ko pripovedujejo o svojem delu, o navdušenem občinstvu — mladem im starem — kjer j.e šolsko lutkovno gledališče poleg šole edina prosvetna ustanova, nihče ne ve. kdo je bolj navdušen — ati -mlada tovarišica ali dijak; iin dijakinje iz lutkovnega krožka, ki jo poslušajo, ali morda res njeno občinstvo. Z občinstvom pa se lutkarji srečajo že prej. Kakšen smisel bi imelo delat; lutke, vaditi igre. če ne bi pokazal; plodove svojega dela javnosti. Zato naši lutkarj; še kot učiteljišč-niki obiskujejo osnovne šole v Ljubljani, tudi nekatere delovne kolektive in prav tako odhajajo na šole v okolico. Se večkrat bi šli ;n marsikatera šola bi jih bila vesela, če ne bi tudi njih. kakor se često zgodi, zadržale težave. Pr; rujih se le-te sučejo krog »prevoznega sredstva«.
Prej jim je Vetsma-film posojal avto. plačal; so zanj 20 dinarjev za kilometer in se tako odpeljal; na šolo, k; z vlakom ni do,-stonna. Zdaij avtomobila ne dobijo več. Kako si želijo, da bi jim ta ali oni delovni kolektiv tu in tam posodil avto — proti manjši odškodnini. Morda bi se tudi v šolskem svetu pomenili o tem, posebno ker bodo na njihovem odru letos poleg ročnih lutk nastopile tudi marionete.
•
Lutkarice iz zadnjega letnika, prav tiste, ki sem jih srečal na stopnicah, gredo letos in to je že običaj, na Jezersko smučat. To
jim je »uredil« upravitelj tamkajšnje šole, omogočijo jim pravzaprav tamkajšnji gostinci ker jim dajo brezplačna, ležišča (pravijo, da je, to reklama za njih). Seveda pa Je »krivo« lutkarstvo. Razen smuč; bodo ne-
sle zraven še lutkovno opremo za dve ig.
Pomagale bodo ustanoviti lutkovni krožek na Jezerskem. Zato jih Jezerčani tudi vabijo.
. . »
»Veliko napišite!« je zaklicala za menoj neka dijakinijia. ko sem odhajal. Lahko bi še veliko napisal o njihovem delu, toda prostor ne dopušča. Morda bo vseeno zadovoljna.
Ljubitelja knjig
Največje veselje Ima do knjig. Do dveh je na delu, potem pa sede na kolo in se odpelje domov. Saj je delaven fant, Doma rad po-
maga pri delu okoli hiše. Ko opravke hitro konča, seže po svoji aktovki ln se loti tega kar je v njej. To so knjige. Vsakovrstno branje, ki mu pride v roke v šoli, v knjižnici, pri znancih.
»France, France, ti bi moral biti profesor, ne pa mizar,« pravi Rupnikova mama svojemu sinu.
»Andrej, že prav, toda • tl boš tesar, ne pisatelj, nikar ne beri toliko!« pravi oče Stele svojemu sinu.
XXX
Povprašal sem na vajenski šoli, koliko in kaj bero. Zvedel sem, da nekateri po eno, drugi po dve knjigi na mesec, vsi pa so ml pokazali Andreja in Franca. Ta dva prebereta do petnajst, celo do dvajset knjig na mesec.
No, pa se bom pomenil z njima, sem si dejal: »Kaj najrajši bereta,« sem ju povprašal. Andrej mi je odgovoril: »Romane iz kmečkega življenja,« Franc pa:	»Potopise,
fantastične zgodbe.«
V nadaljevanju pa sta mi odgovarjala tako, da sta drug drugega kar dopolnjevala:
»Rad berem, ne vem točno povedati, zakaj. Prebral sem pred leti slikanico, zanimalo me 'je, kaj je v drugi, tretji in tako sem se navadil brati.«
»Naročen sem bil na zbirko knjižnice Sinjega galeba. Težko sem pričakal vsako novo knjigo. Zdaj so 'te knjige že premalo za mene, a ker še vedno rad berem, si zbiram bolj resne knjige sam v knjižnici, včasih poslušam radijsko oddajo Nove knjige in si tako zberem to, kar bom bral.«
»Če le dobim v knjižnici.«
»Naša šolska knjižnica je premajhna, pa še ta je po navadi zaprta. Vajenske šole Imajo vse premalo prostora In je knjižnica s tistimi nekaj knjigami v zbornici. Knjige lahko dobimo samo v odmorih, ni časa zbirati, vedno moraš priti že z vnaprej izbranim naslovom knjige, ki jo želiš.«
»Da, med odmorom je nerodno prihajati v zbornico, kjer se v tako majhnem prostoru že itak drenjajo predavatelji.«
»Rabili t>i prostor pa knjižnico in za čitalnico. Danes na primer (bil je petek) moramo čakati od pol dvanajstih do pol treh na popoldanski pouk in med tem časom nimamo kaj početi. Prav v tem času bi morala biti odprta knjižnica!«
Tako sta ml pripovedovala ta dva ljubitelja knjig in navdušena bralca.	D. D.
NAŠE GOSPODARSTVO
PROŠNJO SO


/-A; -. (;>-•/	-zv	-•
Vodstvo ETOL, tovarne e senc in eteričnih olj v Celju, je dne 12. decembra 1955. leta pre dlagalo Združenju podjetij kemične industrije Jugoslavije v Beogradu, naj Izposluje, znižanje uv i:h količnikov od 1.5 na 1 za osnovne surovine, k; jih podjetje potrebuje za izdelavo parfumskih kompozicij. Toda ta prošn ji se je »izgubila«. Na Z druženju niso vedeli mič o njej.
Na podlagi osebne interve ncije lin v dogovoru s predstavniki združenja je vodstvo tovarne ETOL lani dne 11. avgusta zopet vložilo prošnjo za znižanje uvoznih količnikov, tol sicer za 2it vrst eteričnih olj in 50 vrst kemikalij. Tovarna ETOL še do danes. ni dobila odgovora na svoji dve prošnji, osnovne surovine še vedno pl ačuje s količnim 1.5, kar hromi njeno gospodarsko sposobnost in prizadeva veliko škodo vsemu našemu gospodarstvu.

končal izdatek, za tovarne) mila pa potlizdeteik. Naše tovarne mila ga veliko potrošijo. '.Teda ker mora podjetje uvažati; surovine s -količnikom 1.5, pllačati od Izdelkov 12 */• piromebn.il davek in če k vsemu -temiu prištejemo še vise ostale stroškej, so parfumske ko-mpiomitiij e —.- izdelek tovraine- ETOL — za inaše tovarne mila predrage. Tovarnam m-illa se- bolj splača kupovati uviOlžem -polizdelek, ko;,ti ta je v prodaji pril nas prav
tako s količnikom 1.5 in je torej cenejši od domačega.
Iz teh razlogov krije tovarna ETOL s svojo proizvodnjo komaj 7 •/• vseh naših potreb, čeprav hi lahko kljub tesnim prostorom že sedaj izdelale' za tovarne mila okoli 40 °/o par-
Tovarna ETOL je v dobršni mer; odvisna od uvoza. V proizvodnji sicer uporablja 30 vrst domačih eteričnih olj. Toda Podjetje .predvaja okoli ICO različnih izdelkov in potrebuje zanje okoli 500 vrst kemikalij in 200 vrst eteričnih olj. Vsaka Parfumska kompozicija je na primer sestavljena ra-zem jz domačih dlj še iz 30 do 40 drugih surovin, ki jih mora podjetje uvoziti. Parfumske kompozicije so za podjetje sicer
POSEBNOSTI DELOVNIH MEST bodo upoštevali pri urejevanju tarifne politike
Delavski svet Tovarne nogavic v Polzeli je na zadnji seji dne 11. t. m. razpravljal predvsem o tarifni politiki. Znesek, ki ga je dobilo podjetje na račun 5 in 10 odstotnega povečanja plač, je sklenil predvsem porabiti za zvišanje tarifnih postavk na tistih delovnih mestih, kjer so -se med časom bistveno spremenili pogoji dela oziroma to bila že doslej preslabo nagrajena. Na račun 5 in 10 odstotnega povišanja tarifnih -postavk bo imelo sedaj podjetje 3.14% al; 337.030 dinarjev več Prejemkov kot prej.
Komiteja, .ki se je medtem že sestala, je ugotovila, da bodo za korekture porabili okol-i tretjino zneska. Ostali denar bodo porabili za tarifne postavke tistih delovnih mest, ki so za pro'z-vodnjio najnujnejša in sicer v različnih -odstotkih glede na te-žlno, odgovornost dela itd.
iti .	■ ti . II l
Torej če bi bilo podjetju ugodeno, bi lahko nudilo našim tovarnam mila parfumske kc-mpo-zici-e po nižjih cenah kot so uvožene. Od tega bi imeli mi sam.; več koristi. Tovarna ETOL b; lahko razširila svojo dejavnost in zaposlila še nekaj norih delavcev. Prihranili bi letno oko!; 80 milijonov dinarjev, kolikor iz-etem o za uvožene polizdelke. Nliižje cene tovarne ETOL pa b; nedvomno tudi vplivale na drugačn-o oblikovanje cen nekaterih izdelkov . tovarn mila.
človek z zdravo pametjo res ne razume takšne uvozne- politike, kakor tudi ne more razumeti, kako je mogoče, da se »izgubi« prošnja — predlog, ki ■opozarja na očitne gospodarske nesmisle — in da podjetje po petih mesecih ne dob; od svojega združenja niti odklonilnega .predloga.
Po vsem tem velja reči tole: dolžnost pristojnih gospodarskih Kniitelje-v je vsekakor, čim-preje proučit; predlog tovarne ETOL dm zadevo rešiti v našo gospodarsko korist. Takšno zapravljanje deviz prav gotovo v ničemer ne prispeva k rasti življenjske ravni, temveč jo nasprotno znižuje. Zaradi takšnih birokratskih postopkov pa je obremenjen v takšni ali drugačni obliki delavčev žep.
GOSPODARSKE VESTI
NASI DOGOVORI S TUJINO
V	Pragi se pogajata naša in češkoslovaška delegacija o sklenitvi sporazuma na področju socialnega zavarovanja. V Beogradu je bil podpisan sporazum med našo in albansko trgovinsko delegacijo o blagovni izmenjavi v tem letu. V Moskvi se jugoslovanska delegacija razgovarja s sovjetsko delegacijo o sodelovanju pri uporabi atomske energije v miroljubne namene. Jugoslovanska gospodarska delegacija razpravlja v Moskvi z zastopniki Sovjetske zveze o blagovni izmenjavi v letu 1957. V Bukarešti je bil podpisan protokol o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Romunijo. Zastopniki francoske industrije tirnih vozil in zastopniki direkcije Jugoslovanskih železnic se razgovarjajo o možnosti skupne proizvodnje Dieselovih in električnih lokomotiv.
ZA GRADBENIŠTVO: 700 MILIJONOV DINARJEV
V	skladu za napredek gradbeništva se bo letos nabralo 700 milijonov dinarjev. 166 milijonov dinarjev bodo porabili za razvoj znanstveno raziskovalnih organizacij. Del sklada bodo porabili za napredek opekarske industrije. Za standardizacijo, tipizacijo tehničnih predpisov bodo porabili 40 milijonov din,, itd.
NAMESTO JAMSKIH VOZIČKOV: GUMIJASTI TRAKOVI
Strojna tovarna Trbovlje je te dni poslala v rudnik Velenje pet velikih gumijastih trakov, ki bodo v tem rudniku nadomestili jamske vozičke. Vsak izmed trakov je dolg 200 metrov in lahko prenese okoli 250 t premoga na uro.
VELENJE: 3,000.000 TON LIGNITA
Velenjski rudarji so lani nakopali 1,298.000 ton lignita. Računajo, da bodo letos nakopali 1,400.000 ton lignita. Rudnik bo dajal leta 1963 milijonov ton lignita.
DOMAČE ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE
Podjetja »Severi, »Rade Končar«, »Elektro Srbija« in »Svetlost« sestavljajo kooperacijsko skupnost, ki bo na podlagi inozemskih licenc začela izdelovati lokomotive. Lokomotive bodo izdelovali za naša železniška
Rl>odjetja.
Tale laboratorij, kot ga vidite na sliki, je skorajda edina nova pridobitev tovarne ETOL. S čem drugim novim in pomembnejšim se ne morejo pohvaliti, čeprav bi se radi. Denarja jim namreč primanjkuje za razširitev tovarne, za nove stroje in naprave. O, lahko pa se pohvalijo z rastjo proizvodnje. Pred vojno so delavci izdelali na leto štiri tone raznih esenc in vonjav, sedaj jih izdelajo reci in piši ob nič boljših, bolje rečeno slabših pogojih, sto ton na leto. In še nekaj: šestindvajset ljudi je zaposlenih, šestindvajset ljudi je predlanskim ustvarilo 230 milijonov dinarjev brutto prometa. Lani so ga ustvarili nekaj nad 208 milijonov. Prizadel jih je prometni davek — ljudje ne pijejo več toliko likerjsv in ETOL proda za toliko manj esene za ru-mov, kavov ali kakršenkoli drug liker. Kako pa bi perastel brutto promet, če bi... pa preberite v sestavku: Prošnjo so »izgubili« .., Seveda ne v ETOLU.
f umskih kompozicij. Ce bi bilo ugodeno pre-dlo-gu to-vairne ETOL, torni če bi le-ta dobila osnovne surovine s količnikom .1 J,n ne- bi tovarne uvažale parfumskih kompozicij iz tujine, tudi ne bi bilo naše gospodarstvo vsako leto oškodovano za okoli 90 mililjon-ov dlnamjev. Toliko namreč plačamo tujin; za uvožene parfumske kompozicije ali drugače povedano, tujim pcdj-elijem plačujemo delo in dobiček v devizah, ki nam jih tako hudo primanjkuje za vrsto drugih stvari.
STALIŠČE UPRAVNEGA ODBORA TOVARNE TEHTNIC V CELJU
SKORAJ POLOVICO
za odpravo nesorazmerij
NAGLICA ŠKODUJE
»Zvišanje plač za 5 in 10 se razdeli linearno. Pare, ki nastajajo pr; izračunu, je za o krožit; navzdol in se z na ta način dobljeno vsoto korigirajo kritične tarifne postavke. To delo tarifne komisije mora biti zaključeno do 31. decembra 1958. leta.«
To je sklenil delavski svet Cinkarne v Ceilju na svoji 11. ee;j,i dne 21. decembra lani, kljub temu, da je- — kat pravijo — upravni odbor podjetja Predlagal drugačno razdelitev Plač. Sedaj pa ugotavljajo, da
T-oda naj je računala tako- aili drugače, »drobiž«, ki j; je ostal pr; teh izračunih, je znesel le okoli 40.000 do 50.000 dinarjev. S tem malenkostnim zneskom seveda ne bi mogli odpraviti vseh tistih krivic in slabosti, ki
• V -
- m SltiS >
l-ikšne, da jih je sedaj treba popraviti.
Sedaj ko so v splošnem prevladala sta-lišča, da je- treba zvišanje plač .izkoristiti predvsem za vzpostavitev realnejših razmerij med posameznimi kategorijami delavcev, zatrjujejo, tako v vodstvu -podjetja kot tudi na sindikatu, se bodo m-orall odločiti za drugačno delitev, skratka da bo moral delavski svet prvotni predlog razveljaviti in se odločiti za drugačno sta-liščev Pred dnevi je upravni odbor sklenil spremembo tarifnega pravilnika odložiti za toliko časa, da bodo temeljito proučiti, katera delovna mesta so bita doslej, glede na težimo posla in druge -pogoje, nepravilno nagrajena.
Minuli teden se je izvršni odbor sindikalne podružnice sestali na izredno sejo. Toda odborniki se niso zbrali, da bi zavzeli neko stališče glede po-
višanja plač, temveč ao tokrat razpravljali o — .poslovniku in drugih -rečeh. Cl-arni izvršnega odbora so dejali, da se bodo o tarifni politiki -pomenili ta teden. in sicer no tem ko bodo slišali mnenje Republiškega odbora sindikatov metalurgov in rudarjev in vodik ata kemičnih delavcev. Ali ne bo malo pozno, če odlagajo razpravo o tarifni politik,.; za nekaj dni, kajti člana kolektiva so na osnovi decembrskega	zasedanj a	de-
lavskega sveta že izračun ali, kolikšni bodo njihov; prejemki ob linearnem povišanju plač za 5 in 10"/»? Takšno odlašanje glede sprejema stališč, ki naj jih uveljavijo organ; delavskega upravljanja pni sestavljanju tarifnega pravilnika, ni utemeljen n s tarnanjem, češ ■ saj so načelna stališča o delitvi šele sedaj objavljena, m, pa vendar nismo vedeli vnaprej, da bo sklenjeno tako.
Med člani kolektiva Tovarne tehtnic v Celju se porajajo kot pravijo, dokaj močne težnje za uravnilovsko delitvijo plač. Del admimistrait iv n ih	us Lu žtoencev
meni, da bi jim 'morali povišati plače za 10%, kot to mislijo storiti v nekaterih drugih celjskih podjetjih. Upravni odbor podjetja pa meni, da z linearnim povečanjem tarifnih postavk ne bi dosegli tega, kar morajo doseči, to je vzpostavitev pravilnejših razmerij v prejemkih med posameznimi kategorijami delavcev. Zato je upravni odbor na zadnji seji naročil komisiji •za tarifna vprašanja, naj pri sestavljanju predloga predvidi večji del sredstev za korekture.
Po dosedanjih izračunih bodo v Tovarni tehtnic od 1-30.000 din, kolikor znaša 5 do 10 odstotno zvišanje plač v merilu podjetja, porabili okoli 80.000 din .za povišanje postavk tistih delovnih mest, kjer so postavke doslej premajhne. Ostala sredstva pa . bodo porazdelili predvsem na tista delovna mesta, ki so odločilna za proizvodnjo.
Vajencem tokrat ne bodo zvišali nagrad. Lani sredi leta so namreč za vajence določili mesečne nagrade v tehle zneskih: za prvi letnik 2.000 dinarjev, za drugi letnik 4.500 dinarjev m za tretji letnik 6.000 dinarjev. Vajenec prejme to mesečno nagrado, če ima dobre uspehe v vajeniški šoli, si prizadeva pri
delu v podjetju ter redno obiskuje in ima dobre uspehe na posebnem strokovnem tečaju V Tovarni tehtnic s-o namreč lani osnovali poseben strokovni tečaj za vajence. Ugotovili so, da dobi vajenec v vajeniški šoli sicer precej teoretičnega znanja s področja ključavničarstva, toda to znanje je premajhno za
delavce specializirane stroke, kot je tehtničarstvo. . Zato so osnovali tečaj, ki ga obiskujejo vajenci vseh treh letnikov in kjer tovarniški inženirji In tehniki predavajo vajencem snov, ki jo mora obvladati specializiran strokovni delavec, ki se ukvarja z izdelavo najrazličnejših tehtnic.
IZ TEKSTILNE TOVARNE »METKA« V CELJU
PROGRESIVNE NORME...
V tekstilni tovarni »Metka« v Celju hočejo čim pravilneje izkoristiti sedanje povečanje plač. Med nekaterimi člani kolektiva sicer prevladujejo težnje razdeliti plače mehanično v odstotkih. ko.t so bili določeni za izračun celotnega povišanja. Vendar, kot je videti, v kolektivu te težnje ne bodo uresničene. Zaradj dosedanje »zako-vanosti« tarifne politike na marsikaterem delovnem mestu niso mogli spremeniti prejemkov, sedaj pa, je ta možnost uresničljiva. Zato bodo. kot pravijo, dobršen del sredstev porabili za tako imenovane korekture Ra-zen o trenutnem urejanju tarifnih vprašanj pa v »Metki« tudi razmišljajo o aploSni izpolnitvi plačnega sistema, kajti pravijo, sedanje povišanje res ns more odpraviti slabosti plačnega sistema. Menijo, da pred-
pis, kii prepoveduje progresivno nagrajevanje po učinku, ni skladen s socialističnimi načeli nagrajevanja po delu. Sedanji pre-dpišj o nagrajevanju po učinku prisojalo, enak. delež tistim, ki presegajo normo za 1 odstotek, 5 ali 10 %, čeprav tnoši delavec več svojih sil. mora bolje izkoristiti delovni čas in stroje, če hoče preseči normo za 5, 8 ali 1° %, kot pa če jo presega samo za 1 ali 2 %. Zat-o menijo, da bi bilo za proizvodnjo koristneje in za nagrajevanje po delu pravičneje, če bi dovolili uvedbo progresivnih norm, to je da bi skladno s preseganjem norm tudi prove-sivno naraščal zaslužek. Seveda se zavedajo, aa bi mo-ral takšen sistem progresivnih norm temeljit; na realnih delovnih normah.
T Cinkarni je sklenil delavski svet: vsem linearno povišanje Plač. Ali je vlivanje surovega cinka, kot vidite na sliki, praže-11 j e rude, delo v pisarni, v delavnici res popolnoma enako, daje enako vrednost? Ne, ni. Zato velja proučiti posebnosti delovnih •nest in to upoštevati pri določanju zaslužkov. To ne velja seveda samo za cinkarno, velja prav tako za vsako podjetje.
je blil ta sklep nepremišljen, Pr surami e n in da ga je treba spremeniti, kajti z linearnim p-->-viša-njeim plač ne b; mogli odpravit; dosedanjih slabosti. Komisija, kiji je delavski svet na decembrskem zasedanju naročil, kako naj porazdeli ’ znesek Povišanih plač, je odtlej sestavila že dva predloga. Pri prvem izračunu je vse zneske zaokrožila navzdol, pri drugem izračunu pa je zaokroževala zneske za kvalificirane in visokokvalificirane kategorije navzgor, za e-tale pa navzdol.
jih uzakonja dosedanji tarifni
pravilnik.
.. Sindikalni odborniki pravijo, da linearno zvišanje plač, za kakršno ®e je odtočil delavski svet in ga je sedaj tudi podpiral sindikat, ne bi bilo niti tako napačno, če bj bil njihov tarifni pravilnik »idealen«, brez slabosti Toda ker so pri zadnjem	sestavljanj u	tarifnega
pravilnika marsikje upoštevali bolj osebe kot pa delovna mesta in njihove posebnosti ,so neskladnosti v nagrajevanju to-
PRI ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
FOm i DELOVNI GIBI
Po obeh svetovnih vojnah s? v Evropi vse bolj razširja vzpodbuda za raziskovalno del-o na področju znanosti o delu in racionalizaciji poslovanja gospodarskih podjetij, kakor je v veljavi v ZDA. V Evropi je seveda moč uporabiti le tiste stvari, ki so za naše razmere uresničljive. V tem sestavku vam posredujemo nekaj vtisov o najnovejših metodah proučevanja v Združenih državah Amerike.
Prvi vtis je, da v Ameriki ne skr-be toliko za znanstveno sistemizacijo, temveč se predvsem osredotočajo na praktično porabo znanstvenih dognanj. To kar je v Nemčiji sistemizirano pod imenom »znanost o delu«, lahko najdemo v Ameriki v številnih teoretično-praktičnih materialih in sicer pod raznimi imeni: najpogosteje kot »Industrial Engi-neerimg«, potem »Scientific Management«, »Business Administration« (kot širše področje) in tudi »Produ-ction Management«.
Metoda proučevanja gibov
Od tedaj, ko je Frank Gilbert uvedel hronociklografsko metodo, ki jo še sedaj uporabljajo, je fotografija v svetovnem merilu precej napredovala. Kljub temu samo v enem laboratoriju v Cambridge uporabljajo " tako imenovano rapid-foto-grafijo, ki s troboskoipis-kimi bliski lovi trenutne posnetke im lahko na ta način zelo natančno spremlja
in kaže delovne gibe. Zmogljivost stroboskopskega strelovitega slikanja zavzema fantastične hitrosti in podrobnosti: posamezna slika je posneta tudi v 150.000 delu sekunde.
V Združenih državah Amerike je precej napredovala uporaba filmske tehnike pri proučevanju delovnih gibov. Veliko uporabljajo »merno-motion« filme, ki snemajo po eno sliko v eni sekundi. Pri predvajanju filmov se zvrsti v eni sekundi od 16 do 24 slik, tako da lahko vse gibe na nekem delovnem mestu za ves dan pokažejo gladalcem v 20 do 30 minutah. Zato, da ne bi filmanje oviralo delo v obratu, uporabljajo nekateri specialisti filme, ki so zelo občutljivi za svetlobo, tako da niso potrebni reflektorji, lc-er je že objektiv konstruiran za filmanje iz daljave
Kakšne koristi prinaša
filmanje delovnih gibov
Po trditvi profesorja Mundela iz Milwaukeeja ni prednost filmanja delovnih gibov samo v zelo podrobnem in razčlenjenem slikanju gibov, temveč je filmanje tudi cenejše, kot če bi delovne gibe merili po-same-zniki-poenterji. Na nekem posvetovanju je to svojo trditev podprl s temi podatki:
Filmatiju gibov se je treba zahvaliti, da je delovni čas za izmenjavo uličnih cevi zmanjšan od 64 na 30
ur, letni prihranek za to delo pa znaša cel-o 1,500.000 delovnih ur.
Pri razporeditvi tovornih vagonov na postaji’ je palhranjenih 75.000 dolarjev letno.
Pri zavijanju soljenega mesa je prihranjenih 11.000 dolarjev letno in sicer zato, ker je bilo delo moč bolje organizirati po filmanju delovnih gibov.
Uporaba proučevanja delovnega časa
Številna ameriška podjetja uporabljajo sodobne metode proučevanja in merjenje delovnega časa. Toda razvoj ni enakomeren. Posamezna podjetja temu vprašanju še ne posvečajo potrebno pozornost.
Če ameriški delovni učinek primerjamo z nemškim, lahko ugotovimo, da so učinki v akordnem delu enaki, pri učinkih po delovnem času pa nemški delavci zaostajajo, verjetno zato, ker je v Ameriki večja delovna disciplina in ker si tamkajšnji delavci bolj prizadevajo uresničiti predpisani delovni učinek.
Sodelovanje podjetij pri uporabljanju racionalizacij in znanstvenih dognanj
Značilno .je, da lahko plodove racionalizacije v ameriški industriji v veliki meri pripišemo skupnim prizadevanjem. Kljub veliki konkurenci in tekmovanju za trg in potrošnika podjetja na tem področju zelo sodelujejo. V Ameriki je že ustaljeno mišljenje, da je mogoče doseči dobre rezultate samo na podlagi sodelovanja večjega števila oseb (podjetij), ker so sposobnosti
in moči posameznikov premajhne, da bi dosegli kaj po-tnembnega. Zato sestavljajo v posameznih podjetjih mešane odbore za pospeševanje dela, v katerih delujejo razen komercialistov tudi tehniki, člani vodstva podjetij in ljudje iz operative.
V trimesečnem tečaju neke velike tiskarne so obiskavalci proučevali možnost racionalizacije dela v svojem podjetju in sestavljali svoje predloge in diagrame za drugačen razpored dela. Sestavljali So tudi podrobne proračune, s katerimi so boleli podkrepiti predloge za racionalizacijo. Poglejmo samo en primer takšnega predračuna:
Prihranek bo znašal po izmenjavi 625 delovnih ur. Prvotni stroški za plače so bili 4 tisoč dolarjev. Bodoči stroški za plače bodo znašali 0 dolarjev. Stroški za uvajanje izmene bodo znašali 2 tisoč dolarjev. V prvem letu bo znašal dobiček zaradi racionalizacije 2.500 dolarjev. V naslednjih letih bo znašal dobiček Po 4.500 dolarjev.
Res, da niso vsi predlogi tako donosni. toda važno pri vsej stvari je. da so izdelani tako točni proračuni, kar krepi skupna prizadevanja, ki morajo najti svoje mesto v podjetju.
Značilno je, da je na tem tečaju predaval profesor univerze, kar potrjuje, da so univerze tesno povezane z gospodarstvom. Takšno povezovanje je omogočeno zato, ker v Združenih državah Amerike univerzitetni profesorji niso preobloženi z delom; na enega pride po deset Študentov,- v Nemčiji pa odpade na enega profesorja sto študentov.
(Prof. dr. H. Hilf, Rati-cnalisierung, MUnchgn V56
Težak je boj, M ga bijejo japonski delavci za svoje pravice, toda borijo se junaško, s zaupanjem v prihodnost, v njihovo, delavsko prihodnost — Spopad med delavci in policijo na ulicah Tokia.
SKri iz predmestja
Pričujoči sestavek je odlomek iz knjige »Naselje brez sonca«, ki jo je napisal Naoši Tokunaga, eden najboljših japonskih socialnih piscev. Naoši Tokunaga, tiskarski delavec, ki se je rodil in živel v tem naselju brez sonca, opisuje v tej knjigi,veliko stavko v tiskarni Kiodo, ki so jo leta 1926 organizirali japonski revolucionarni sindikati v znak protesta proti brezmejnemu izkoriščanju in brezpravnosti v tokijskih tiskarnah.
Kakor vse modeme prestolnice, ima tudi Tokio industrijsko predmestje. Na jugu — od Sinagave do pristanišča Jokohame se razprostira niz tovarn. Na vzhodu je Osima, na jugozahodu je Cukišima, na severu Obe Senžue, na jugovzhodu Oži. in Zužo.
Tovarne — barometer centralizacije velikega kapitala se širijo vse bolj in bolj. Moč kapitala, ki neprestano raste, zravnava griče, zasipa jarke, regulira potoke in gradi ceste in predmestje se širi, osvaja zemljo kot plima, ki stalno rase. Najprej kupijo zemljo, kmeta naženejo in obraz podeželja se popolnoma spremeni.
Velika tovarna gospodari na komaj, iz-krčeni zemlji.	,
Zidajo policijski komisariat, tam pa, kjer so bila riževa polja, nad nasipom, na obali reke, za gričem, grade barake za najbolj »rabljeni material« — delavce.
Rezek pisk sirene budi vse prebivalce in jih naganja iz njihovih jazbin. Gost dim iz visokih peči zatemnjuje sonce, verige žerjava, mečejo svojo, senco na oljnato gladino vode, žareči kotli v tovarni drhte.
Predmestje je prepuščeno nasilju policijskih komiaarjev, občinskih odbornikov,
' misionarjev, pobožnih kot neveste, neumnih budističnih duhovnikov-in zdravnikov, ki so ponoreli od same ljubeznivosti. In njihova moč se krepi s cenenim alkoholom in krdelom »ne preveč dragih žensk«.
Delavske predmestne četrti so pljuča velemesta.
V rezidencah milijonarjev v velikih modnih hišah pod kupolo parlamenta, v plesnih dvoranah velikih hotelov, v teatrih, koncertnih dvoranah, velikih bankah, povsod kroži dt ar, ki prihaja iz predmestja — ta kri, ki jo še toplo prinašajo v središče mesta.
Neki inteligentni državnik je v parlamentu predlagal, naj z mesta odstranijo te tovarne. »Udobno stanovanje mora biti vedno urejeno. Kuhinje, ostali prostori in stranišča naj bodo tam, kjer. ne bodo v napoto prebivalcem. Ne samo skrb za estetiko, temveč tudi, higienske potrebe zahtevajo, da od tod odstranimo ropot in smrad.«
Parlament je enoglasno usvojil ta »dober« predlog. Naselje brez sonca v četrti Kojišikava je bilo zaradi tega obsojeno, da ga bodo prestavili za tri kilometre nazaj.
Zdaj, ko se Tokio modernizira po vzorcu kapitalistična Evrope in Amerike, ta umazana četrt ne sme več obstajati, njej ni več mesita v središču Tokia. S svojimi barakami kvari videz prestolnice.
Saj res, mar 11 dovoljuje »harmonija« nekega mesta, da po lepo tlakovanih uiicah ropotajo kamioni, da delavci v bluzah čakajo pred okenci velikih bank, da delavske noge teptajo parket v plesnih dvoranah, in da veleblagovnice razstavljajo v svojih izložbah modre delavske hlače in pleteno spodnje perilo delavskih žena?
Ko bodo po čistem tlaku neslišno brzeli le zadnji modeli Citroenov in Buikov, ko bodo roke z lakiranimi nohti nežno prelistavale čekovne knjižice, ko bodo elegantne dame, oblečene v najmodernejše obleke, plesa,- po gladkem parketu, ko bodo, v izložbah, le lahke in drage obleke, okrašene z dražjim nakitom, tedaj se bo šele mesto uveljavilo v vsem svojem sijaju.
Prav zaradi tega tudi obstaja kapitalistična civilizacija z vsemi svojimi teorijami in za.’ oni.
alaja Tila, ialaja Gama
Tistega dne v mesecu januarju je sonce močno obsevalo mesto El Ariš. Mesto je bilo popolnoma mirno, tako mirno, kakor da ni sledu o živem bitju. Petnajstega januarja so prišli prvi jugoslovanski vojaki pred El Ariš. Ob obali so opazili le tri osamljene čolne, kakih sto metrov pred prvimi hišami pa so se igrali otroci. To so bili tudi prvi znaki življenja v tem mestu.
Ko so se jugoslovanski vojaki približali prvim hišam, so jih otroci takoj spoznali in skupaj" z odraslimi so jim prihiteli naproti. Začeli so ploskati in vzklikati: »Jahaja Tito, Jahaja Gamal«, kar bi se reklo v slovenščini živel ali pozdravljen Tito, živel Gamal. V mestu so kmalu zvedeli za pri-
zabrnel helikopter. Bil je to helikopter Organizacije Zdru-
Ljudje pa so v špalirju čakali Kjerkoli so srečali jugoslovan-na naslednje dele kolone. Na ske vojake, povsod so jih nav-
ženih narodov. Pilot je pristal vojake, pešake. so metali šopke dušeno pozdravljali. Pozdrav-
1- o .Iz-! l-i Ifl wi ofron v, o i-i >• i-i 4	.  -	— 4. - „	„ 1i	__~ ,4 _	ril — 1 -1
kakih 10 metrov naprej od poveljnikovega avtomobila. Izstopil je poveljnik čet Združenih narodov, general Burns. Začel si je s komolci utirati pot skozi množico. Toda zaman. Ni prišel nikamor. Vse prevelika je bila gneča okoli jugoslovanskih vojakov. General je obupal, vsedel se je v helikopter in je odletel. Nekoliko kasneje po tem dogodku, je prispel ne čelu kolone polkovnik Voj vodič. Množica meščanov ga je hipoma obkolila, začeli so ga objemati, vsak mu' je hotel stisniti roko. Težko je reči, kako dolgo je vse to trajalo. Ko se je polkovnik Vojvodič končno le rešil obje-
puščavskega cvetja, palm in zimzelena.
Mesto je bučalo od radosti.
Ijali so jih vse do tedaj, dokler odred ni odrinil proti položajem onkraj El Ariša.
hod naših vojakov. Štiri kilo- ma domačinov, je imel bluzo metre dolga vojaška kolona je brez gumbov.
obstala. Moški so se povzpeli na jeepe in že so začeli poljubljati naše vojake in oficirje. Nad kolono je prav tedaj
Kolona je nadaljevala pot. Jeepi so kar naprej morali uporabljati sirene, da so si lahko utrli pot skozi množico.
RAZUMETE
ARABSKO?
V zadnjem času se vse pogosteje srečujemo z -arabskimi besedami in Imeni, Mnoga od njih imajo svoj pomen, zato bomo o njih rekli besedo ali dve.
Mesto El Balah je zelo znano, ker je tam taborišče oboroženih sil Organizacije Združenih narodov. Kaj pomeni El Balah, točno ne vemo. Morda pomeni to, da je tod mnogo palm. Ob Sueškem kanalu je tudi mesto Quantara, kar pomeni most. No brake, naj takoj opozorim, da se ta beseda piše s q. To je pravzaprav glas k, ki se sicer , izgovarja prav tako ostro kot g, toda v Egiptu ga izgovarjajo ta-ko, da na njihovih ustih zveni kot »Anta-ra«.
Večkrat beremo v naših časopisih o egiptovskem dnevniku A-kbar el Jom. Stvar je sicer nekoliko smešna, kajti to pomeni: največji dan. To pa je le malo nerodno za naslov dnevnika. Kamen spotike leži v črki K, ki ni ostra ampak je podobna glasu H, katerega v latinici običajno označujemo z kh. Podoba je, da je zaradi neznanja arabščine prišlo do napačnega prevoda, v resnici pa pomeni Akbar el Jom ~ »Dnevne vesti«.
Zanimivo je tudi to, da je, kdor obvlada arabski jezik, takoj prepričan, da ga ne bo nihče razumel, pa tudi on ne bo nobenega razumel. Kadar pa nekdo razume nek ljudski govor neke dežele, na primer egiptovske, potem je tudi lahko preprič-an, da ga v Siriji ne bodo več razumeli. V Maroku, Al-Žiru, Tunisu pa bo z »istim uspehom« uporabil katerikoli drug jezik, kajti zares je veli--ka razlika v narečjih posameznih dežel.
Naša vojaka na straži v Egiptu pod zastavo OZN
Prvi vsemirski človek
Kapitan Henry Nielson bo prvi zapustil zemljo in odletel v vsemirje. Nekega dne se bo ta 31-letni Danec poslovil od svojih domačih in se podal na to zgodovinsko pot. Štiriindvajset ur bo kapetan preživel v nepredušno zaprtem cevastem balonu v stratosferi. Po računih naj bi se Nielson dvign:). v višino 20 mili, toda verjetno 'te bo dvignil še više. Višino 20 milj je že dosegel kapetan Iven Kingsheloe z avionom na ra-
ki bo poizkušal izvesti tako težko nalogo.
Nihče ne more vedeti, kaj se bo pogumnemu Dancu primerilo, ko bo dosegel vsemirje. Zdravniki bodo stalno kontrolirali njegovo srce z zemlje s posebnim elektronskim aparatom.
Pogumni Danec ne ve več kot učenjaki. Prav gotovo pa je, da ima več izkušenj glede takih podvigov, saj je bil med prvimi piloti, kj so dosegi; velike višine. Pred dvema letoma je
Zdravi zobje - mirno življenje
kotni pogon Bell X-2. Toda na padel z višine 9.000 metrov, iz
Če bi vas kdo vprašal, katere bolezni se najbolj bojite, potem bi sl mislili, prav gotovo, da je to neumno vprašanje.
Morda bi mu odgovorili, da ni ravno prijetno, če vas bolijo zobje.
Vsakega zanima, kaj je v zvezi z zobmi. Zato vam bom na kratko povedal nekaj o tem, kakšni so naši zobje in kako moramo zobe negovati, da ne bomo hodili otekli in z robcem na ustih po ulicah.
Katere so glavne bolezni zob?
Karies, zaradi katerega je bolnih 90 odstotkov prebivalcev in paradentoza, to so glavne bolezni zob.
Kaj je karies?
Na to nam nihče ne more odgovoriti. Vse, kar lahko rečemo, je da je to bolezen, ki kvari zobe.1 Nekateri mislijo, da je to dedna, drugi spet, da je živčna bolezen. Izgleda, da je to bolezen civilizacije, saj ni o njej ne duha ne sluha v predzgodovinskih formacijah ...
Kaj je paradentoza?
To je bolezen paradenta. Kaj pa je parandent? To je skupaj
kost, sluznica in vez, ki veže Vsaka virusna bolezen, zob s čeljustjo. Ta bolezen je navadna gripa, lahko škodi zo-posledica mehanske poškodbe, bem bodočega malčka. Takoj Običajno se začne takrat, ko po rojstvu otrok še nima zob, človeku primanjkuje vitamina saj takih ne, da bi jih lahko A in C ali pa takrat, kadar- videli. Toda kljub temu ne zboli na prebavnih organih smemo zanemariti njihove ne-oziroma kadar nastopijo teža- ge. Dlesni moramo vsak dan
ve v krvnem obtoku. Tu ni ni-kakšnih mikrobov, zaradi tega ta bolezen ni nalezljiva.
Kakšne težave imamo s pokvarjenimi zobmi?
Običajno, smo z obolelim zobom dobili vnetje tkiva, ki je. okrog zoba. Pri tem nastane lahko ali podkožno vnetje, ali pa celo - vnetje- vseh votlin, ki so zvezane z usti. Mikrobi, ki zgoraj navzdol. Čistiti moramo se tudi razvijajo v bolečih zo- zojoe dlesen. Večina ljudi odhajajo v prebavne or-	čisti zobe. Nekateri to
gladiti z vato, katero smo ovlažili v raztopljeni sodi bikar-bonl. Zlasti pa moramo tako ■negovati malčkove zobe, kadar ima težave s prebavnimi organi zlasti takrat, kadar se zobje prikažejo iz dlesni.
Nekaj o čiščenju zob
Za zobe je najbolje, če jih čistimo v navpični smeri, od
gane. kjer večkrat povzročijo delajo le iz koketerije, ne pa .,------------------ <-------,
gastritis m vnetje črevesa. Ce zaradj higiene. Zato tudi či- čin čistimo zobe.
stijo zobe samo vodoravno in samo spredaj. Čiščenje zob naj traja vsaj tri minute. Pri izplakovanju ust uporabljajmo vročo ali pa hladno vodo. — Mlačna voda mehča dlesni. Prav bi bilo, da operemo usta po vsaki jedi. Nekateri ljudje mislijo, da je najbolje, če si umivajo zobe samo zjutraj, drugi spet zatrjujejo, da je najbolje, če pererno zobe zvečer, na splošno pa priporočajo, da po kosilu žvečimo gumo ali pa jemo jabolko, ker na ta na-
pa mikrobi prispejo z dihanjem v pljuča, lahko pride do vnetja pljuč in pa do bronhialne astme. Včasih lahko rešijo bolnika astme samo tako, da mu izrujejo pokvarjeni zob. Iz prebavnih organov mikrobi lahko pridejo v kri, kjer pustijo svoje strupe. Od tu izvira večkrat tudi utrujenost, šibkost in slabost.
Kdaj naj začnemo z nego zob?
Pred rojstvom. Štirideset dni po spočetju se začne je tvoriti novi zobje. Mati mora že zdaj poskrbeti za dobre zobe svojega deteta. To bo lahkh dosegla z enakomerno prehrano. Njeni hrani ne sme manjkati zlasti B vitamina i-n kalcija. Vsaka virusna bolezen, tudi
tej višini je vztrajal le- par minut. Nielson ni popolnoma prepričan v svoj us-peh. Strokovnjaki menijo, da .je prvt človek,
Kfed 2000 let stare slike
V Čuang-Ču, v kitajski pokrajini Kvangsi, so našli risbe na kamnu, ki so po oceni strokovnjakov starejše od 2000 let. Na kamnitih stenah v dolžihi nad 20 kilometrov so daljni predniki človeškega rodu narisali več tisoč figur delavcev, živali in glasbenih inštrumentov.
rakete ga je izstrelila posebna
naprava. Tedaj se je vrtel v zraku 110 obratov v minuti. To pa še ni tista meja, pri kateri bi človek dobil trajne poškodbe na živčnem sistemu. Tedaj je ta pilot zavoljo padanja z višine 9.000 metrov dobil samo lahno možgansko krvavenje in krvavenje oči, za nekaj dni pa je tudj izgubil občutek ravnotežja.
Po vsem tem sodijo, da je ta človek dorasel svoji nalogi, vsaj v toliko, kolikor lahko težino te naloge ocenijo glede na znanstvene pa tudi praktične izkušnje.
Načrti prof. Piccarda
V Zurichu je profesor Pic-card, ki ga nazivajo tudi »navpični profesor«, sporočil novinarjem, da želi potolči vse svoje rekorde, dosežene pri potapljanju v morske globine in dviganju v naj višje plasti atmosfere. — Sedaj pripravlja poseben batiskaf, s katerim bo šel na Tihem oceanu pred obalo Los Angelesa 6000 metrov globoko, s posebnim aero-statom pa se bo dvignil 30.000 metrov visoko nad Zemljo.
Piccarda ne zanima toliko življenje v morskih globinah kot tehnična plat izdelave batiskafa. V zvezi s poletom pa pravi, da bo aerostat, za katerega je izdelal načrte, znanosti močno koristen. 30.000 metrov visoko je zračni pritisk že stokrat manjši kot na Zemlji in zrak tamkaj ni ovira, ki dela astronomom na zemlji pri opazovanju planetov precejšnje preglavice.
O0CW©00a00000<X30000CXX»00O000aXXXXXX)00000CO0000000CKXX500COCXXX30C^^
8 *
ležale dolge ure. Kornj Lopova Dodsona je sopihajoč in s spuščenimi uzdami hvaležno mulil travo ob reki, ki je tekila po soteski. Bob Tidbali je bdprl vrečo, z obema rokama je privlekel na dan lične zavojčke bankovcev in mošnjo, polno zlata. Otroško veselo se je zahihitali.
»Ti, stani tnojambomi gusar,« je veselo dejal Dodsonu, »vedno si nam pravil, da se bo posrečilo. Res imaš glavico, kli zna stožiti denar; Arizona še ni videla kaj takega!«
»Kje bo-va našla konja zate, Bob? Dolgo se tu ne bova mogla muditi. Jutri zjutraj nama bodo že na sledi.«
»Oh, zdj se mi, da ho tvoje kljuse nekaj časa lahko vleklo dvojen tovor,« je odgovoril ravno-
jtdravi zobje, pa bo mirno življenje. Tako modrujejo zlasti tisti ljudje, ki po ulicah hodijo z oteklim licem. Nekaj več o zobeh in njih negi pa boste zvedeli iz pričujočega članka.
Dvajset milj zahodno cd Tucsona je »Sunset Exp,reas« ob rezervoarju obstal, da bi izpopolnil zalogo vode. Razen mokrega tovora pa je lokomotiva tega ■ slovitega brz-ega vlaka naložila tudi stvari, ki ji niso bile preveč v prid.
Medtem, ko je kurjač nameščal- vodno cev, so splezali na stroj Bob Tidbali, »Lopov« Dodson in Creeke, Indijanec g četmtinfco bele krvi, imenovan John Veliki Pes. Pokazali so strojevodji tiri okrogli,a ustja težkega topništva, ki so ga nosili povsod s seboj. Te odprtine eo s svojimi neizmernimi možnostmi napravile n,a strojevodjo tako močan vtis, da je dvignil roke kvišku s talkina izrazoma lica, kakršen navadno spremlja vzklik: »Kaj m; le poveš!« Na ostro povelje Lopova Dodsona, kj je vodil oborožene oddelke, je strojevodij a izstopil ter odklopil lokomotivo in tendeir. Nato je John Velite; Pes zlezel na premog, za šalo naperil dvocevko na strojnika in kurjača ter jima priporočili, naj odpeljeta lokomotivo petdeset metrov vstran, potem j>a naj počakata nadaljnjih povelj.
Lopov Dodson.in Bob Tidbali sita bila preveč vzvišena, da b; izpirala tako revno rudo kakor ao to žepi potnikov. Naglo sta zasledili® izdatno zlato žilo v poštnem vagonu. Spremljajočega uslužbenca sita našla v brezskrbnem prepričanju, da »Sunset Ezipreisis« ne nabira nič razburljivejšega in nevarnejšega od aque pure. Medtem ko mu je Bob s kopitom samokresa zbil niz glave to napačno mnenje, je Lopov Dod-son že pogostil blagajno, z dinamitom.
Safe se je razletel -z žveintoom 80.000 dolarjev, v zlatu in veljavnih bankovcih. V vlaku je tu in tam kak potnik pogledal skozi okno po nevihtnih oblakih. Sprevodnik je potegnili za vrvico
zvonca,
veislila.
ki pa se S plenom
je medilo in breiz odpora po-v trpežni platneni vrečici sta se Lopov Dodson in Bob Tiidbailil prekobailila iz poštnega voza in okorno stekla na vnsokih petah svojih škornjev proti lokomotivi.
Strojevodja, poln prikritega besa, a vendar dovolj moder in preudaren, je na povelje zapeljal stroj- z veliko hitrostjo od brezmočnega vlaka. Se preden pa je pognal lokomotivo, je poštni uradnik okreval po Bobovem svarilu, naj ostane nevtralen. Z vinčeetrko v roki je skočil iz -vagona in posegel v igro. Mr. John Veliki Pes je na tendeirju potegnil napačno -karto s tem, da je predstavljali tarčo, :i,n poštni uslužbenec ga je »preigral«. S kroglo natanko med obema lopaticama se je nesrečni indijanski srečolovee zvrnili na zemljo in tako povečal za eno šestino delež vsakega izmed svojih pajdašev.
Po diveh -miljah sta roparj-a ukazala strojevodji, naj ustavi. Izzivalno sta mu pomahala v sl-oivo in utonila v temni goščavi ob progi. Peit. minut mučnega spotikanja po trnovi hositi in prispela sta na jaso, fcjieir so stali trije konji, privezani ob nizke veje. Eden izmed njih je čakala! Johna Velikega Psa, ki nikoli več ne bo jahal, ne podnevi, ne ponoči. Roparja sta živali snela sedlo in uzdo ter jo zapodila v gozd. Nato sta zajezdila vsak svojega konja, pritrdila vrečo ob sedlo ter naglo in previdno odjahala po gozdu v pradavno samotno sotesko. Tu je Bobov-i živali na mahnati skali spodrsnilo; zlomila - si je prednjo nogo. Pognala sita ji kroglo v glavo in sedla, da se pogovorita o begu. Ker sta bila jezdila po zavitih stezah, sita se počutila varna, vprašanje časa ni bilo več tako pomembno. Med njima In najurnejšimi zasledovalci, ki bj jima utegnili biti za petami, so
dušno Bob. »Potem pa refovirirava prvo živinče, ki nama prekriža pot. Presneto dober lov sva napravila, kaj? Po tem, kar tu piše, imava 30 tisoč dolarjev, po petnajst jurčkov na vsakega.«
»Manij, kakor sem pričakoval,« je reikel Lopov Dodson in nalahno sunil s konico škornja med zavojčke. Potem je zamišljeno premeril mokre lakiotnice svojega utrujenega konja.
, .......................

PRIRODA IN TEHNIKA
RAZSTAVA
človeškega napredka
Nekako čez leto dni tiod-o v Bruslju odprli mednarodno razstavo.
Razstavljale; pripravljajo obiskovalcem velika presenečenja. Povečal; bodo kristal železa za
bo tud; dvorana. Z veliko hitrostjo bodo z dvigalom odpeljali obiskovalce v to atomsko kroglo, ki bo posvečena pionirjem atomske znanosti. Gibljive preproge bodo obiskovale^ od-
Daljnovodi visoke napetosti — pa če so še tako močno ln skrbno zgrajeni — so le kup lesa in jekla, kadar se v njih ne pretaka električna energija. To živo občutimo zlasti v zimskih mesecih, ko hidrocentrale ne morejo zaradi premajhnega vodostaja proizvesti dovolj električne energije. Pa tudi termoelektrarne ne Proizvajajo še dovolj električnega toka, da bi izpade popolnoma Pokrili. Zato bomo morali v elektrogospodarstvu slej ali prej Pdskrbeti za to, damam ne bodo daljnovodi samo v okras.
okol; 200 milijard. Deset velikih krogel bo predstavljalo atom železa, kot majhna' sonca se bodo terosie bleščale in krožile Pad tem mestom: Vsaka krogla
peljale tudi v ostale krogle — paviljone.'
Vsa ta atomska zgradba bo zgrajena iz posebnega prožnega železa, težka bo 1.500 ton, v nje-
ni notranjosti pa bo hkrati lahko nekaj tisoč ljudi, če to zgradbo primerjamo z znanim Eifflovim stolpom v Parizu ali z naj večjim nebotični kom Am-pire State Buildtng v New Yor-ku, ki je težak 52.000 ton, a znani stolp v Parizu tehta 6.500 to,n, moramo reči, da je atomska zgradba mnogo lažja.
Zagrebški arhitekt Vječeslav. Rihter je uspel. Po njegovi zamisli so z.gradilj jugoslovanski paviljon, ta p,a bo eden izmed največjih na razstavi, saj je zavzel okoli 2.800 kvadratnih metrov prostora.
Vse to bo prijetno vplivalo na človeka, ko bo gledal velikega belega metulja, ki >bo počival na elegantnih stebrih trd metre nad temeljno površino.
V ‘ štirih med seboj povezanih delih bodo razstavljeni dokumenti o družbeni in državni ureditvi, o jugoslovanskih znanstvenih odkritjih, o razvoju gospodarstva, v zadnjem delu pa bodo prikazane lepote in bogastvo naše domovine. V letnem gledališču bo nastopil 25. In 26. julija zbor Branko Krsmanov.č in ansambel ljudskih plesov. V dneh razstave bedo v Bruslju vrteli v kino dvoranah jugoslovanske filmei Sest mesecev bo odprta ta velik* razstava in okrog 50,000.000 obiskovalcev Se bo v tistih dneh lahko prepričalo o napredku človeštva.
ČEZ ATLANTIK V ČOLNU
4&
Slabo je še pred kratkim kazalo s snegom. Zadnje tedne pa smo le učakali dokaj ugodno vreme. Zdaj sp naše vasi in mesta odeta s snežnobelo odejo in čas smučanja in sankanja je naposled napočil.
Kaj vemo o plazovih?
Osuševanje predorov
2e vrsto let govorimo o modernizaciji našega železniškega Premeta, Večkrat grajamo zastarele železniške vozove", jezico se nad lokomotivami, ki pordijo precejšnje količine pre-m°ga in napravijo pfecej dima. Pa kljub temu presedimo precej ur v vlaku, preden pridejo v zaželeni kraj. Kako hi lahko liitro in udobno potovali-Tako večkrat premišljujemo. Iz-gleda pd, da se nam obetajo boljši časi. Električni vlak bo kmalu pripeljal v Ljubljano, elektrificirali pa bomo tud; ostale proge. Toda kdor bi mislil, da smo s tem, da sm0 potegnil; električno žico,, že... vse. odpravili, ta bi se motil. Pred nami je še ena naloga in to so predori. .
naši predori. sq namreč pol- . ni vlage in vode. Samo sedaj Pomislimo na električni tok. Skupina strokovnjakov z inženirjem Ferjanom na čelu se le začela za to vprašanje vedno bolj zanimati. Elektrifikacija na-®!h .železniških prog "jg pre'd durmi, predori, ki jih je polno v naši deželi, pa b; nam odvzemali dragoceni tok, pa ne Eamo to, večkrat bi prišlo do v®čjih nesreč.
J3o dolgem znanstvenem proučevanju so strokovnjaki prišli na misel, da ne bodo vode zapirali, ampak jo bodo kar sami osušili, »drenirali«, kakor temu Pravijo. Pri svojem delu so naletel; na kopico tehničnih težav. Te šo bile v glavnem tele; 1- -s kakšnim; sredstvi naj bi izvedb drehiranje; 2. voda. ki izstopa, izpira cement; 3. vse nove izteke, k; bi se pojavili, °i morali spet zgostiti. To so bile v glavnem v začetku sko-rai nepremostljive težave. Toda obupaj; niso. Po enoletnem tr
da so v izvirnem postopku našli posebne lahke ploščice, s katerimi so zaieli vodne izvore, ploščice so n-a obok predora pritrdil; ' z brzoveznimi ' sredstvi »sikulitom«, vse to pa še zgostili s posebnimi HF oblogami. Tako so osušili predore na Jesenicah, v Šmarju in predor pri Neretvi.
V nenavadnem čolnu in z majhnim jadrom je leta 1868 Dubrovčanu Nikoli Primorcu in njegovemu tovarišu uspelo, da sta prejadrala Atlantski ocean. Prim or a c je bil takrat oficir na neki angleški trgovski ladji. Za ta podvig se je odločil zaradi stave, ki mu je prinesla tisoč funtov šterlingov. Od Liverpoola do 'New Yorka je potoval 132 dni. Lahko si zamislimo, ko-.Vko težav ie imel na potovanju, toda hrabri mornar je uspel.
Na pomoč! Ljudje pomagajte, taki in podobni klici pogosto odmevajo med skalnatimi stenami v nočeh belih zim, ko po gorah in osamljenih gorskih dolinah gospodarijo plazovi. Ti so že v prvi dobi .pisane človeške zgodovine peli svojo učinkovito pesem, od zgodnje jeseni pa do pozne pomladi. V zgodnjem poletju so v alpskih deželah, na Kavkazu, Tibetu, v Karpatih, na Aljaski, na Himalaji in Andih uničevali go-
Kdo Im zmagal?
zdov-e, osamljene kmetije, vasi in mesta, prizanesli pa tudi niso človeškim življenjem. Plazovi so bele groze gora. V tem so si edini najboljši poznavalci zim, ki so dolga leta znanstveno proučevali gibanje plazov. Prav gotovo je, da so grape, poseke, žlebovi in kamini — proge in poti plazov. Posebno nevarne so za plazove travnate vesine nad drevesno mejo. Plazovi se pojavljajo na vseh strminah, ki so večje od 14 stopinj. Vetrovi, viharji, snežni meteži jn mečave pa skoraj vedno povzročajo plazove.
Prav bi bilo, da vas po-bliže seznanimo z oblikami plazov. Poznati moramo plazove, ki se prožijo ob novozapad-lem snegu, pri tem pa je treba
štitutom za geografijo v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Zdaj pa nekaj praktičnih navodil. Pri opazovanju plazov se zavedajmo, da je sneg skupek kristalov, ki so zelo rahlo grajeni in se stikajo le na zelo majhnih stičnih ploščicah. Med temi kristal; se nenehno pojavljajo spremembe in gibanja, kristali se tope in znova kristalizirajo, se sesedajo, pojavljajo se tudi druge fizikalne spremembe, med katerimi je glavna in usodna nenehno gibanje in drsenje. Zato plazovi pogosto kot blisk in s silnim grmenjem padajo preko sten In strmin v dolino. Njih poit je nezadržna.
Zato bodimo v zasneženih.
reči, da niso ti smritno nevarni,, gorah previdni. ’ Seznanimo, se
nevarnejši so tisti plazovi, ki se prožijo v obliki plošč in miz. Poleg teh razlikujemo tudi suhe, pršne in mokre plazove. Suhi pršnj plazovi so nevarnejši od mokrih, suhi povzročajo zadušitve, mokri pa zlome in zmrzline. Poleg strokovnjakov in znanstvenikov, ki stalno proučujejo oblike plazov, so v alpskih deželah še posebni inštituti ki zbirajo bogato gradivo, da bi tako človeška življenja obvarovali pred uničenjem snežnih plazov. Tudi pr; nas imamo podoben inštitut, ki deluje skupaj z in-
z osnovno zemeljsko konfiguracijo terena, . preko katerega, se bomo’ smučali. Točno in vestno opazujmo vse vremenske in meteorološke spremembe. V gorah bomo na nevarnih mestih dobri tovariši, vedno bomo upoštevali sposobnosti jn opremo naj slabših spremljevalcev. Nevarna pobočja prečkajmo skrajno previdno, pri tem ne vpijmo pa tudi. ne žvižgajmo. Takoj in ob pravem času storimo vse za rešitev sebe in svojih tovarišev, tako da bodo ti laže ubežali uničujoči" snežni gmoti. Osvobodimo se čimprej
vseh predmetov, ki bi nas ovirali pr; reševanju (nahrbtnik, palice, smuči, itd.). V slučaju nesreče takoj pričnimo z organiziranim in vztrajnim iskanjem in reševanjem ponesrečenca. Le hitra pomoč ga lahko reši. Kopati začnimo tudi z najbolj primitivnimi sredstvi, če n; drugega pri roki (smuči, pa tudi z rokami). Ko bomo prišli do ponesrečenca, bomo najprej ugotovili poškodbe, nakar mu bomo nudili prvo pomoč in ga spravili v dolino.
. Delo naj bo načrtno in vztrajno.
V začetku našega smučarskega pohoda vedno mislimo na srečen konec. Nikdar ne pojdimo na tako pot, katere ne bomo zmogli. Ne podcenjujmo ’ nevarnosti gora in ne precenjujmo sposobnosti nas samih in opreme. Takoj po zapadlih snežnih’ padavinah ne hodimo v gore! Pred popolno izčrpanostjo in pred nočjo si poiščimo primeren prostor za prenočišče, ki nas bo varoval pred izčrpanostjo, vlago in mrazom. V gorah bodimo vedno plemeniti tovariši — v nesreči ne izgubimo glave, temveč vedno trezno mislimo, kako bomo v nevarnem položaju pomagali so-tovariŠu, zavedajmo se, da zlasti šibkejši smučarji in planinci to od nas pričakujejo.
U. Z. i
Skoraj polovico železniške proge od Postojne do Ljubljane so že. elektrificirali. Dela na električnem omrežju v dolžini 35 kilometrov so končana. Preostalo je še 40 kilometrov železniške proge in v
'tem d'eliT*je' inženirjem Hriber- Ljubljano bo pripeljal elek-biku, Drolcu in Ferjanu uspelo, tricni vlak. Iz dosedanjih ra-
čunov vidimo, da stane elektrifikacija enega kilometra dvojne proge 24 milijonov dinarjev, ne da bi pri tem računali napajalne postaje.
Leta 1954 so začeli s pripravami. Glavna dela so se začela v letu 1955. Lani so progo elektrificirali že do Logatca.
Predvidevajo, da bodo z odobrenimi 150 milijoni dinarjev letos potegnili električno žico do Borovnice. Strokovnjaki pa sodijo, da bodo lahko z denarnimi sredstvi, katere imajo že zagotovljene, v letu 1958 elektrificirali ves ostali del proge.
Romunski petrolej
Naftna polja v Romuniji so pred drugo svetovno vojno izkoriščale inozemske družbe (Amerike, Anglije, Holandije, Nemčije in Francije).
Po nacionalizaciji so \ Ro-
r:i>3^"Trx:c^,-xxxxT:^xyxxxx::xrx:rexx>:yyxxxxx:xyxxyx>":yvxxxxx^/',Docxxro-xx'x^<ooc.^^	'.xxK^xx:'rx:c/x.'x;^x-'xxxx;^xxxxx.':xyxxx^xioO(xxxxx>30QCXxxxx)OGoaooo.
varil. »Menda sem zaspal. Silno nenavadno sem sanjal. Kaj je novega, Peabody?«
»Mr. tVilliams, gospod, od tvrdke Tracy in Wi.llliiams, vas čaka zunaj. Prihaja, da bi uredil tisti posel z delnicami X. Y. Z. Tržišče ga je hudo
»Stari Bolivar je že skoraj na koncu,« je po-faS; nadaljeval. »Bolj bi mi bilo všeč, ko se tvoji kobili ne hi ničesar primerilo.«
»Men; tudi,« je Bob prisrčno dejal, »toda ni-fcesair m mogoče spremeniti. Boliivair je žilava kost, bosa naju ho talko dolgo, dokler ne dobiva boljših mrh. Prekleto nazaj, Lopove ek, tole sem hUsilti, kako posrečeno je to, da ti pride nekdo z vzhoda kakor ti, pa nam, starim asom divjega zahoda vtakne v roke adute za pravo lopovsko lero. Odkod pa si pravzaprav?*
»Iz države Nev/ York,« je odvrnil Dodson in grizljajoč vejico med zobmi sedel na sikalo. »Rojen ffrn bil na neki farmi v Ulster Coiumty. Ko mi je hiio sedemnajst ilet, sem jo pobrisal zdoma. Cisto ^ naključju sem jo mahnil na zahod. Popotoval s®m po cesti, obleko se,m imeil v culi in namenjen S!eim bil v New Norik. Tam sem nameraval zaslugi kupe denarja. Zmeraj se mj je zdelo, da sem rQje:n za to. Nekega večera sem pripešačil do križišča, kjer se je cesta cepila. Nisem vedel, katero pl naj ub etrom. Pol ure sem tuhtal, potem sem pa zavil na levo roko. Se tisto noč sem na-Pet na taborišče nekega cirkusa z Divjega zahoda, j1* je obiskoval majhna mesta, in z njim sem te mahnil na zahod. Mnogokrat sem se spraševal, ^i.i bi nemara postal čisto kaj drugega, ko bi jo tedaj ubral Po drugi cesti«
»Oh, mislim, da ne bi bilo preveč razlike,« 5e deijal Bob Tiidball vedro in filozof sto. »Ne gre Za ceste, ki jiih ubiramo; gre za to, kaj je v nas.« Lopov Dodsion je vstal in se naslonil na drevo. »Precej ljubše bj mi bilo, ko si tvoja kiljusa hi ničesar storila,« je spet dejal, skoraj zanosno.
»Enako,« miu je Bob ponovno pritrdil. »Billa je dvovrstna stara kost. A tudi Bqi:iviar naju bo tehiko sijajno odnesiel. Najbolje bo, da vzameva ®0|tw Ped noge, kaj, Lopovček? To šaro bom pa teeščil nazaj v vrečo, potem pa si poiščeva *tove steize.«
Bob Tiidball je pospravil plen v vrečo in jo krepko zavezal z vrvico. Ko je pogledal kvišku, te bil najbolj nenavaden predmet v njegovem ternam polju odprtina Dodsonovega samokresa, ** j® Ltetz na jneznatnej šeg a drhtenj a meril na-^vnost vanj.
»Pusti tvoje šale,« je dejal Bob in se režal. »Izkoristiti morava ugodno sapo.«
»Tiho bodi,« -ga je. zavrnil Dodson. »Nobenega vetra ne boš več izkoriščal, Bob. Težko mi je govoriti < o .tem,; toda možnositii ima ie še eden
izmed naiju. B-clivar je precej zdelan in ne bo mogel nositi dvojnega bremena.«
»Ti in jaz, Dodson,« je Bob mirno dejal, »sva bila tri’leta tovariša. Mnogokrat sva skupaj tvegala življenje. Zmeraj sem igral pošteno igro in imeil sem te za moža. Slišal sem bil sicer neke zgodbice, češ da si enega ailii dva možaka na čuden način pospravil s sveta, pa jim nikoli nisem verjel. Torej, če bi si rad samo privoščil šalo, odmakni tvoje železo, potem pa zajahajva Boli-varja im jo poberiva. Če ipa hočeš streljati — streljaj, ti zlobni sin tarantele!«
Iz obraza Lopova Dodsona je Sijala globoka zaskrbljenost.
»Ne veš, kako težko ml j© pri srcu,« je vzdihnil, »ker si je tvdja mrha zlomila nogo, Bob.«
Izraz na Dodsoinovem obrazu se je prelil v hladno krutost, pomešano z neizprosno lakomnostjo. Za hip se je pokazala možakova duša kakor hudoben obraz v oknu pošte n e hiše.
Nedvomno Bob Tidbail ne bo nikdar več »izkoriščal ugodne sape«. Smrtonosni revolver nezvestega prijatelja je počil in napolnil sotesko z grmenjem, ki se je odbijalo od siten s srditim odmevom. In Bolivar, nezavedni sokrivec, je naglo odnesel proč poslednjega izmed plenilcev »Sunset Expreissa«, ne da bi mu bilo treba prenašati dvojno breme.
Medtem, ko je Lopov Do-dson jadrno galopiral, so mu jel; gozdovi zgineva ti spred oči; revolver v desnici se mu je spremenil v zakrivljen naslon mahagonijevega naslanjača; njegovo sedlo je postalo nenavadno oblazinjeno in ko je odprl oči, je zapazil, da mu noge ne tičijo v stremenih, temveč m.u mirno počivajo na robu štiridelne hrastove pisalne mize.
Pripovedoval sem, da je Dodson, eolastniik tvrdke Dodson in Decker, .poslovni človek iiz WaM-etoeeita, odp-ri oči. .Prokurist Peabody je stal zraven stola in se obotavljali govoriti. Od spodaj je donelo zmedeno drdranje mnogih koles, v sobi je uspavajoče brnel električni ventilator.
»Hm, Pe-abody!« je Dodson mežikaj e eprego-
prizadelo, gospod, če se spominjate.«
»Da, spominjam se. Koliko mutirajo danes X. Y. Z., Peaibody?«
»Ena petinosemdeset, gospod.«
»Potem je to njegova cena.«
»Oprostite, če govorim o tem,« je dejal Pea-body precej živčno, »toda govorili sem z William-som. Je vaš star prijaiteilj, Mr. Dodson, in vi imate dejansko v rokah večino X. Y. Z. Merrill sem, da boste — se .pravd, menil sem, da ne boste pomislili na to, da vaim je bil prodal delnice po osemindevetdeseit. Če bo šlo sedaj po borznem tečaju, mu bo pobralo vse do zadnjega centa in njegovo lastno hišo povrhu.«
Izraz na Do d sionovem obrazu se je prelil v hladno grozovitost, pomešano z neizprosno la-
K	W\
	1 11!1 i 1 pili 1
/	SUJ
panj	
ji. 		_pL
komnostjo.
trenutek se je pokazala na licu možakova duša kakor hudobno obličje na oknu poštene hiše.
»Plačal bo po ena petinosemdeset,« je spregovoril Dodson. »Bolivar ne more nositi dvojnega bremena,«	Prevedel Simon Pirc
muniji povečali število vrtin, našli so nova nahajališča. in razširili stara. Od leta 1946 je poraslo število izvrtanih metrov za 34-krat. Začeli so izkoriščati nahajališča nafte v Oltenijl, Moldaviji in Transilvaniji.
Z razširitvijo del pri iskanju novih nahajališč so hkrati s tem tudi povečali proizvodnjo nafte. Tako so leta 1955 proizvedli 10,575.000 ton, a leta 1960 bo proizvodnja dosegla že 13.500.000 ton.
Uvedli »o nov način vrtanja s turbinskim svedrom. V letu 1955 so na ta način izvrtali 11 odstotkov vseh vrtin. Poleg tega uporabljajo še. druge tehnološke postopke. Tako vrtajo s pomočjo vode, z uporabo hidravličnega izsesavanja, kar je pripomoglo, da se je proizvod-
nja znatno povečala.
Ena izmed najvažnejših metod pri pridobivanju nafte je postopek, pri katerem držimo pritisk nad sloji nafte ali pa brizgamo vodo in pline.
Z električnim postopkom bodo nafto očistili soli in to v vseh rafinerijah, da bi tako zmanjšali razjedanje naprav. Zgradili bodo tudi naftovode sa pretakanje 5 milijonov ton nafte letno. Prav tako bodo posvetili veliko pozornost izkoriščanju plinov v rafinerijah in petrolejskih poljih, da bi tako dobili še . več naftinih izdelkov. V Budimpešti imajo inštitut, kjer vzgajajo inženirje, ki so potrebni tej veji industrije, razen tega pa imajo še šole. kjer se uporabljajo za praktično delo kvalificirani delavci, mojstri in tehniki.
ALI BO OSTRA IN DOLGA ZIMA?
Nihče ne more zanesljivo napovedati, kakšna bo letošnja zima. Sicer je letos že mesec prej kot običajno pritisnil hud mraz ob Vzhodnem morju, da je zaledenelo. Pomagati si morajo z rušilci, da vzdržujejo promet v pristaniščih. Temperature so dosegle že 14 in več stopinj pod ničlo.
Zgodnje in ostre zime so bile v vsakem stoletju. V letih 1046 in 1237 je prvi sneg zapadel že v septembru. Sadje je bilo še na drevesih, vode pa so že zamrznile. Leta 1308 so že sredi oktobra vozili s sanmi, kakor je bilo tildi leta 1416. Septembra leta 1554 je zmrznilo grozdje na trtah in-vsa sadna letina je bila uničena.
Nastaja vprašanje, če se mrzle in zgodnje zime periodično ponavljajo. Tega mete-
reologi ne vedo točno, ker manjkajo natančni statistični podatki jz minulega tisočletja. Vesti starih kronistov, kj pripovedujejo o zimah, da so zmrznile ptice v zraku in cele vasi izumrle, češ da so ljudje pomrznili, so vsekakor pretirane. Mi vsekakor od leta 1941 naprej ne pomnimo posebno dolgih in strogih zim, tako da lahko ugotavljamo,, da so velo mrzle zime redke.
PRVI AVTOBUS
Prve avtobuse so izdelali v Franciji pred 300 leti,. Namesto motorja so jih. vleki; konji. Z njim! so 'se vozil;' samo siromašni ljudje, takrat, na primer,, ko so šli k razpravam. Značilno je, da šo se z avtobusom vozili samo tisti, ki sl niso inogii privoščiti ko čile
DELAVSKA ENOTNOST«

V \

Mr-t-
OGLASI, OBJAVE, RAZPISI

25. JANUAR 1957 ■ ST. 8
jr
ZALOŽNIŠKI SVET DELAVSKE ENOTNOSTI
Predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 6. seji, dne 11. januarja 1957 tmetnovailo na osnovi Odločbe, objavljene v Uradnem listu LRS štev. 30 z dne 30. avgusta 1956 za Slane Založniškega sveta sledeče tovariše:
1.	Predsednik: Tone Bole, član Izvršnega sveta LRS
2.	Henrik Zdešar, načelnik Pedagoškega centra pni Svetu za 'šolstvo Slovenije
3.	Danilo Zbrizaj, predsednik Republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih Slovenije
4.	Angelca Ocepek, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije
5.	Ivan Bertoncelj, načelnik oddelka za psihologijo dela pri Zavodu za organizacijo dela in varnosti pri delu LRS
6.	Beno Zupančič, književnik
7.	France Borštnik, predsednik Okrajnega slnd. sveta Ljubljana
Član založniškega sveta je tudi vsakokratni- odgovorni .urednik Delavske enotnosti.
Takole se zbirajo delavci med svojim odmorom, berejo »Delavsko enotnost« in razpravljajo, kako gospodarijo v drugih podjetjih. Tako se učijo, da bi sami znali bolje gospodariti
Razširimo krog bralcev »Delavske enotnosti«
Od nalitih sindikalnih podružnic in zaupnikov Delavske enotnosti ter od posameznikov prejemamo dnevna obvestila o novih naročnikih. Se več! Iz tistih kolektivov, kjer sindikat in delavski svet posvečata vprašanju delavskega tiska vso pozornost, so naročeni na Delavsko enotnost vsi člani kolektiva. Tako smo prejeli iz tovarne žičnih izdelkov »Žična« Celje 40 novih naročnikov, iz sindikalne podružnice GPZ Posavje Brežice eo nam poslali spisek 49 novih naročnikov. Sindikalna podružnica lesno industrijskih obratov Bled—Vintgar—Gorje nam sporoča, da je pridobile 12 novih naročnikov. Sindikalna podružnica kovinarskih in obrtnih delavcev Karma gorica na Gorenjskem, kjer je malo zaposlenih. nam je poslala naročilo za 9 novih naročnikov.
Veliko število -naročnikov na Delavsko enotnost je še zlasti v tistih kolektivih, kjer so dobri zaupniki Delavske enotnosti. Na primer samo zaupnik DE v ščetinami na Vrhniki je v mesecu decembru 1956 pridobil 42 novih naročnikov. Tovariš Gornjak Gabrijel, zaupnik DE v Tovarni term »električnih proizvodov »Tobi« Bistrica — Limbuš Pa je pridobil v enem mesecu 18 novih naročnikov itd.
Ze -teh nek^j primerov nam jasno kaže, da se naši delovn' ljudje močno zanimajo za svoj list. Resnica je tudi, kar ugotavljamo na mnogih sindikalnih zborovanjih j-n posvetovanjih, da je dosti boljše delavsko in družbeno upravljanje, gospodarjenje in sindikalno delo v tis P h kolektivih in ustanovah, kjer bero naš list. Zato je naša naloga, še posebno pa naloga sindikalnih organizacij in delavskih svetov, da našemu glasilu posvete vso pozornost.
Seveda moraim-o, če hočemo, da bodo stvari lepo potekale, povsod kjer še nimajo zaupnikov DE, ali sedanji niso dovolj aktivni, izvoliti dobre člane in
delo poživiti. Prav bj bilo tudi, če -bj pni vseh občinskih sindikalnih svetih ustanovil; komisije za tisk z nalogo, da pomagajo sindikalnim podružnicam prj njihovi vsakodnevni akciji in propagandi za pridobivanje novih naročnikov za delavski tisk in za razširitev dopisovanja v našo Delavsko enotnost.
V. V.
KNAPOVSKI HUMOR
Zaradi številnih norčij je poklical ravnatelj Petjo v pisarno. »Tvojih prismoda rij sem že sit. Vsak dan napraviš nuno neumnost.«
»Vsak dan že ine,« odvrne Petja.
»Zdaj me boš pa lovil za besede!« vzkipi . ravnatelj. »Teden dni suhega dopusta imaš, da veš! Ko boš brez denarja, te ho že minilo norce briti!« •
Naslednji dan zjutraj je vzel Petja kitaro, se oglasi« pri »Počivavšku« in nato odšel pred glavno pisarno, kjer Je korakal gor in dol in poskočno pel,:
»Juhej, juhej, teden dnj sem trej...« Ravnatelja je njegovo petje razkačilo. Ukazal je tajniku, naj sporoči Petji, da ima za kazen štirinajst dni suhega dopusta.
Petja se je tajniku lepo zahvalil in odšel. Naslednje jutro je že s pet. korakal pod okni pisarne in pel:
»Juhej, juhej, štirinajst dni sem frej...« Sedaj je dobil Petja tri tedne suhega dopusta. Spet je prišel naslednje jutro pod okno in zaokrožil že vsem poznano: »J.uhej, juhej, tri tedne sem frej.. .« Ravnatelj j® uvidel, da Petja ne bo odneha,. Ukazal je tajniku: »Pojdi ven in mu re.cl: če
OBVESTILO					OOOOOOOOOOOOOOOOO
V letu 1956 smo prejeli nekaj denarnih				nakazil in 8	
nismo mogli ugotoviti njihov namen.	Vse		plačnike smo E		
E pismeno zaprosili za pojasnila, toda	io	danes			še nismo 8
prejeli odgovorov. Zato pozivamo vse	»poda			navedene,	8	
8 da nam do 31. januarja objasnijo, V	kakšne			namene je E	
bil znesek nakazan, ker v nasprotnem		primeru bomo g			
zneske knjižili v dobro tiskovnega enotnosti«.	sklada			»Delavske	8	
Kajšek Genovefa, Maribor . .		*		♦	240 din §
Simončič Franc, Kostanjevica . Oblak Janez, Žiri ......		4		4	480 din S
		*	4	e	825 din	8
Kapler- Jože, Maribor . . . .			4	4	480 din E
Kunar. Štefan, Jesenice . . .		e	+	#	120 din g
Podlipnik Jože, Brezje . . . ,		#		4	200 din §
Gladek Marija, Tržič . . . . .		«	4	•	107 din 8
Rozman Stane, Kamnik ....			4		450 din 8
Močnik Ivanka, Preserje . . .		e	4	4	475 din §
Petavs Jaka, Cerknica . . . .		A		4	400 din 8
Ld*i£e Franc, Loče ......			4	4	300 din f
Zadravec Nandfl, Miklavž . ,		e	4	4	240 din 8
Plahštajner, Šentjur .....		*	*'	»	120 din 8
Kranjc Katarina, Pesnica . . .					515 din E
§	Muršič Stanko, Ivanjkovci . . .			4		640 din §
S	S. p. Soline, Portorož .....		e		4	2000 din	8
8	Novak Karlo, Rogatec ...»		e	t	4	265 dlin 8
8	Hrastnik I., Teharje . . . » .		*	4	4	435 din	8
Bobek Konrad; Ljubljana . . .			4		305 din	8
8	Hočevar Ivan, Leskovec ....		#	4		500 din	5
8	Zbičajnik A., Slovenjgradec . .		.	4		•200 din §
šeiekar Ivan, Litija .....		«■	4	4	485 din	8
S	Vindauer Hilda, Maribor . . .		4	4		245 din	8
Ipavec Stane, Kočevje ....					490 din	§
S	Verekl Angela, Žalec						200 din	S
Perko, Kočevje .......		•	4	4	500 din §
8	Mohorko L., Ptujska gora . . .		«	4	*	501 din	E
Šubic, Zali hrib							120 din §
Kordež Alojz., Črna			*	4	4	210 dni 8
Gašper Štefan, Lendava . . .		«	4		240 din 8
Kampič Iva, Velenje ......		•	.	4	200 din S
§	Bratuš Ema, Ajdovščina ....		4	4	4'	480 din 8
Pintar Franc, Jesenice ....		1	*		100 din |
Škofič Draga, Domžale ... ,				.	535 din 8
Fabjan Karlo, Polje					4	145 din §
Perovec Ivan, Šoštanj . « . .				4	513 din g
Korošec Alojz, Zreče . . . . .					200 din 8
Vengust Fani, M. Sobota . . .					160 din S
E	Bizjak, Zidani most						240 din g
Ovčar, Ribnica	 aooooooooc»ooooooooooooocxx>oooc»oooooooooooooooooccooooi					240 din 8
ZAHVALA
Lesno industrijsko podjetje Bled, posebej še Lesno industrijski obrat Gorje, se tem potom zahvaljuje za gasilsko in tovariško pomoč gasilskim enotam iz Gori j, Rečica, Podhoma, Bleda. Radovljice in Bohinjske Bistrice, ob priliki uspešne udu-šitve požara na Lesno industrijskem obratu Gorje v decembru 1956.
Se enkrat vsem za izkazano pomoč, dobro voljo in tovarištvo iskrena hvala.
LIP BLED
Kdo dela v Uradih in ustanovah?
Zvezni zavod za statistiko je L, 'Oktobra 1956 izvršil popis uslužbencev v uradih in ustanovah. Taiko smo dobil;1 do danes neznano sliko razmerja moških in žeftskičh uslužbencev. Značilno je, da je število moških uslužbencev edino v Sloveniji manjše od ženskih. V Hrvaitski je razmerje skoraj enako, v vseh ostalih republikah pa je po uradih ih ustanovah več moških kot žensk.
PODJETJA, GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN USTANOVE OGLAŠAJTE V »DELAVSKI ENOTNOSTI«
»Delavska enotnost« je med našimi delavci in uslužbenci najbolj priljubljen in najbolj čitan delavski časopis. Ni kolektiva, v katerega bi »Delavska enotnost« ne prihajala vsak petek kot dober svetovalec, pobudnik in prijatelj. Kot tednik je njena vrednost toliko pomembnejša.
Zato po pravici smatramo, da je oglaševanje, zlasti razpisov delovnih mest in raznih objav, najuspešnejše prav v »Delavski enotnosti«.
če hočete hitro dobiti dobre strokovne kadre za vodeča mesta, inženirje, ekonomiste, komercialiste, računovodje, tehnike, kvalificirane in visokokvalificirane delavce, objavljajte razpise v »Delavski enotnosti«.
Vse vrste komercialnih oglasov, razpisov za delovna mesta, za štipendije in druge važne objave prinaša »Delavska enotnost«.
Za vse informacije in naročila se obračajte na Upravo »Delavske enotnosti«, Ljubljana, Čufarjeva I, poštni predal 284, telefon 30-046.
|	Uprava
§	»DELAVSKE ENOTNOSTI«
<X)CXXXXX*X>OOOOCXXXDOOOOOOOCOOOOOCXXXXXXX>OOCOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX;CXXXXXXXXXXXXXXXXXa

ODGOVORI NA
takoj (izgine, ima tri štate plačane, drugače bo pa odpuščen!«
Petja se je tajniku lepo zahvalil, .naročil pozdrav za. ravnatelja in jo mahnil k »Počivavšku«. Spotoma je brenkal i,n vriskal:
»Juhej, juhej, juhej, tih tedne sem frej...«
POZDRAV
Petja je pijan kolovratil 'z gostilne. Po cesti nasproti je peljal mesar dva rejena pujska. Petja je dvignil klobuk In pozdravil. Tudi mesar je privzdignil klobuk in vrnil pozdrav.
»Kaj pa se ti odkrivaš?« Je zarobantil Petja. »Kdo pa tebe pozdravlja? Ta dva sta zame gospoda!«
KOLIKO VRST PTIC » JE V JUGOSLAVIJI ’
Naravoslovci so ugotovili, da je v Jugoslaviji kakih 508 vrst ptic. Vsaka vrsta ima svojega predstavnika v zbirkah prirodoslovnih muzejev. Najbogatejša tovrstna zbirka je v .sarajevskem muzeju, katerega poznajo tudi izven meja naše domovine.
NAJNEVARNEJŠA
BOLEZEN
Malarija velja še vedno za eno izmed najnevarnejših . bolezni v svetu.
KOLIKO LJUDI JE NEDOHRANJENIH
Statistiki so ugotovili, da je S7 tretjina prebivalcev naše zemeljske krogle podhranjenih.
(po$ot
go&podtnjel
Pranje brez napora Vam omogoča naš pralni stroj
MARIBOR
-HJ.MS
iui
LnJ
OTROŠKI DODATEK
P. L. Tržišče: Okrajni zavod za socialno zavarovanje je ukinil plačevanje otroškega dodatka s trditvijo, da ste lastnik posestva. Smatrate, da je tako ravnanje pravilno, ker stanujete v tovarniški hiši, plačujete najemnino, živite izključno od moževega zaslužka. Posestvo vam bo pripadlo šele po očetovi smrti. Dotlej pa uživa posestvo oče sam, ker je tako določeno v kupni pogodbi iz 1925. leta, ki je bila sklenjena sicer v vašo korist? — Odgovor: Iz vašega pisma je možno razbrati, da je okrajni zavod najbolj pravilno postopal. Upošteval je bržčas določbo 38. čl. uredbe o otroških dodatkih. Po tej določbi se namreč upošteva lastništvo ne glede na to, ali upravičenec posestvo oz. svoj solastninski del uživa ali ne. Zavod ne more mimo dejstva, da ste lastnik posestva, kar sami zatrjujete v svojem pismu. Vsekakor pa priporočamo pritožbo na Zavod za socialno zavarovanje LRS. Oipri.te jo na dokaz, dia je dejanski uživalec posestva v celoti oče in da ta tudi plačuje vse davke.
PLAČEVANJE, PREJEMKI.
L. A. Ljubljana: Zaradi nastalih razlik pri določanju plač in nazivov ste do uredbe o povečanju plač uslužbencev in delavcev državnih organov in zavodov prejemati še vedno razliko po 700 dinarjev na mesec. Ste v XII plačilnem razredu, kjer znaša sedaj temeljna plača 11.600 dinarjev. Vprašujete, ali vam pripada povišek v celoti, al| zmanjšan za omenjeno razliko? Odgovor: V 18. členu predpisuje uredba o povišanju plač uslužbencev in delavcev državnih organov in zavodov, da se ustavi izplačevanje razlik uslužbencev in delavcev ob tem povečanju za toliko, za kolikor presega povečanje plače po tej uredbi znesek 500 dinarjev. V vašem primeru se torej upošteva, da ste prejemal; razliko v znesku 200 dinarjev. Potemtakem boste odslej prejemali temelnijo plačo po XII plačilnem razredu brez kakršnekoli razlike, ker je povečanje tolikšno, da v celoti zajema tudi razliko, ki ste jo doslej prejemali preko sicer pripadajoče temeljne plače.
D. J. Kranj: Do kakšne plače je upravičen delavec, ki je delal na dan 29. novembra? — Odgovor: Delo na dan 29. novembra, ni nadurno delo. Za delo na tak državni praznik dobi delavec torej tolikšno plačo, kolikor je pač zaslužil. N. pr. delavec je j ega
dne delal 8 ur. Na uro ima 40 dinarjev.. Za svoje delo torej 320 dinarjev to, j« 8x40 dinarjev, brez kakršnega koli povišanja. Seveda. pa dobi poleg tega še tisto plačilo, ki ga dobe vsi na tak dan ne glede na to ali delajo ali ne.
B. A. Piran: Zaradi premestitve ste odpovedali službo. V času odpovednega roka ste sicer delali na novem službenem mestu. Niste pa tudi iskal; novega stanovanja. Ker pa so nastali zaradi premestitve večji stroški, hočete uveljaviti pravico do dodatka za ločeno življenje? — Odgovor: Predvsem bi morali povedati, ali ste zaposleni v podjetju, ali v državnem organu ali zavodu, Ce ste zaposleni v podjetju, potem vam da lahko odgovor na vprašanje ,samo tarifni pravilnik podjetja. Ta pa najbrž ne prizna pravice: do dodatka za ločeno življenje, v primeru, ko premeščeni ničesar ne ukrene za odpravo nastalih večjih stroškov preživljanja. Ta dodatek pa vam ne pripada, če ste zaposleni pri državnem organu ali zavodu. V zmot; ste, ko menite, da hi zaradi dane odpovedi ne smelo priti do premestitve. Ničesar niste ukrenili za zmanjšanje nastalih večjih stroškov iti zato je sporno, ali bi bilo mogoče priznati vam -v takem primeru dodatek.
VAJENCI:
L. A. Laško: Ali imate pravico do odškodnine, ker je sin že končal dveletno učno dobo, pred izpitno komisijo pa ni bil klican, čeprav je že celo leto po izteku učne dobe? — Odgovor: Seveda bj lahko uveljavljal odškodnino. Toda to bi bila zelo dvomljiva pravda. Dokazati bi morali, da je odgovorni uslužbenec ljudskega odbora ravnal nezakonito in s tem povzročil efektivno škodo. To pa bi ne bilo' posebno lahko dokazati, kajti kje je zagotovilo, da bi fant 'izpit opravil z uspehom. Vsekakor odlašanje, kot ga opisujete, ni na mestu in upamo, da je okrajni inšpektorat to zadevo že uspel urediti. Odškodninskega zahtevka pa ne, priporočamo.
Vajenci viz Tovarne in livarne Hoče: Na vašo zadevo smo opozorili okrajni inšpektorat za delo OLO Maribor.
DOPUST
Tovarna usnja, Slovenj Gradec: Ali pripada dopust za 1. 1956 delavcu, ki je bil ves čas v bolniškem stanju, in delavcu, ki je 6 mesecev delal, šest 'mese-
cev pa je bil v mojstrski šoli? — Odgovor: Delavec,
J® bil- skozi celo preteklo leto razen treh dni v bolniškem stanju, je sicer obdržal pravico do dopusta. Ker pa je bil 'v bolniškem' stanju, ga ni mogel izkoristiti. Tega pa seveda ni krivo podjetje in zato delavec nima pravice, da bi sedaj zahteval odškodnino za neizkoriščeni dopust v 1956. letu. Drugače pa je z delavcem, ki je obiskoval mojstrsko šolo. Če jo je obiskoval po odredb j podjetja kot svojo obveznost, potem ni mogel izkoristiti dopusta po krivdi podjetja. Zato mu je ta dolžan v januarju omogočiti dopust za preteklo leto, ali pa mu izplačati odškodnino. V vsakem primeru pa je treba ugotoviti, ali ni delavec bil deležen »počitnic«, ki jih je v takem primeru treba izenačiti z dopustom. Če pa je delavec obisko-val mojstrsko šolo po svoji lastni odločitvi |n na svoje zaprosil, potem sicer ni izgubil, pravice do dopusta. Seveda je pa ni mogel izkoristiti, česar pa spet ni. krivo potij etij e.
Sindikalna podružnica Mlekarna-Podnamos. Alj se
šteje v delovno1 dobo, po kateri se določa trajanje dopusta, tudi čas, prebit v NOV, v internaciji, v ujetništvu, na javnih delih? — Odgovor: Če bi bolj vestno in sproti prebirali Delavsko enotnost, bi si že lahko kar sami_odgovorili na vprašanje. Ze večkrat smo namreč pojasnjevali, da zaenkrat še ni nikjer nobenega predpisa, ki bi določal, koliko dni dopusta pripada za določeno delovno dobo. Za sedaj je pri-puščeno delavskim svetom, da v pravilih podjetja predpišejo, katera, merila se upoštevajo pri določanju trajanja letnega dopusta. Med taka merila spada tudi delovna doba in če v pravilih delavski svet predpiše, koliko dni dopusta pripada po delovni dobi, mora v pravilih ali s posebnim sklepom določiti še, kaj vse se vračuna v to dobo. Menimo, da b; bilo prav, če se upoštevajo tudi v vprašanju omenjeni časi.
B. M. Žalec: Citati ste, da pripada delavki, ki ima 27 let delovne dobe, 21 dni rednega letnega dopusta. Vodstvo ustanove pa trdi, da to velja samo za nameščence, ne pa za navadne delavce. — Odgovor: V zmoti ste Vi, v še hujši zmoti pa je vodstvo vaše ustanove. ■ Nikjer še nj predpisano, koliko dopusta pripada posameznikom po službenih letih! Citali ste kvečjemu kakšen predlog o tem. Predpisa pa še ni niti za delgvce niti za uslužbence. Vodstvu ustanove pa poyejte, da uredba o plačanem rednem letnem dopustu ne dela prav nobene razlike med »navadnim«
delavcem in »nameščencev, z dekretom«. Delavcu pripada dopust od 14 do 30 koledarskih dni. Za ene in za druge pa velja pravilo, da se odmeri v tem okviru delavcu in uslužbencu trajanje dopusta po delovnih pogojih, po odgovornosti, po letih službe, po tem, ali je delo težavno, zdravju. škodljivo. Ne samo nepravilno, temveč tudi nezakonito je tako razlikovanje, kakršnega navajate. Na trajanje dopusta nima dekret prav nobenega vpliva. Res imate pravico do najmanj 14 dni letnega dopusta. Toda prav tako je res, da je vodstvo dolžno pri določitvi dopusta v okviru od 14 do 30 dni upoštevati, da imate že toliko let službe in da je delo perice naporno in tudi zdravju škodljivo. Če bi se vodstvo ravnalo po predpisih, bi vsekakor moralo priznati več kot štirinajstdnevni dopust. Samo sedaj za leto 1956 te napake mi mogoče popraviti. V bodoče naj pa sindikalna podružnica sodeluje da bo vodstvo pravilneje in pravičneje postopalo pri določanju dopustov.
PRAVICE ZA ČAS NEZAPOSLENOSTI
K. I. Rogatec: Sedaj izven sezone v podjetju ni dovolj naročil za vse vrste naših izdelkov in zato bi tisti, ki smo začasno brez dela, radi kakšno podporo za ta čas. — Odgovor: Oči vidno se v vašem podjetju še vedno poslužujejo pošiljanja na brezplačni dopust tistih delavcev, za katere nimajo dovolj dela. O tem smo že večkrat pisali v našem, listu in obrazložili, da takega pošiljanja naši pravni predpisi ne poznajo in ne dovoljujejo. S takim pošiljanjem na brezplačni dopust podjetje delavce samo oškoduje za njihove pravice, ki jih imajo v času nezaposlenosti, če podjetje nima dela, naj da takim delavcem odpoved in jih prijavi posredovalnici za delo. Tu bodo tisti, ki žive izključno od dela svojih rok, prejemali. oskrbnino, ki znaša do polovice mesečnega zaslužka, pa še otroške dodatke lahko dobe, če so upravičeni do njih po uredbi. Vsega “tega tisti delavci, ki jih podjetje svojevoljno in nezakonito pošlje na »brezplačni dopust«, nimajo in ne morejo imeti. Stvar delavskega sveta vašega podjetja in vaše sindikalne podružnice je, da se preneha z nezakonitim ravnanjem, pa boste lahko prizadeti deležni pravic, ki jih predpisi dajejo začasno nezaposlenim.
M. A, Nova vas: Obrnite se na Državni sekretariat: za pravosodno upravo LRS jn o vlogi podrobno opišite ves dosedanji potek zadeve.

25. JANUAR 1957 gg ST. 5
K U LTU R Ni: zapis Kr	___
»DELAVSKA ENOTNOST«
Zgodilo se je nekaj neverjetnega: sikioiro oib istem času smo lahko gledali v Ljubljani tri dobre filme: Prepovedane ženske, Ne kot tujec in Mairty. Posebno zadnji je bil za ljubitelje filmske urnet-noosti — prijetno presenečenje. Izmenadliil nas je, ker je prišel iz Amerike, od koder takšnega filma nismo pričakovali. Tudi v domovini, čeprav se ‘je rodil izven zakona (nastal ni namreč v Hol-lywoodu, temveč v New Torku), so priznali filmu njegove odlike. Dobil je kar tri Oscarje: kot najboljši film leta, za režijo Delbert Mann in najboljšo moško vlogo (Ernest Borgnlne)..
Po svoji tehniki spominja film Marty na italijanske neorealistične filme, ki so s svojo revolucionarnostjo pomenili prijetno osvežitev v dokaj zatohlem povojnem filmskem ozračju. Vendar
bi bil film tako mojstrsko zrežiran in dobro zaigran, če ne bi bilo v njem toliko topline in človečnosti, bi nas najbrž težko ogrel. Pa poglejmo, kaj se v filmu pravzaprav zgodi:
Mesarski prodajalec Mar-ty jie dober in vesel fant. Tri križe nosi in v četrto desetletje leze, a je še vedno-sam. Mlajši bratje lin sestre so se poženili on pa —. ali bo ostal za seme? Na videz sila preprosto, toda za vsakega človeka važno vprašanje. Mairty ga še posebno bridko občuti. Ženske v prodajalni ga nadlegujejo, mati' namiguje in on sam ve, da bi moral nekaj ukreniti. Vndiair z ženskami nima sreče. »Debeluha in človeka z grdim obrazom ne marajo,« pravi. In res, vsaka se premisli, preden bi se morala z njim drugič srečati. In tako f ant tiste sobote popoldne, ko se
pripeljal na ples njegovega prijatelja, da bi se je tako znebil, ker je našel drugo. Marty se kot pošten fant seveda razburi, ošteje neznanca, kako je mogoče tako ravnati z dekletom, ponudbe pa seveda ne sprejme; Vseeno pa ga zanima, kdo je dekle, ki je nenadoma odveč. Počasi gre za moškim, ki je medtem le premamil nekoga, da je zaigral prijatelja; zagledal je dekle, kako je osamljena sedela za mizo in čakala. Toda. novi kavalir kljub nagradi ne zdrži pri njej. Odide in pusti dekle samo. To je tudi zanjo, ki je potrpežljivo čakala, preveč. Zbeži na balkon. Martyju se zasmili, stopi za njo dn jo ogovori. Dekle se mu nesrečna zjoče na prsih...
Tako sta se našla, oba nesrečna, oba prikrajšana za pozornost, za ljubezen, oba z občutkom manjvrednih ljudi. Ona pravi o sebi, da je grda, tudi on ve, da ni lep. Todia prav občutje osamljenosti ju je združilo. Zapustila sta plesno dvorano,
Martvjev prijatelj ju je na s ti, raste, podoba glavnega ulici zapustil, ko je videl na junaka. Z nič manjšim smi-p ogled tako _ nesimpatično slom za prefinjeno karakteri-dekle. Tudi mati," ki je sinu zi.ranje so orisane tudi druge
tako vroče že-lela, da bi si našel ženo, je razočarana. Boli jo dekletova zunanjost in tudi njene besede, da si morajo mladi sami splesti svoje gnezdo brez vsake vsiljive Skrbi staršev. Prvič v življenju je šintf""prigovarjala,' naj dekle zapusti.
Marty se ob tem znajde v precepu. Nima dovolj. poguma, da bi telefoniral. dekletu, jo povabil v kino, kakor je obljubil. V družbi prijateljev, ki ne vedo" kaj bi počeli, da bi pregnali dolgčas, se muči, dokler ,se naposled ne odloči in telefonira . <.
Mairty se‘je odločil!
Film nas s svojo preprostostjo in neposrednostjo, veliko umetniško; močjo prisili k razmišljanju,. Ves čas smo na razpotju: kako bo ravnal Ma.rty, kako bi ravnali mi. Iz psihološko prefinjenih nadrobnosti spoznamo značaje ljudi globlje, kakor če bi v njih junaki govorili na dolgo in široko. Oglejmo si pobiiže nekaj
ki jima nič ne pomeni;, in odšla na ulico. Na sprehodu .primerov: se Marty razživi. Zdi se sam Dve klepetulji, ki jima sebi prerojen človek! napo,-. ,Marty tehta meso, nas mi-silied je le našel človeka, mogrede opozorita, da fant dekle, ki ga z razumevanjem m oženjen, da so ga mlajši posluša, ga razume in je v družini.že prehiteli in da srečna, dia lahko stopa ob j,e skrajni čas, da se odloči, njiem. Marty je po dolgih Doma mu nagimne tudi ma-
Med dobrimi in lepimi filmi, ki se vrste v naših kinematografih, je nedvomno tudi italijanski film »Plašč«. Vsebina je povzeta po Gogoljevi povesti istega imena. Kolikšna obsodba brezdušnega uradniškega odnosa do malih preprostih ljudi, koliko človečnosti ponižanih nam odkriva. Sicer pa, ko nanese priložnost, si ga oglejte, ne bo vam žali
lahko trdimo, da so šli ustvarjalci tega filma še dalje. Medtem, ko je bilo značilno za večino neorealistič-nih filmov, da so kruta obtožba časa in razmer, lahko rečemo za film Marty, dia se odlikuje še po izredni pire-tehtanosti in optimizmu. Veliko zaslugo za uspeh tega filma ima scenarist Padi Gajevski, ki je pravi umetnik svoje stroke. Po tem uspelem filmu ga ne naziva jo zaman pesnika malih ljudi.
Pred dvema letoma je bilo ime tega ameriškega književnika židovskega po-reikla znano samo v ozkem krogu sodelavcev televizije. Padi Gajevski je pisal "uspele radijske igre, pozneje tudi televizijske drame, ki so naletele na zelo hvaležen od-ziv pri gledalcih. Pisatelj je Prejemal številna zahvalna Pisma, v katerih so mu gledalci izražali svoje navdu-šenje o njegovih delih, pirejih z nevsakdanjim realiz-Uiom. Tl uspehi so ga opogumili, da je poizkusil svoje znanje tudi na filmskem Področju. Zanimiv je tudi njegov način pisanja scen-a-^jev (Zdaj snemajo že tretji film po njegovem scenariju): Pisatelj najprej skrbno izbi-gradivo, nato proučuje učinek svojega dela na občinstvu s tem, da ga uprizar-la na manjših odrih; če je občinstvo z delom zadov ol j-n°> ga priredi za televizijske drame in čaka sodbo milijonov gledalcev. Šele potem, k° je prepričan, da je občinstvo hvaležno spirejelo nje-govo delo, šele takrat začne svojo zgodbo prirejati za filmski scenarij. Njegove zgodbe imajo vedno v sebi Pečat izvirnosti in pripovedujejo o ljudeh in njihovih Problemih, ki so bili doslej zapostavljeni v ameriški kinematografiji.
Tudi zgodba filma Marty te na moč preprosta. Ge ne
zgodba filma začne In bi se moral po običaju pripravljati na večerno zabavo, ne ve kam bi šel. Naposled se odloči, dia bo šel s prijateljem, prav tako nesrečnim samcem, kot je on sam, na ples. Prijatelj, za spoznanje prijetnejšega videza kot Marty, še najde plesalko. On pa pol skuša, a zaman. V tem ga ogovori neznan moški, če bi bil pripravljen za nagrado hliniti pri dekletu, ki jo je
pričakovanjih zares srečen.
Dekle niti ne verjame, da je lahko še kakšnemu poštenemu moškemu' všeč. Preveč razočaranj, tihih ponižanj je že doživela, da bi lahko še trdno tipala na boljše, na uresničenje skritih želja. Življenje je natrlo' njeno vero, njeno samozavest, ne verjame zlepa, čeravno na tihem še upa. Brez te zadnje -iskrice upanja bi najbrž ne zdržala. Priti je moral prav tak človek kot je Mar-ty, da -bo -naposled ona našla svoje pravo mesto v družbi. Marty bi bil lahko na videz tudi drugačen: dolgin ali droban fant, toda da bi vzljubil njo, je moral imeti prav tako mehko srce, čuteče srce.
Potem ko sta se našla, je prišlo vmes, kar ju je pestilo vse življenje. Ljudje ju niso hoteli priznati za par.
ti. Zazdi se nam, da je to Zakrknjen samec. Naš sium je potrdil tudi. njegov prijatelj, kr .ga je "nagovarjal, da bi zveEer poklical dekleti, s katerimi sta spoznala v
osebe, ki so organsko vpletene v zgodbo. Tako. na priliko Martyjev bratranec s svojo ženo, ki ne more živeti v slogi s taščo. Mlada dva ne najdeta drugega izhoda, kakor da naprosita teto in Martyja, če bi lahko prišla tašča "k njima. Ob.adva, dobra ko-t sta, pristaneta. Težave pa imajo s taščo, ki je grozno užaljena, da je sinu odveč. Zgodba, ki se v živ-, ljenju v različnih inačicah, tako pogosto ponavlja. Recepta za rešitev ni. Rešitev je v ljudeh, v njihovih medsebojnih odnosih. Koliko je: značajev, toliko je rešitev,: toliko je variant. V filmu je nakazan problem in tudi en izhod, iki se nam ne zdi ravno najboljši. Takšnih drob -: n ih biserov je v filmu precej. Skrbno so posejani in kot celota zbrani v velik dl-adiem človeške plemenitosti in vere v človeka.
Martyju so izbrali za de-: kle Igralko, ki ni lepa. Kako: nenavadno, a nekam osve-: žujoče deluje v poplavi glad-kiopoltih, vitkih lepotic z idealnimi merami telesa, ki so jih skovale komisije na različnih tekmovanj ih. • Namesto večine, teh lepotic, ki v filmu ne premorejo dosti več, kot da privabijo na svoj lepi, obraz sladkoben nasmeh, je Betsy Blair zaigra-la tako preprosto, neposred-
Gotska umetnost je bila drugje Se v največjem razcvetu, ko se je v Italiji pojavil nov slog, ki so ga kasneje imenovali renesansa, to je preporod. Novim stremljenjem je pomagala antika. Sploh je v tem času študij antične kulture preplavil Italijo. V kiparstvu 'je zopet prišla do veljave idealna telesna mera — kanon, pri slikarstvu pa priučena perspektiva. Toda glavna učiteljica je bila kljub temu narava, saj so človeška telesa slikali in modelirali po naravi, študirali anatomijo itd....
Za tako hiter vzpon in napredovanje v renesansi je bilo važno tudi neprestano tekmovanje med meščanstvom, plemiškimi dvori in papežem, od katerih je vsak hotel imeti premoč in vodilno vlogo. To so dokazovali s tem, da so drug drugega prekašali v sijaju in napredku. Umetnike so potrebovali Glavno središče nove umetnosti je kaj hitro postal Rim, kjer so se ob papeževem dvoru zvrstili Številni arhitekti, 'slikarji in kiparji in ustvarjali umetnine, ob katerih tudi danes strmimo. — Na sliki: Trg in cerkev Sv. Petra v Rimu, delo, ki ga jemdala renesansa.
filmih, s kateregakoli kraja sveta, le redko zasledili.
Koliko podobnih zgodb ustvarja življenje. Kako ma-
no, z izrednim smislom za
vživljanje ,v preproste, psi-.' to jih je doslej našlo mesto kinu: Mart v se brani. Torej haloško pretehtane odtenke: na filmskem platnu. V Ame-fent Te noče.' Doma pa za- dekleta, "ki se ji zdi, da je: piki pa so. si še posebno vrti telefon In'" kliče. Dekle na svetu odveč, da vsakogar, se mu izmika im iz njunega ki gleda fiilm tudi s srcem, razgovora spoznamo, da se razumom ih ne samo z očmi, ga drži smola, ker je z de- ' njena podoba ne moti. Bila kleti' preveč neroden. Ko je skladna s hotenjem sce-mštfle ne preneha Z nami- narilsta ih režiserja, da ustva-goVanjem, da je že skrajni rita umetniško- prepričljiv
izsek iz sodobnega velemestnega življenja. Ne samo Betsy Blair in Manty (Ernest Borgnihe); tudi ostali igralci, so bili skrbno izbrani in so kot celota presenetljivo doda r duši ga kot pretesen bro rešili svoje naloge. Nikjer nismo zasledili naireje-nosti, poziranja in nabreklosti. Pred nami so se razgrinjale usode majhnih, preprostih ljudi, ki smo jih v
čas za
se Marty
ženitev, razburi. Zakriči nad materjo,.potem. pa jezen odide v svojo sobo. Kmalu se vrne in mater poljubi. Martvju govoričenje o ženitvi že preše-
ovratnik, zato se je razburil, matere pa ni* hotel užaliti, ker je dober fant.
Iz' teh skromnih, na videz manj pomembnih nadrobno-
so
vztrajno zapiirali oči pred resnico. Ameriški film naj služi ameriški zunanji politiki, so naročili hollywood-skirn fimskim producentom. Skupina filmskih umetnikov, ki je bila ob tej priliki, ko so preverjali njihovo miselnost, večkrat zasliševana, in zaradi naprednega gledanja na filmsko! umetnost v Hol!lywoodu potisnjena na stran, se je odločila za svojo pot. Preselili so se v New York, kjer so začeli ustvarjati pomembne filme, med njimi tudi film Marty. Tako je po njihovi zaslugi zopet priblisnil v svet delček res-
V KLETI
Mrzel januarski večer je bil, ko sem jih srečal. Njihova razigranost je bila kot navkljub neprijetni ljubljanski megli in v smehu se je izgubljalo škripanje snega pod nogami. To so bili »filmarji« prvega jugoslovanskega lutkovnega barvnega filma. Pridružil sem se jim in z njimi stopil v klet stare hiše direkcije »Slovenija ceste«. V prostorih bivše menze so si uredili svoj filmski atelje. Scena, reflektorji, kamera, sto čudes... so me vsega prevzeli, tako kot sp me prevzeli ti mladi snemalci s svojo skromnostjo in neverjetnim optimizmom.
Film, ki ga tu snemajo, ne bo osvojil samo otroških src, temveč tudi starejše. Delovni naslov mu je »Čebelica«. Ta naslov pa bo še nadalje ostal simbol mladih snemalcev. Prvi naslov filma pa bo »Najlepši cvet«.
Glavna igralca »Najlepšega cveta« sta marljiva čebelica in hudoben čmrlj. Gledali bomo skrbno čebelico, kako se v prvem soncu zbudi, pospravi svoj domek in se podaja dan za dnem na cvetoče poljane nabirat sladki med. Mno-gokaj doživi na teh svojih poteh. Nekoč pa ... Sreča se z gospodarjem naj lepšega cveta, čmrljem. Ta jo hoče umoriti. V boju na življenje in smrt čebelica zmaga, hudobni čmrlj pa obtiči v pajkovi mreži. "	*
Ali vidite čmrlja tam gori na polici? Negiben je in mrtev. V
njem ni mehanizma, ki bi ga oživel. Le kako potem igra ta »glavni junak«? Njemu in vsem »nastopajočim« vliva življenje človek, ki mora poznati vsak gib teh majhnih prebivalcev. Snemalec pa mora te gibe ujeti na filmski trak,
= Med pionirje slovenskega lutkovnega filma vsekakor štejemo Sašo Dobrila, ki je že leta 1950 posnel "svoj prvi lutkovni film »Sedem na en mah«, naslednji dve leti pa še dva. In potem: vse tiho je bilo. Vzrok: ni sredstev, šele v jeseni lanskega leta je nastal preporod slovenskega lutkovnega filma. In »Čebelica«, ki jo bomo sko-
podobno kot pri risanem filmu. To je muketrpno delo! »Čebelica« bo imela 15 tisoč posnetkov in za vsak posnetek je treba te živžtlice posebej namestiti! Nekateri bodo rekli: »Kaj, samo sedem minut bo trajal ta film? To res ni nobeno delo!« Seveda so v veliki zmoti. Le žal, da je takih, ki tako mislijo, precej, kar kaže, da vrednost lutkovnega filma še ne cenijo dovolj.
raj imeli priložnost videti, bo tudi prvi barvni jugoslovanski lutkovni film. Njeni ustvarjalci že nestrpno pričakujejo premiere.
Dovolite mi, da vam jih predstavim. Tisti, ki je oživel mrtve stvarce,‘je sam režiser in scenarist tovariš Saša Dobrila; »glavne igralce« je duhovito izdelala tovarišica Mara Kraljeva;.. cvetje, ki nam tako prepričljivo pričara cve-
točo pomlad, pa je delo tovarišev Stane in Slobodana Bogunoviča. Inscenator filma je tovariš arhitekt Ivo Spinčič. ,	,
Velika zasluga za lepoto filma gre tudi snemalcu, znanemu mojstru barvne fotografije, tovarišu Marjanu. Pfeiferju. Asistenta sta črt Skodlar, in Peter Dougan. Tovariš Bojan Adamič pa nam ob sodelovanju tonskega mojstra tovariša Sergeja Dolenca v svoji muziki pričara opojno vzdušje cvetoče pomladi.
•
V odkrivanju lepot te vrste filmske umetnosti mi je čas prehitro minil. Skrajni čas je, da grem domov. Za mlade filmarje pa se je delovni dan šele začel. Kako velika je njihova ljubezen do ustvar-. janja! Pri njih se dan spremeni v noč in noč v megleno jutro. Ob slovesu sem jim dejal: »na svidenje«. Saj tudi oni ne bodo napisali ob koncu svojega filma stari in Obrabljeni »konec«, temveč »na svidenje«. Ni kraj njihove dejavnosti, saj so dobili od »Triglav« filma naročilo za šest lutkovnih filmov in tudi v Beogradu se zanimajo za njihova prizadevanja.
Nekod je ura odbila eno zjutraj. Mraz je in redki so, ki jih na poti domov srečujem. V snegu leskeče odsev cestnih luči, v meni pa je sončna in cvetoča pomlad, ki sem jo doživel v majhnem kletnem prostoru stare hiše.
Mavil
niče o življenju na obljubljenem kontinentu. Iz tega filma smo dobili določnejšo predstavo, kako živijo majhni ljudje v ameriških velemestih,; namesto. zlagane,. ki smo jo bili navajeni gledati doslej.
V tem filmu ljudje ne stanujejo v moderno opremljenih stanovanjih, s skrbno urejenimi - vrtovi, nimajo služkinj in ne avtomobilov. Njihova stanovanja so preprosta, takšna, kot so približno stanovanja vseh preprostih ljudi na svetu, ki se trdo pehajo za svoj kruh. Vendar pa zunanji videz v filmu ni najvažnejši. Dragocenejše je spoznanje, da sredi velemesta živijo preprosti ljudje s svojimi težavami, ki so v svoji končni stopnji podobne težavam vseh preprostih, skromnih in poštenih ljudeh na svetu. Naj-dragocenejše v tem filmu pa je odnos ustvarjalcev do teh - ljudi, njihova vera v dobro in plemenito v čjoveku. To ni niikak cenen, napihnjen in zlagan optimizem, ki smo ga tu in tam zaslediili v kakšnem sovjetskem filmu. Trdna vera, hotenje, občutek za resnico, za umetniško povedano resnico, o življenju, preveva ves film.
Zgodilo se je nekaj neverjetnega: dobili smo tri dobre filme ob novem letu. Upamo, da niso zadnji v letu 1957 in da nam bodo podobne filme naši kinematografi še predvajali. V Mar-tyju nismo zasledili skoraj nobenih fotografij, kajti to ni bil westem ali podoben »tuti-fruti«. Bil je umetniški film, zato seveda ne potrebuje posebne propagande. To moramo napraviti ob limonadah in podobni krami. Umetniški film pa naj zdrsne mimo nas tako, kot se žal na. Slovenskem dogaja. Počakajmo zopet, da se pojavi kakšna Lucrezia Borgia in podoben »tingelj-tangelj«, pa bomo spet lahko na vsakem koraku naleteli na poslikane lepake.
Toda, kljub tej skromni propagandi bo ostal film Marty vsem tistim, ki znajo fiilm gledati s kritičnimi očmi, s srcem in razumom, še dolgo v zelo prijetnem spominu.
Vinko Trinkaus
»DELAVSKA ENOTNOST«
IZ DEŽ El A, Q KATERIH GOVORIMO
25. JANUAR 1957 © ST. 4 1
ZMAGA SOCIALISTIČNIH SIL
VATIKAN IN NAPAD NA EGIPT
Papež hujska na
Papež Pij XII. sodi, da državam »ni nedovoljeno« posluževati se vojn, toda le tistim, ki imajo »demokratična predstavništva in vlade, izvoljene s svobodnimi volitvami.« To so po njegovem kapitalistične države. Vojna proti socialističnim deželam in državam, kot so Egipt ter ostale svobodoljubne države, je dovoljena. Papež odobrava anglo-franco-ski napad na Egipt in zločinsko bombardiranje Port Saida, Kaira ter drugih egiptovskih mest.
Takšnih vojinohujsikaških gesel kar mrgoli v papeževi božični poslanici, (k; je po svetu vzbudila veliko ogorčenje ne samo med socialisti in komunisti, ampak tudi med katoličani.
Precejšen del svoje poslanice je papež posvetil napadu na Egipt. On graja Združene države —: seveda ne odkrito —; ker so s svojim stališčem v Združenih narodih ob napadu na Egipt oslabile zahodno solidarnost. »Evropska solidarnost^ pravi papež, »je eno od najvažnejših sredstev za dosego svetovnega miru, toda nima prave vrednosti, dokler vsi zahodni narodi ne spoznajo, da politični in ekonomski porazi enih škodujejo tudi drugim.« ZDA torej ne bi smele dopustiti, da Anglež; in Francozi dožive v Egiptu poraz.
Papež dovoljuje »preventivne vojne«. Prav nič ga ni sram, ko spominja države na Munchan, na kapitulacijo pred Hitlerjevo agresivnostjo, in pravi, da bi morali tedaj z vojaško akcijo zaustaviti Hitlerjevo Nemčijo. In tako bi morali tudi danes (ko »svobodnemu svetu in krščanski civilizaciji grozi nevarnost«) odpraviti to nevarnost (uničiti socialistične in napredne države) a vojno.
Ni čudno, če so takšni voj-nohujskaškl pozivi vznejevoljili tudi katoličane. »Katoliška liga proti vojini« v Frei-burgu (Zahodna Nemčija) se je javno uprla papežu. Objavila je poslanico, v kateri je med drugim rečeno, da nedavni dogodki »kažejo, kam lahko privede ta poslanica, če doktrino o zakonitosti preventivne vojne, ki tudi dovoljuje ubijanje nedolžnih ljudi, proglašujejo za najvišjo modrost«. In dalje: »Papež govori sedaj proti politiki Mtin-
vojno
chena in odobrava preventivno vojno. Toda ko je Hitler leta 1939 napadel Poljsko, papež m pozval nemških katoličanov, naj se upro tej vojni; on je celo nastavil v Wehr-machtu vojaške škofe in kurate.«
Tedaj je bil Hitler papežev prijatelj; Mussolini pa je bil »najboljši vojščak katoliške cerkve«. Papež jima je blagoslavljal topove, blagoslavljal je njune krvnike, pozival katoličane, naj ju podpirajo. Danes, ko Hitlerja in Mussolinija ni več (in papežu je hudo, ker ju ni), išče Pij XII. nove vojščake za »sveto katoliško stvar«, poziva svoje zvesta, naj gredo v boj proti »silam teme«. Njegova današnja politika se ne razlikuje od včerajšnje. Ostal je zvest samemu sebi, in kakor je nekoč bodril in blagoslavljal mednarodne zločince, tako jih bodri in blagoslavlja tudi danes.
Italijanski kler je blagoslavljal topove, s katerimi je Mussolinijeva fašistična vojska pobijala svobodoljubne Etiopce.
Ptl nedeljskih parlamentarnih volitvah na Poljskem je sodelovalo nad 90% vpisanih volivcev, ki so izvolili vse vodilne kandidate Poljske združene delavske partije in Fronte narodne enotnosti
V varšavski delavski četrti Praga je bil izvoljen prvi sekretar Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije Wl&dislaw Gomulka. Dobil Je 99.44*/. glasov. Zanj je glasovalo 226.348 volivcev, vseh volivcev pa je bilo 227.626.
Podrobn; rezultati parlamentarnih volitev na Poljskem nam sicer še niso znani, vendar ježe Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, razvidno, da so poljski delovni ljudje v nedeljo izrazili svoje zaupanje in priznanje Go-mulkovemiu vodstvu.
Te volitve so bile plebiscit, referendum »za« ali »proti« sklepom Vin. plenuma Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije, ki so začrtali nove pot; notranjega in zunanjepolitičnega življenja socialistične Poljske. In ta plebiscit se Oe končal z zmago sil Oktobra, tistih sil, ki so s© uprle birokratskemu pačenju socializma, začele odstranjevati sta-Mnistffično navlako in utrle pot »poljski poiti« v socializem, v pogojih popolne nacionalne neodvisnosti in prijateljskega sodelovanja z vsemi državami, ki 6i tega žele.
Vseh volivcev je bilo 18 milijonov, fcamtiidaitiov pa 723, med katerimi ije bilo le 80 poslancev nekdanjega Sejma. V nedeljo eo izvolili v novi Sejjm 456 poslancev.
Na volitvah js nastopila ^kup-. na lista Fronte narodne enotnosti. v kateri lo zastopane tri stranke, kj eo se sporazumele za skupni mdnlmallmi program socialistične graditve na Poljskem: Poljska združena delavska partija, Kmeibska sltmamka in Demokratska stranka.
Na nasprotni sttirani so bile
Indonezijski komunisti podpirajo vlado
Komunstočna partija Indonezije je sklenila, da bo podpirala vlado predsednika Sastooami-djodja. Centralni komite KP sedi, da bi kriza Vlade koristila le sovražnikom Indonezije.
STAVKA V TRSTU
Pretekli ponedeljek je bila v Trstu enourna splošna stavka, ki so jo enotno podprle vse Sindikalne organizacije. S to stavko je tržaški proletariat protestiral proti gospodarski krizi in znižanju življenjske ravni revnih slojev. Stavkali niso le nameščenci ihollniških služb, železničarji in poštni delavci.
reakcionarne sile ln okoreli stalinisti. Nasprotnik; svobodne in neodvisne socialistične Poljsfte so napel; vse sile, da bi iztrgali krmilo države iz rok pobudnikov poljskega preporoda. Izkoriščali so demokratizacijo v političnem življenju, politično
zmedo, ki je posledica dolgoletne stalinistične vladavine, madžarske dogodke in zlasti težavne gospodarske razmere, v katerih se je dežela znašla zaradi nesmotrne graditve. In vendar — kljub velikim težavam, ki pretresajo pooikitobr-sko Poljsko — niso uspeli. Velika večina Poljakov je glasovala za kandidate Fronte narodne enotnosti.
V Varšavi, glavnem mestu
Madžarska se je po tragičnih dogodkih lansko jesen znašla v ogromnih težavah, gospodarskih in drugih, ki se zde skoro nepremagljive. Premoga ni, brezposelnost raste, grozi inflacija. Ljudje so apatični, ne zaupajo vladi. Vlada pa tudi ne zaupa dovolj ljudem, delavcem. In zato ni sposobna pridobiti širokega javnega mnenja za svoj program... Budimpešto čistijo, odstranjujejo ruševine. Ne z veseljem, z žalostjo v srcih, z mislijo na ljudi, ki so pred meseci privreli na te ulice in se zavzeli m očiščenje vse Madžarske, za odstranitev stalinistične navlake, ki se je nabrala pod dolgoletno diktaturo Rakosijeve klike. Na ljudi, ki so šli v boj za neodvisno socialistično Madžarsko in so za ta veliki cilj na teh ulicah tudi padli.
Poljske, je volilo 95'% vpisanih volivcev. V novem Sejmu bo Varšavo razen Wladislawa Go-mulke zastopalo še 9 članov Poljske združene delavske partije, 2 člana Demokratske stranke, 3 nepartijci, 1 član Narodne stranke in 1 katolik.
V Lotižu ‘e bil med drugimi vodilnimi kandidati Fronte narodne enotnosti izvoljen tudi Ignac Lo®a-SavInski, nedavno izvoljeni predsednik poljskih sindikatov.
Volilna zmaga poljskih socialističnih sil je izredno pomembna tudi za mednarodno delavsko gibanje, O teh dn o ostalih pomembnih posledicah zmage pobudnikov poljskega socialističnega preporoda pa bomo obširneje spregovorili v prihodnji številki našega lista.
BELI TEROR V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI
Sto petdeset ljudi v kletkah
Sto petdeset ljudi v kle tkah... v železnih kletkah, kot divje zveri. Sto petdeset ljudi, obsojenih za veleizdajo, ker so trdili, da so črnci tudi ljudje, in da bi morali imeti toliko pravic kot beli.
To se je zgodilo v Južnoafriški Uniji- v deželi rasističnega nasilja, ki so ga pred dnevi Združeni narodi vnovič obsodili.
Južnoafriška Unija jma 14 milijonov prebivalcev: ■ skoraj 10 milijonov črncev, 3 milijone belcev (Burov in Angležev) ter milijon mešancev 'in Indijcev. Belci imajo vse pravice, črnci, Indijci in mešanci ,pa nobenih. Ne smej o hoditi v šole, v katere hodijo otroci belcev, ne smejo se voziti z belci v Istih avtobusih in tramvajih, ne smejo hodit; v liste trgovine kot belci, v iste bolnišnice, restavracije, banke, čakalnice. V parlamentu nimajo niti enega predstavnika. Volilno pravico ima le 50.000 mešancev In še ti lahko volijo le belce, črncev in Indijcev ne ščiti noben zakon. Prepuščeni so na milost in nemilost samovolji belcev. Policija jih množično zapira. Leta 1955 so zaprli nad milijon črncev, 900.000 so jih obsodili. Najbolj priljubljena kazen je bičanje. Črnce in Indijce izseljujejo iz mest v po-
sebne rezervate. Do avgusta 1958 mora triitl Johhanesburg »popolnoma belo mesto«.
Združena narodi so že večkrat obstodlilil rasistične šbrahcie v Južnoafriški uniji. Vlada te dežele pa odklanja vsa priporočila in zahteve OZN. češ da se le-ta
vmešuje v njena notranje zadeve in v božje postave. Južnoafriški rasisti namreč trde, da je rasizem božja postava, kajti bog je ustvaril črnce za hlapce in jih samo zato tuBj črno pobarval. Človek bi se smejal, če ne bt bilo vse to tako strahotno.
Prišel pa bo čas, ko se bo tudi južnoafriški rasizem znašel v ropotarnici zgodovine, kamor je človeštvo odvrglo že toliko slabega iz' svoje preteklosti
Prizor iz Južnoafriške unije. Črni rudarji se iz zlatih rudnikov, v katerih so delali ves dan, vračajo v rezervate, kamor jih je nasilno preselila južnoafriška rasistična vlada.
KAJ ZAHTEVAJO SINDIKATI URUGVAJA?
BOJ SE MMLJUJE
»Zavedamo se, da je naš boj za zboljšanje razmer težak, toda prepričanj smo, da bom0 samo na tak način odpravili polfev-dalne odnose v industriji in kmetijstvu ter zboljšali življenjske razmere delavcev naše dežele.«
To je pred nedavnim izjavil M. D. Trolno, predsednik Sindikalne konfederacije Urugvaja, naj večje sindikalne organizacije v tej južnoameriški deželi.
Sindikalna konfederacija Urugvaja že nekaj let zahteva, naj se vlada zavzame za pravičnejšo razdelitev nacionalnega dohodka, ka.r pa je možno le z omejevanjem sodelovanja tujega kapitala v urugvajskem gospodarstvu.
V Urugvaju Ima tuji kapital (zlasti ameriški) prevladujoč položaj. Tuje družbe so si prilastile pretežni del nacionalnega bogastva te dežele, zavzele so ključne pozicije v vseh važnih industrijskih vejah in brezobzirno izkoriščajo urugvajski proletariat.
Sindikalna konfederacija med drugim; zahteva, naj vlada ustanovi osrednji državni organ, v katerem bi bili tudi predstavniki delavcev. Ta organ naj bi vsklajeval cene in delavske mezde ter sprejemal predpise in zakone o socialnem zavarovanju delavcev. ■
Poljski delovni ljudje so v nedeljo dokazali, da zaupajo Gomulkovemu vod-
O
stvu in da podpirajo prizadevanja svojih novih voditeljev za izgradnjo resničnega socializma na Poljskem. Volitve v Sejm so se končale z zmago socialističnih siL
Poljski delavci pozdravljajo WIadislawa Gomulko
\ o
F. T
Krvava nedelja v Kamerami
Več sto mrtvih in ranjenih, več sto zaprtih; atentati, sabotaže, požari in poulični spopadi — to so rezultati volitev, ki so jih 23. decembra lani uprizorile v Kamerunu francoske kolonialne oblasti. Vse tisto, kar se je tega dne dogajalo v Kamerunu, pravazprav ne bi mogli imenovati »volitve«. Neki francoski novinar je uporabil izraz »krvava nedelja«.
Kamerun je pokrajina v Srednji Afriki,
ob Gvineijtikem zalivu. Leta 1860 so začeli v to deželo prodirati Nemci, ki so jo 1884. leta podjarmili in priključili svojemu kolonialnemu cesarstvu. Tedaj je imel Kamerun . 775.600 kvadratnih kilometrov. Leta 1911 so morali Nemci prepustiti tretjino dežele (blizu 260.000 kvadratnih kilometrov) Francozom. Med. prvo svetovno vojno so Kamerun zasedli Francozi in Angleži. P0 vojni si je večji del dežele prilastila Francija (430.000 kvadratnih kilometrov), manjši (80.000 kvadratnih kilometrov) pa Velika Britanija. Britanski del Kameruna so kasneje priključili angleški koloniji Nigeriji.
Po prvi svetovni vojni je bil francoski Kamerun mandatno ozemlje Francije. Po d,rugi svetovni vojini so Združeni narodi priznali Franclji skrbništvo nad Kamerunom.
Danes živi v Francoskem Kamerunu kakih 3,200.000 prebivalcev, od katerih, je 64,/o Bantu črncev. 36 o/» Sudanskih črncev in 6.000 Francozov. V skupščini Francoske Unije ima Kamerun pet 'predstavnikov (3 domačine, 2 Francoza, v francoskem parlamentu ima 4 poslanska mesta (3 za domačine, 1 za francoske priseljence), v francoskem senatu pa 3 sedeže (dva za črnce, enega za Francoze)-
Francija im,a v Kamerunu svojega komi-
ki ga v Parizu imenujejo »kamerunski Ho Si Mirih«. Um Nyobe zahteva popolno neodvisnost in zdiružitev obeh delov Kameruna.
Raizen Zveze kamerunskega ljudstva deluj e v tej deželi še Afriška demokratična skupnost (Rassiemblement Dem-ocratigue Afri-cain), pirofranooska organizacija, ki sodeluje s francoskim komisarjem in trdi, da mora Kamerun ostati v Francoski Uniji.
sarja. ki ima vso oblast v deželi. Poslušati ga mora tuidi Ter i tori jalna. skupščina, v kateri je 70 poslancev in ki predstavlja nekakšen parlament. Volivcev pa je v Kamerunu le 500.000; skoro milijon ljudi nima volilne pravice.
Kamerun je bogata dežela. Razvita je industrija, .rudnega bogastva je precej, pa tudi poljedelstvo je zelo pomembno. Pridelujejo kakao. proso in sorgo, riž, krompir in kikiriki; veliko je oljnih in kokosovih palm.
Domačini žive bedno življenje. Belci so gospodarji, veleposestniki, lastniki rudnikov, industrialci. Uzakonjena je kruta rasna diskriminacija. Revščina in brezpravje sta že povzročila več uporov, ki pa so jih Francozi v krvi zadušili. Veliki neredi, ki so izbruhnili maja 1955. so terjali 5.000 smrtnih žrtev. Francoz; so celo bombardirali nekaj uporniških sred išč. Tud j lansko poml ad j e prišlo do množičnih demonstracij in uporov proti francoski kolonialni oblasti.
V francoskem Kamerunu je več političnih organizacij. Najmočnejša je Zveza kamerunskega ljudstva (Union des Popu!ations du Cameirun), Člani in voditelji te organizacije so do-ma*čini. Francoska vlada trdi, da je Zveza ■ kamerunskega • ljudstva pod vplivom komunistov in da nastopa z izrazito nacionalističnimi gesli. Njen voditelj je Um Nyobe,
-> E.
V-'
I C H A D
Uer Čod MoW<v'f
N I G E R I A v l.lv-A V
f-<vWm»,k
_	.	Moundov
HiV* •■'lAtf01.L‘ Zv	\ J
.	NgiOljnjeri OUBAUGUl
ZvV CMARI
* V	.A.
" /CAMtRUN	6»«gu.
o laounde t, C«'
« Swy«etme V. J! /p
rcuiNfti'*—•
— fisrri ! »:-•
Zveza kamerunskega ljudstva je množična organizacija. Tesno sodelujejo • z Generalno konfederacijo dela, najivečijo sindikalno organizacijo v Kamerunu. Nastopa tudi kot zagovornik delavskih zahtev, jn nekatere strani njenega programa so izrazito socialne, razredne. Zato je razumljivo, da jo kapitalisti sovražijo. Zanimivo je, da francoska vlada opravičuje svoje nasilje z gospodarskimi motivi. češ, da delovanje Zveza škoduje proizvodnji in izvozu iz Kameruna.
Med velimi neredi spomladi 1055 je
francoski visoki komisar prepovedal Zvezo kamerunskega 'ljudstva. Številne njene voditelje go zaprli, mnoge obsodili na dolgoletne ječe. nekateri pa so zbežali iz domovine in danes v tujini nadaljujejo boj za osvoboditev Kameruna.
Nasilje n,; strlo Zveze kamerunskega ljudstva. Osvobodilno gibanje, ki je zajelo vso Afriko, zlasti Severno, je v Kamerunu pognalo globoke korenine. O tem nam pričajo tudi decembrske volitve v kamerunsko Teritorialno skupščino.
Francoska vlada jie organizirala te volitve, da -bi izigrala Združene narode (Kamerun je formalno še .vedno skrbniško ozemlje OZN) ter vključila Kamerun v Francosko Unijo. V Parizu se namreč hudo boje rastoče moči osvobodilnih gibanj, ki so v OZN našla pre-cejišnje razumevanje (Francija je v zadnjih letih izgubila Indokino, ■ Tunis in Maroko, kmalu pa bo tudi Alžiir), zato skušajo ostanke svoj e,ga imperija čim tesneje povezati z metropolo. To je bil tudi cilj volitev v Kamerunu. V Teritorialno skupščino, k; bo tudi v bodoče le izpolnjevala direktive francoske kolonialne gospode, naj bi prišli Franciji naklonjeni politiki. Kamerun naj bi postal tako imenovana avtonomna pokrajina v okviru Francoske Unije, Združeni narodi pa svojih protifcalionialiističndlh idej ne bi več smeli širiti v tej afriški deželi. Da bi cilj dosegli, so pred volitvami zaprl; nekaj tisoč naprednih domačinov, zlasti delavskih voditeljev, in razganjali zborovanja nacionalnih strank.
Preti volitvami je Um Nyobe kamerunski Ho Š; Mirih, ki o sebi in svojih sodelavcih trdi. da so marksisti, izjavil: »Jfse nacionalne struje v Kamerunu se bodo zavzele za popolno abstinenco, če pred volitvami ne bodo -proglasili splošne amnestije ln če ne bodo vzpostavili vseh demokratičnih svoboščm ter ukinili dekret iz leta 1955. k; prepoveduje
delovanje najvažnejšemu ljudskemu gibanju v Kamerunu.«
Nyobe je tudi dejal, da je Francija s svojo nepomirljivostjo izgubila Indokino in Severno Afriko iin da bo vsled svojih zablod izgubila tudi Kamerun.
Francija je odklonila zahteve nacionalnih strank. Zato so le-te pozvale volilce, naj ne volijo. In res je na volišča prišlo komaj 40°/<i volivcev. Ta odstotek pa b; bil še znatno manjši, če bi imeli volilno pravico vsi odrasli prebivalci.
Najmanjša volilna udeležba je bi]a v največjih j« industrijsko najbolj razvitih krajih, zlasti ob obali ln v Douali, kjer je največ delavcev. V Douali je od 69.000 vpisanih vo-lilcev volilo le 14.000.
Ljudstvo se je uprlo volitvam. Prišlo je do demonstracij in spopadov. Nekaj pr o francoskih poslanskih kandidatov in kolonialnih uradnikov je bilo ubitih in ranjenih. Udarne enote nacionalnih struj so zažigale volišča. V številnih krajih so se nacionalisti spopadli s Francozom naklonjenimi elementi. Policija je streljala v demostrante. Točno število žrtev še do danes n; znano. Očividc-i pripovedujejo. da je bilo ubitih in ranjenih več sto ljudi. Nekaj tisoč ljudi so zaprli.
V Parizu trde, da so kljub veliki volilni abstinenci vendarle dosegi; svoj namen. Prepričani so. da bo Teritorialna skupščina, v katero so prišli le njim bolj ali manj naklonjeni politiki (drugi sploh niso smeli kandidirati), izpolnjevala njihove direktive Vn da bodo z njeno pomočjo odpravili nezaželeno skrb Združenih narodov za to deželo. To pa bo, kot kaže, račun brez krčmarja. Združeni narod, niso nasedi; francoski spletki Ljudstvo Kameruna pa je tudi tokrat, dokazalo, da se zaveda svojih pravic in da se ne namerava odpovedati boju za popolno osvoboditev svoje domovine.
Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. — Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Rač"u pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. - List Izhaja vsak petek. —
Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; po. mezna številka 10 din.