Vsaka družba najde rešitev v krizi
Po uvodnih besedah Viktorja Žaklja, so delegati 6. konference SZDL zastavili nekaj vprašanj.
Vika Šauta je vprašala, če se v Sloveniji res ne moremo dogovoriti za nekakšno bolj usmerjeno in enotno politiko. Ob nastajanju različnih zvez imamo vtis, da republiško vodstvo ne more obvladovati vseh teh gibanj. V določenih vprašanjih bi morali nastopati enotno in se izogibati dejanjem, ki nas spravljajo v še težji položaj.
V zvezi s tem je Viktor Žakelj odgovoril, da reforma ne nastaja iz nekakšnega notranjega nemira, pač pa da jo je sprožila kriza. Ob tem nastajajo tudi različna gibanja in vprašanje je, katera od njiju se bodo preži-vela. Naš dialog je res postal včasih nekoliko nekultu-ren in provokativen, kar nam ni v čast, vendar se mu ne moremo izogniti. Če pri nas ne bi bilo monizma bi bil prehod lažji in bi bržkone potekal na zvezni ravni. Nisem za skupne imenovalce, je dejal Žakelj in pri tem poudaril, da vsaka družba najde rešitev prav v kriznih obdobjih. Običajno je kriza tista, ki narod integrira, res pa je, da nam manjka politične kulture. V zgodovini nismo imeli priložnosti, da bi se je na-učili.
Ivo Bernard je menil, da smo kar zadeva preobliko-vanje socialistične zveze v istem položaju, kot smo bili v prvih letih po drugi svetovni vojni. Tudi takrat je socialistična zveza iskala svojo vlogo, ko se je iz osvobodilne fronte preoblikovala v SZDL. Zdaj gre v bistvu za borbo za oblast. Vendar oblast ne sme biti monistična, ampak pluralna, kar pomeni, da obstaja vedno nekdo, ki vodilnim Ijudem gleda pod prste. Tako je tisti, ki je na oblasti, pod stalnim nadzorom,
da ne dela prehudih napak. Znotraj programa sociali-stične zveze bi morali omogočiti rešitev, da manjšina ne bi bila vedno manjšina, ampak, da bi imela mož-nost vpllva tudi na oblast.
Viktor Žakelj je menil, da je bilo zelo zgrešeno, da je pri nas postala oblast monistična. Normalno je, da politiki delajo v javnosti. V kritičnih časih pa se pojav-Ija težnja, da se Ijudje ukvarjajo s takoimenovano veliko politiko in pozabljajo na drobne probleme. In vendar so prav vsakdanje dnevne zadeve tiste, za kar so Ijudje življenjsko zainteresirani. Živimo v času, ko nas prav ti veliki problemi močno okupirajo. Tisti, ki bo prvi stopil na tla, bo hkrati tudi tisti, ki bo prvi potegnil naš voz naprej. V središču našega delovanja mora biti človek. V zvezi s tem tudi ne smemo poten-cirati ideološke diferenciacije. Hkrati pa moramo v naše organe pridobiti tudi predstavnike alternativ-nih gibanj.
France Dimec je opozoril na preorganiziranost so-cialistične zveze in naše družbe nasploh. Imamo ne-šteto organizacij, skupščin, SIS, svetov in drugih organov in vprašanje je, ali jih res potrebujemo. Soci-alistično zvezo moramo očistiti nepotrebne navlake.
Ob tem je Viktor Žakelj dejal: Slovencevje2 milijo-na - za en Dunaj. In vendar ima Dunaj 17 »becirkov«, mi pa imamo 66 občin.
Marko Polič je predfagal, naj se v Jugoslaviji že enkrat dogovorimo, da bomo delali skupaj, kar pa ne pomeni, da moramo delati enotno. Ne smemo molča-ti o perečih problemih kot so Kosovo in zloglasni mitingi, hkrati pa moramo jasno povedati, da je brzi-na s katero so v Srbiji sprejeli ustavna dopolnila tudi prispevala k zaostritvi sedanjega položaja.