Beseda. ktero je govoril v štirskem deielnem zboru poslanec gospod pl. Buol~ Bernburg"'^ v 22. seji 3. oktobra t. l. o šolski postavi. (Po ,,Vaterlandu" prosto poslovenil 1U. Močnik.') V vvodu pravi g. poslanec, da ni mislil v tej stvari govoriti, pa prikazale so se pri zborovanji reči', ktere ga napotujejo, da govori. BČe to obravnavo pregledujem^, pravi on, .,vidim, da se slavni zbor tukaj na dvoje cepi: ena stran lioče obstoječe obderžati, druga pa s tim, kar se podaja, ni zadovoljna, in se več tirja! — ena stranka hoče šolsko postavo po vladinem predlogu, druga pa ta predlog zametuje, in nasvetuje toliko popravkov, da jo skoraj zaverže. Ko bi se pri sklepu splošne debate prašalo, ali se ima postava po vladinem predlogu z nekterimi malimi premembami sprejeti, bi jaz rekel, da ne, in glasoval bi zoper vladin predlog. Glasoval bi s tako zvano radikalno stranko, dasiravno vt. dmgačnih vzrokov; zarad tega pa hočem svojim politiškim neprijatlom in prijatlom v zboru in zunaj zbora razjasniti, iz česa da izvira ta zveza, ali, kako da mislim. Če pregledam bolj na tanko postavo 25. maja t. I., vidim tukaj dvojno prizadevanje, ktero si je pa ravno navskriž. Vodji liberalne stranke so hotli tukaj pokazati, kako so Iiberalni ali cerkvi neprijazni, tedaj so hotli vzeti cerkvi ves vpliv do odgoje v ljudski šoli, in to je bilo njim vzor. *) Ta poslancc je stirskem deželnem zboru edini Nemec, ki glasuje s Slovenci. Vredn. Ko so pa hotli postavo izdelati, so se pa vendar spomnili, ker bile so brihtne glave vmes, da (o ni tako lahko, katoliškemu ljudstvu v Avslriji katoli.ško zavest kar na niah iz serca stergati. Hoteli so, pa niso mogli, za to so ostali na pol pota; vtaknili so nektere paragrafe vmes, ktcri bi cerkvi nekak pa zeld oinejen vpliv varovali. Ob enem so pa razglasili tudi brezversko šolo v načelu, zvesti si, da jih bo njih stranka hvalila; prihranili so si pa tudi prosto pot, po kteri bi znabiti pozneji lahko napredovali. Tako je prišla na svetlo šolska postava, in vladin predlog, klcrega imamo pred sabo , iz te izvira. Nikakor vas nočeni o načelu za šole iz kerščanskega stajališča podučevati; hočein le navesti dve točki, in jih bolj obširno izpeljevati. Po mojih mislih je neoveržljiva resnica, daje ljudska šola najprej naprava za versko in nravno izobraževanje , in potem še le učilnica, in veseli' me, da sta tudi dva slavna predgovornika v tej stvari z mano nekako enakih misel. Dokazuje pa tudi to zgodovina 14., 15., 16., 17. in deloma tudi 18. stoletja. Ako pregledanio posamesne liste v tej zgodovini, bomo videli, da je bila šola do naj novejših časov cerkvi pridružena; ne govorim lukaj od višjih šol, ker znano je, da so bile gimna/Jje združene s samostani; govorim le od navadnih farnih ali Ijudskih šol, in tukaj govorim ne samo kakor katoličan, in dokazov v to iščem iz zgodovine protestantovske cerkve, in napotujem vas tukaj na ukaz braniborske konzistorije 1. 1573., v kteri se naroča, da ima cerkvenik pod pastorjevim nadzorništvom otroke podučevati. Tako se je ravnalo od stoletja do stoletja, in še le v drugi polovici 18. stoletja se je za nekaj časa to silno prenaredilo. V pruske šole je veliki školnik Diestervveg opiraje se na Pestalocijeve teorije racionalizem vpeljati hotel; a njemu nasproti se je bojeval slavni tnož Volbenk Mencelz dolučniin vspehom, in če pregledate nove ukaze za protestantovske šole pod ministerstvom Ravmerjevem dne 1., 2., 3. oktobra 1. 1854., najdeli bote, kar je že poprej poslanec, gospod dr. Mavricij p I. K a i s e r fe 1 d izrekel, da je v protestantovski cerkvi na Pruskem, ktera je protestantovska velemoč, že od I. 1816. sola v tesni zvezi s cerkvijo. Kar se drugega tiče, pa prav rad prijenjam, in tega sem prepričan v dnu svojega scrca, da se mora dosihinal vcljavna postava na vsaki poti prenarediti v duhu časa, in da naj se katoliški neduhovni vdeležvajo pri šolskem ogledništvu, ker otroke v šolo pošiljajo in se z njihovimi denarji šola vzderžuje. Ravno to vidimo tudi v poslednjih časih na Ogerskem ; v zbirališču v Sopronju in Velikem-Varadinu so izrekli, da imajo katoliški neduhovni pravico in dolžnost spregovoriti pri cerkvi v tem, kar zadeva materijalno korist. Prav določno pa moram zabraniti se očitanju, ki se vedno ponavlja, da duhovščina zabranuje ali ovira Ijudsko izobraževanje po nižjih šolah , kakor da bi duhovščina nič drugega ne delala, kaknr ljudstvo v nevednosti obderževala. Gospoda moja, to so fraze, in zopet fraze (t. j. govorice, enake strahu, ki je okoli kraja prazen, v sredi pa votel), dokazal pa tega še nihče ni. #} Gospod poslanec govon potem od neke šolske knjige, kteri; je nekdo bral v zboru 9. septenibra 1.1.; vsi so se nekterim besedam te knjige smejali, a te knjige ni izdalo škofijstvo, atnpak c. k. založništvo za šolske bukve na Dunaju. #) Dalje gospod B u o I pravi: Gospoda moja! pustimo teorijo, ker ne verujem, da bi se v tej reči porazumeli; jaz ne upam, da bi vas prepričal, ravno tako pa ne mislim, da bi vi mene. Poglejmo na djansko polje in kaj je tukaj bolj praktičnega, kakor je denar; pri denarju neha dobrikovanje in tudi pri politiki denar velikrat velikrat več razsoja, kakor mislite. Princip ali načelo se zabranuje, človek se pa postavlja pod zastavo oportunifete (plašč po vetru zasuče), in pod to zastavo hočem le nekaj onieniti. Potrudil sem se, da sem dobil nekaj političnili dokazov. Znano vam je, gospoda moja, da je na deželi in tudi po manjših mestih in tergih učitelj mežnar in organist e n a oseba in za vsa ta opravila dobiva svojo plačo, in vendar se zgodi, da je plača za učitelja naj manjša, in da je mežnar in orglavec veliko bolje plačan. *) Ravno tc fraze so bile tudi v kranjskem dežetncm zboru na vcrsti, in narodni poslanci so imeli naj več s tim opraviti, da so odbijali, zavračevali in v nio devali te ugovore. Temu se tudi pripisuje, da naši poslanci niso tako globoko v reo segali, kakor n. p. tukaj gospod Bnol-Bernburg. Pisatelj. •) Gospod Buol je menda hotel reoi, da, ako je ljudska šola res slaba (?). si je vlada več zakrivila pri ljudski šoli, kakor cerkev , kar je v naHem zboru tudi povdarjal g. poslanec S v e t e c. Pisalelj. 81* Imam nekako 200 fasijonov v rokah, in od teh priobčujem nektere. Opomnim , da so ti fasijoni od leta 1859., mogoče, da se je kaj spremenilo in da je mežnarija in učiteljstvo odsihnial kaj bolje plačano, ker število ljudi narašča, a razmera teh prihodkov vendar Ie ostaja. Imam n. p. zglede iz šole v Ligislu. Učitelj inia kakor učitelj 82 gld. 33 kr., inia pa kakor mežnar 338 gold. 35 kr; kakor organist pa ima 76 gold. 40 kr., tedaj vsega skupaj 497 gold. 8 kr., in učitelj ima tedaj le šesti del vseh prihodkov. Veliko nevgodnijše je o Kajnah. Tam ima učitelj 25 gold., mežnar pa 398 gold. 35 kr., in organist 23 gold. 5? kr., vsega skupaj 446 gold. 92 kr., in učitelj ima le osemnajsti del vseh prihodkov. Ravno tako očividna je razuiera v Stajncu. Učitelj ima 13 gold. 30 kr., mežnar 207 gold., in organist 50 gold. 52 kr., tedaj nekako dvajseti del vseh prihodkov, kakor učitelj! Naj bolj očitno je pa to v Brežicah; tukaj dobiva učitclj 5 gold.; mežnar 237 gold.; organist 13 gold.; tedaj učitelj le pctdeseti del vseh prihodkov. Obernimo lo v djansko življenje! Mislite to o številkali, kakor hočete, tojeenkrat gotovo, ta s temi prihodki, ktere sem našteval, učitelj (kakor tak, če drugega ne opravlja) živeti ne more. Izpeljujera iz tega svoje dokaze. Če v principu izključite ali izpahnete cerkev, da ne bode imela določivnega vpliva do šole, če iztirate svečenike kar na ravnost ali ne na ravnost po ovinkih iz šole ali pa jim kaj malo, in na videz le nekaj vpliva dopuščate v šoli, tako potem lahko razumete, če se bodo ta opravila beržkone izločevale. To pa ne gre dnigače, da soseska doda to, kar je poprej od drugod prihajalo, ali z drugimi besedami, da soseska učitelja živi. *) Obračam se pa sedaj posebej do tistih gospodov poslancev, kteri so bili poslani iz oiest, tergov ali vasi, ali jili bodo pri povratku sprejemali s posebnim veseljem, ako v spomin na zbor prinesejo volilcem postavo, po kteri bodo soseske, ki so že sedaj zadosti obložene, še več davkov dajale. Ti Tukaj pa mislim, gre razločevati, kaj je ueitelj kot inežnar dobival od cerkve, kaj od farne soseske. — Kar je cerkvenega, ne more se od cerkve ločiti j soseskom pa je vse eno, ali biro dajejo mežnarju ali nčitelju ; od te bire naj nekaj dobiva mežnar, nekaj pa učitelj ; če pa učitelja hoče imeti fara za mežnarja, je pa vse njegovo, samo pod drugim imenom. pfg vzroki bi bili tukaj zastran šolske postave in njenih določeb merodajavne. #) Nasvetujem tedaj , da bi vladinega predloga ne obravnavali. Ako pa pade moj nasvet, si prihranujem, da bodem pri posvetovanji pri posamesnih paragraflh varoval cerkveni vpliv za kerščansko katoliško šolo". ##} ¦) Učitelji smo pa v teh rečeli te misli, da je poslednji 6as, d a v 1 a d a a 1 i dežela kaj za nas stori. Dokler je človek terden in lahko dela , že živi sebe in svoje, — a pride bolezen in starost; učitelj že sedaj komaj shaja, iz česa si bo pa zderževal pomočnika (Pcrsonal-Gehilfen), kedar sam ne bodc mogel delati ? Ko bi pa učitelj dobival plačo za podučevanje, bi pa drugo, kar še dobiva pri cerkvi, lahko dobival njegov pomočnik. — V marsičem bi se učiteljeni lahko pomagalo, ko bi bila le resnična volja, a vlada, a p r a v zaprav njcni organi, še tega ne store, kar je njih dolžnost, in če le učitelj prosi in prosi, ga pavadijo poterp1 j e n j a. Pis. *•) Ravno iz tega stajališča, kakor g. poslanec v šlirskem zboru, sem tudi jaz nasvetoval v kranjskem učiteljskem zboru, da naj se učiteljstvo od mežnarije in orglarstva v principu loči. Ako me niso raoji tovarši ali ne mara drugi razumeli, nisem jaz vsega kriv; drugače govori poslanec , drugače učiteljček, ki še poleg tega prosi za povišanje plače, in učiteljček še ni nikdar in nikjer določeval, kteremn bo služil, šc celo tega ne, k aj in kako bo učil, to mu že drugi povcdo, in iz njegovega stajališča, kakor podložen, mora vbogati vsakega, ktercga čeznj postavijo, ako noče, pa hajd ! — Sam za se si človek lahko svoje misli, ali v očitnih zborih za to ali uno potcgovati se, mu ne pristuje. Reč pa je tukaj taka-le: Ako nastopi deržavno nadzorništvo, tako mora Imli deržava ali dežela učitelja plačevati; cerkev ni dolžna s svojimi doneski podpirati napravo , pri ktcri ima malo ali celo nič vpliva, to se pravi z drugimi besedami : Ueiteljstvo naj se od mežnarije in orglarstva v principu loči! Ako je kak učitelj tako priprost, da misli, da bo za naprej le on določeval, ali bode mežnaril, ali bode orglavee, ali ne, — kaj morem jaz za to! — Ako pa deržava noče ali ne more plačevati učitelja tako , da bi živil brez cerkvene službe, je pa očividno, komu gre nadzorništvo nad ljudske šole. Naj se stvar suče tako ali tako , vsaj pri nas na Kranjskem in morebiti tudi drugcj bo duhovščina poglavitna množina (faktor) pri šoli, če ne, Ijudska šola razpade. — Ako so nekteri učitelji tirja.li, da bi se tudi orglarjeva služba Iočila od učiteljeve, niso pomislili, kaj se to hoee reči in kaj ima to vse v sebi. — Ce župnik ne bo zadovoljen z učiteljem, mu prepove zakristijo in kor, starše pa svari pred šolo, za cerkvene prihodke pa lahko dobi mežnarja in organista, kteri ba tudi nekoliko v šoli podnčeval. — Tako je! V tem zmislu sem se jaz potegoval za looenje v principu. — To pa, kar sem nasvetoval pri zboru, da bi sc povsod napravila ,,(abula rasa", t. j. da bi se iz novega naredili fasijoni za učitelje, se pa ne more hipoma izveršiti. Tri leta so imeli opraviti rajnki knezoškof, prcden so vravnali, da neha bira za duhovne po vnanjili farah, ktere so nekdaj spadale k materi fari. To je bilo toliku ložeji, ker se je z versko zalogo po mogočosti pobotalo; a za učitcljc jc ostalo to naj več, pri stareni, in vsako leto se morcjo bojevati ali toževati za par krajcarjev, ki jim jih prav za prav soseske niso dolžnc dajati. Ko bi se ccrkev in deržava lepo porazumljevala, bi se to in marsikaj drugega vravnalo, in učitelju sem in tje plača zboljšala; po §. 1. šolskc postave 'Ab. maja t. I. pa ccrkev za šole ne bo kaj rada dajala; odkod bomo tedaj pričakovali pomoči , kakor od vlade in deželnih zborov?— Pobiranje mežnarske bire je po nckterih krajih res čudno. Tako si v nekterih krajih učitelj snop pšenice na polji nažanje ali pa iz kozelca vzame; v nekterih krajih gre pa učitelj z gosli biro koledvat. da more zasluženo še cnkrat služiti. Ko bi nčitelj sam mogel opravljati mežnarijo, bi mu vsakako nekaj ostalo; nekdanji mežnarji, ki so naj vee kakošno rokodclstvo znali, so bolje shajali, kakor sedaj učitelji, ki imajo vendar boljšo plačo. Ako pa učitclj sain noče ali ne more mežnarije opravljati, mu pa kaj malega ali se eelo nič ne ostaja iz mežnarskih prihodkov. To vsak lahko razume, ki ve, koliko človek leto in dan velja. Če pa kteri hoče ali more sam opravljati, toliko bolje je zanj; če bo pa mežnarija poboljšek, bo iz prisiljenega služabnika župnik imcl radovoljnega delaveca, ki bo pazil, da mu ne uide ta zaslužek. Orglarstvo pa tako spada k učiteljstvu. in če bo fajmošter zadovoljcn z učitcljem, bo gotovo raji imel izprašanega orglavca, kakor pa tistega, ki zna le nektcre vižice na pamct. — Sploh pa sedanji čas tirja, da jc učitclj naj pervo učitelj, in da je za to službo plaoan tolikanj, da more po svojcm Btanu epodobno šiveti. Pis.