Književnost. Knjige družbe svetega Mohorja. Branje d ob r i h, mladini primernih in za taisto sposobnih ter razumljivih knjig je tako važen vzgojen pripomoček, ia ga učitelj, kateri ima svojo dvojno nalogo, namreč učenje v ožjem pomenu besede in vzgojevanje, vedno pred očmi, ne more nikdar dovolj vporabljati. To spoznavši deluje se od višje strani na to, da si na- pravi vsaka šola sčasoma knjižnico za šolsko mladež. A to pa — osobito na deželi, — ni tako lahko. Glavni vzrok ternu je v prvi vrsti — slabo stanje naših davkoplačevalcev, v drugi vrsti pa tudi nevednost in nebrižnost udov krajnega sveta, kateri so mnogokrat popolnoma neizobraženi kmetje nevešči pisanja da, celo branja. Učitelj, katei-i službuje na deželi — posebno na jednorazrednici — ve, kako trda mu gre, če hoče malo vsotico spraviti v proračun in naj si bode za še tako potrebno reč. Takrat udje krajnega šolskega sveta ne vedo druzega, kakor tožiti o itak velikih davkih in nakladah, in učitelj sine vesel biti, ako dovoli ta ,,visoki" zbor nekaj goldinarjev za šolske potrebščine izvzemši tacih, brez katerih bi bil pouk sploh neinogoč, kakor drva, kurjava itd. Še teže jim pa gre denar izpod palca za — knjige. Jedino za družbo sv. Mohorja dajo radi forint, kar je iz tega razvidno, da je skoraj vsaka šola vpisana v to družbo. Najbrže mislijo s tein učitelja zadovoliti češ: šest knjig na leto je že dovolj. Vender pa je učitelju oziroma šolski knjižnic-i s tem malo pomagano, ker v e č i n a knjig Mohorjevih ni s p o sobna, primerna in razumljiva za šolsko mladež. Oglejmo si v dokaz ternu letošnje knjige: 1. Žirljenje preblažene Vevice in Matere Marije in njenega preeistega ženina scetega Jožefa" je za učence — nesposobna knjiga. Uže popisa življenja sv. Genovefe bi jaz ne dal rad svojemu in zato tudi ne drugemu otroku brati. Popisano je namreč, kaj si je ,,grdi Golo" vse prizadjal, da bi bil Genovefo zapeljal. Tudi med životopisi drugih svetnikov so mesta, katerih otroci nikakor ne smejo brati. Tako je čitati na strani 14.: ,,Ko, je bil Frančišek svoje učenje v Parizu končal, pošlje ga njegov oče v takrat slovečo šolo v Padovo. Njegovo lepo, čisto življenje je bilo bodeč trn diugim učencem, ki so večjidel sprijeno in razuzdano živeli. Nekateri hudobni součenci so v svoji satanski sprijenosti sklenili, nastaviti njegovi nedolžnosti zvite zanjke. Nalagali so se mu, da je prišel visoko učen mož in so mu prigovarjali, naj ga gre tudi on poslušat. Frančišek, ki se nič hudega ne nadeja, gre ž njimi; oni ga pa peljejo v hišo grde razuzdanke, katera pravi, da je hči učenjakova, in da je njen oče ravnokar po nekem opravilu šel, da pa kmalo pride nazaj. Gizdalinka ga prijazno sprejme in ga pelje v samotno sobo. Njegovi tovariši se jeden za drugim vun zmuzajo ter mladega grofa samega puste. Nesramnica se mu začne prilizovati ter ga predrzno zapeljevati. Njena nesrarnnost je vedno silnejša, a stanovitnost čistega mladeniča je še inočnejša. Ko pa grdoba vidi, da vse zvite zapeljivosti nič ne izdajo, posnema Putifarjevo ženo ter začne vpiti, kakor da bi jo silil Frančišek. V svetem srdu zgrabi ogorek ter ga ob glavo zakadi nesramnici, siloma zbeži, pa prisrčno hvali Boga, da ga je ohranil neomadeževanega." Na strani 135. pa: ,,Ali nebeška krona se ne zasluži tako lahko. Nebesa silo trpijo. Tako je Bog tudi tej svoji nevesti hudo vojsko naklonil, da je dosegla toliko lepše plaeilo. — Neki človek jo je nečisto pogledal. Bila je tudi telesno lepa In prijaznega obnašanja. Ta nesrečno preslepljeni človek nima več miru. Slednjič ji razodene svoje nespodobno nagnjenje in jo nagovarja v pregreho. Marija vzdihne v tej prestrašni nevarnosti k svojemu nebeškemu ženinu in k svoji- patroni, ter resno pokaže svoje gnusenje in nesi-amnežu pove, da nikdar ne bo privolila v grdi greh, in da je svoje devištvo Bogu sameinu zaobljubila. Ali satan je podžigal zapeljivcu grdo strast vedno bolj in bolj, da bi njega v brezno hudobije pogieznil, pobožno devico pa z visokosti njene duhovne lepote' vrgel. Nesrečni olovek je skušal, kako bi devico v veliko zadrego pripravil, da bi se mu udala. Sam satan ga je preslepil. Zvedel je, kje Marija navadno svojo hrano dobiva. Skrivaj se je priplazil v hišo njenib dobrotnikov, ukradel je srebrno kupico, dejal jo je tihotapsko v malo vrečico, katero je Marija navadno s seboj imela, in kamor je darove spravljala. Kmalu so zapazili, da je kupice zraanjkalo; zagnali so suin, da je nekdo kupico ukradel. Hudobni človek urno teče k Mariji ter jo tatvine dolži; pa ji pravi, da le tako je ne bo izdal, ako mu stori po volji. Marija se hudo prestraši, pa zagotavlja, da ni nič kriva. Hudobec pa ji žuga, da jo bo pri gosposki tožil in jo tatvine prepričal, ako se mu ne uda. Marija mu mirno pravi: ,,Prijatelj, to bi bila vender prestrašna krivica, ako bi nedolžno v sinrtno nevarnost postavil, ker jaz ne vem za nobeno tatvino." Glovek vzame njeno vrečico ter izvleče iz nje ukradeno kupico. ,,Vidiš," zareži nad njo, ,,tvoja talvina je gotova, stori kar zahtevam, in ne bom te izdal, da obsojena ne boš." Marija pa stanovito in resno pravi: ,,Nikdar nikoli ne bom storila, kar zabtevaš; svojo čistost bom do" konca ohranila; rajša nedolžna umrjem, kakor da bi tvoji pohotni želji se udala." Iz tega je razvidno, da se ta knjiga ne snie v šolsko knjižnico uvrstiti. 2. knjiga so Slomšekovi nPastirxki listi". Pisateljevo ime nam je porok, da je knjiga dobra, a — Slomšek listov ni pisal za otroke, torej tudi knjiga ni za mladino. Ne sine se me napačno razumeti! Jaz smatram za otroke sposobno le to, kar morejo taisti zapopasti, razumeti, dušno prebaviti. Da šolska mladina pastirskih listov, dasi so zelo poljudno pisani, ne more razumeti, ini bode vsakdo rad pritrdil. Smejo jib brati sicer, a hasnilo jim bode malo — morebiti . eč škodovalo, ker otroci izgube veselje do branja, ako jim dajemo le take knjige, katerih ne razumejo, katere jih torej ne zaniraajo. Torej si tudi s to knjigo ne morerao pomagati, primorani smo jo djati v učiteljsko knjižnico. Ravno tako je tudi s 3. knjigo, z ,,Občuo zgodorino". Znanstvena je — pa za otroke preučena. Smeli bi jo tudi brati, -~ a težko, da bi jo ljudskošolski učenec prebral — najbrže bi jo prej popustil. Četrto knjigo: ,,Domači Hvinozdravnik" bodeš otroku takoj iz rok uzel, ako bi jo v taistib zapazil, če si le prej podobo na 189. strani v njej videl. Pa. če bi tudi te podobe ne bilo, ostalo bi branje te knjige otrokom brez haska; saj tudi ni njim nnmenjena, ampak pisana je za odrasle ljudi. Preostajeta torej še dve knjigi t. j. 5. , Večernice" in 6. nKoledar". Te dve sta boljši v tein oziru — a vender ni v s e dobro, kar je v njih. ,,Večernice" imajo za šolsko mladino dokaj primerno vsebino le ,,Škorčeva povest" je za taisto nerazumljiva. Škoda je tudi, da je v ,,Večernicah" natisnena povest ,,Žganjar", stara in vedno ista pesem! Vodopivec se je udal žganjepitju, zapravil vse svoje prenioženje in imetje in slednjič storil žalosten konec — ,,našli so ga . . . . v Oblančarjevem hlevu - mrtvega". Pri tej priložnosti moram svoje -- sicer nemerodajno — mnenje povedati, da namreč s takiini povestimi ne blaiirao bralcem srca, tem manj učenceni. Ako bi vedno strasti, grde navade, neznačaje, hudobije in sploh kar je slabega popisovali, bi se bralci temu tako privadili, da bi se jim to nič posebnega, nič gnusnega že ne zdelo, pač pa nekaj popolnoma navadnega. Glavni vzrok, da moji učenci od mene te knjige za branje dobili ne bodo je to, da je Vodopivec o č e in da ga rnora o t r o k njegov domu spravljati. Učitelji opisujeino otrokom roditelje kot najboljše, najbolj popolne ljudi, otroci imajo tudi n a v a d n o take misli o svojih in drugih roditeljih — a s pripovestimi tacega ali sličnega zadržaja se taka lepa mnenja vedno bolj uničujejo. Tej jednaka je tudi po vest v neki Mohorjevi knjigi — ne pade mi na uin v kateri — ,,Kriva pota". Tu je o č e na nepravein potu in sin ga mora spravljati na pravi pot. Narobe svet! Sicer se vse to v življenji res premnogokrat zgodi — a otrokom (jaz pišem le s svojega stališča) naj ostane to prikrito, saj bodo itak prezgodaj začeli spoznavati napake in pa slabo stran sveta. Veliko boljši od te povesti je spis: ,,Oče Cene. Uzor dobrega gospodarja in možaka poštenjaka". Kazati nain je mladini, kakšna bodi, ne kakšna ne sme biti. S tein se veliko več doseže. Ce otroku kažeš tam žalostno podobo žganjarja, učiš ga le, da nima na to stran kreniti, ne pokažeš pa mu pota, katerega naj se drži; tu pa predočiš mu uzor — najvišji cil, do katerega naj skuša povzdigniti se. ,,Cigani" so zelo zanimivo popisani — le — kar je že ocenitelj v ,,Slovencu" rekel — za ljudstvo — tem bolj za mladino — preučeno. ,.Zgodovinske povestice" in ,,Kratkočasnice in smešnice" so za šolarsko knjižnico zelo pripravne, ker vzbujajo v učencu veselje do branja. Ta knjiga ima torej le deloma za mladež sposobno vsebino. ,,Koledar" je jedina knjiga. katera je povsem sposobna za šolarsko knjižnico. Izmed vsega pa mi najbolj ugaja povest: ,,Ravna pot najboljša pot". Ta povest je zelo poučna, zanimiva in jedina izvzeta iz inladeniške dobe. Takih povestij nam manjka in takih naj si odbor skuša pridobiti. Tavno tako dobri in poučni so tudi životopisi dr. Mihaela Napotnika, Davorina Trstenjaka in Janeza Krst. Toniana. Torej od šestih knjig je za šolsko knjižnico pravo za pravo sposobna le jedna. (Dalje prihodnjič.) .7. Likar — Izluke. L i s t e k. Listi slovenskega pesimista. II. S pivškib planjav, 21. svečana. Gospod urednik! Zelo, zelo sein Vain bvaležen, da mi včasih pritrdite. O, to je mazilo za rnoje živce! A kaj bo saino to, če mi le pritrdite, jaz bi rad, čujte kaj"? — Jaz bi rad, da bi me včasih tudi kaj pohvalili. Hvala, hvala, ta še le dobro de. No, če me pa že nečete naravnost pohvaliti, pa vsaj recite, da sem barem pri Vas — dobro zapisan. Tudi to bode nekajToda že vidim, da ne bode nieesar iz te moke, ker sem baje preveč gostobeseden. Gostobesednost je sicer, tako pravijo, žensko svojstvo, a prime se rado tudi moških. Gostobesednost je mlatev prazne slame ali vežnja otrobov. Sedaj bode treba pravilo: ,Kadar ne veš kaj pametnega govoriti, pa molči", obrniti tako le: BKadar ne veš kaj pametnega govoriti, pa veži otrube, samo da bodo ljudje kaj slišali." V svojem času je potoval po Krasu cesar Janez. Tudi tedaj so nemščino neki zelo negovali. Sploh so Ijudje inislili. da je eesarju ustreženo najbolj s tem, če poslu.^a dolge — seveda nemške — govorance. Slovenci, kakor vedno lojalni, hitali so se, kdo bode več in bolje govoril. Novakov Janez je bil korenjak, da mu ni vsakdo kljuke stegnil, le škoda, da ni nemški znal. Tudi on je hotel cesarja počastiti s svojo ,govoranco". V ta namen se splazi v visoki zvonik, da bi tam cesar pao videl njegovo orjaško postavo in slišal cyklopski glas. Že je stopil na lino, da bi govoril, za pravo, da bi se drl, kar ga zavrne Gregor Okrpa, ki je v slabih časih čevlje mašil in se v vojakih naučil nekaj nemških besed: ,Molč; Golijat! Ne veš, da treba cesaja pozdraviti v nemškem jeziku." — Oni ga sili: ,,No, pa povej, kaj naj rečem! Za mene se skrij, saj si kakor šilo, Okrpa, povej!" — Okrpa stopi za Janeza, namuzne se učeno in reče: ,Gut'n Tag, Herr Kaiser!" Janez pa zavpije: ,Kuten tok ger Kajžar! Kaj pa zdaj, Okrpa?" — Oni hiti: ,1 no, kaj ne veš? Wunsch' ich ihnen." Janez pa: ,Vin — vin, še vina!" Njegov jezik se pač ni dal več ukreniti. .Okrpa, kaj pa zdaj", vpraša v zadregi. Okrpa sam ne ve več in Janez doda še iz lastne torbe: ,Dober dan Bog daj, gospod cesar Janez!" Ljudje so potem rekli, da sta Novakov Janez in pa Okrpa otrobe vezala v zvoniku. Njima samima se je pa zdelo, da sta zastran tega strašno imenitna. Vsak po svoje. Oprostite, gospod urednik, malo stran-potic-o. Novakov je mislil, da mora sploh nekaj govoriti, da bode cesar videl, kako je velik in krepak ter zato, da bodo Ijudje tudi njega slišali. Zato se govori mnogokrati tudi dandenašnji. Koliko ljube vežnje otrobov je, samo da se polnijo ušesa, da svet nekaj sliši; samo, da tisti, ki govori, sploh nekaj govori in — na drugi strani — tisti ki piše, sploli nekaj piše. V ti strašni kolobociji govorov in .govoranc" se pač ne bomo smeli čuditi, če se kdaj v prihodnjih časih zgodi, da bode kolega zahteval pri zkorovanji okr. društva, naj mu referent, razpravljaje čisto metodičen tema, reši — socijalno vprašanje. Pač nmogo! — Kdor veže otrobe. zgodi se mu labko, da kar v hipu nestane materijala in — nekaj treba reči, a kaj? Bev in mev ne, torej nekaj, kar pride prej na jezki. Zdaj pa gospod urednik, še jedno dve o tisti nasprotnosti za kulkaini, — ali ker upam, da me pohvalite — na javnem odru: Namignili ste mi bili, da naj eitam zadnje, recte pustne štev. _S1. N.". Obžalujem, da mi je vaš cenjeni svet prav nepotreben. Hlastno sein dan za dnem požiral .dušno pašo" iz kilornoterskib dopisov ,iz učiteljskih krogov", poleg tega sem si pa tudi mislil — svojo. Pesimisti smo rudni ljudje. Ker bi utegnile moje niisli koga venderle zaniinati, evo: Gospoda kolega sta sicer jako resno trdila vsak svojo, a pomislila nista, da je tedaj pust ,čas presneti". Hotela sta poraagati sebi in svojim tovarišem istega plačilnega razreda, toda bilo je že ,post festum". Ljudje pa, ki radi katero rečejo o učiteljstvu, gledali so to reč, skoinizgali z ramami, čitali in zopet čitali ter naposled zavalivši se za gorko peč k pustni ,,krači" in .krofom", rekli: ,,Naši učitelji pravijo, da imajo ,,Zvezo" raed seboj, a le do tedaj, ko so v jednaki bedi; če ima pa le jeden kaj več kot drugi, tedaj je pa ogenj v strehi!" Opazke so bile še huje. — Pravi čas za tako delo je bil pač prej. Tedaj bi se barem moglo reči, da vsakdo zagovarja stanovsJje koristi, sedaj je bilo pa to znak — stanovske zavisti. Uh, gospod urednik, koristi-zavisti, to tako nekam prijetno doni, uh, koristi-zavisti! Punktum!" Upajmo, upajmo kaj boljšega. Vreme se morda kmalu obrne na južno. Selilci se bodo vrnili čez moije in začudeno gledali — n-as učitelje, svoje zaščitnike. Bog ve, da li nas bodo spoznali vsled velike premembe — nove ojganizacije plač. Lastovka, ki gnezdi nad oknom moje spalnice, vem, da mi poreče: ,,Glej no, pustila sem te trdnega in s pravim humorom, sedaj si pa pesimist. Kaj ti niso povišali plače?" Namestu mene pa bode prijatelj vrabec na sosedovi strehi začivkal: Živ, živ. nekaterim nekaj, di-ugim nič, živ, živ, vsega skupaj malo! živ, živ, jaz sem pa gospod, ko sije'pomlari, živ!*' Da, da gospod urednik, tako nas bodo pozdravili tiči. Vse has bodo še poznali svoje znance-trpine, ki bomo primerno plačani še le tam, tam v večnosti. Torej zopet tolažba pesimistiška. Stanko Vraz pa poje: ,,Onstran groba nad ti cvate cvietom, Onstran groba tebe ljubav oeka!" Za sedaj pa moramo biti zadovoljni z vsein, kar pride od ,,zgoraj"; danes sneg, jutri dež, pojuteršnjem morda — preklje. ,,Alles gute kommt von oben." Tako je skusil Vaš pesimist. Iz devete dežele 18. sveč. — Kaj ne, da eudno zaglavje, gospod urednik! Skoraj gotovo niste mislili, da boste tudi iz devete dežele dobili kedaj kak dopis za Vaš cenjeni list. Pa kakor vidite je tako. Tudi v nas razširjen je Vaš list zelo in komaj čakamo vsake številke; ker vselej kaj novega in zanimivega zvemo iz učiteljskih krogov Vaše dežele. Tudi mnogo poučnih in zanimivih drugih sestavkov najderao v vsaki številki na izber. Vsekako je pa to najboljše spričalo za Vas, gospod urednik, da imate toliko sotrudnikov in častno je tudi za vse slovensko učiteljstvo, da se tako zaupno skleplje trudoljubivega in marljivega urcdnika prvega slovenskega šolskega lista. Vse to prav jasno priča, da je uredništvo ,Uč. Tov." v zvedenih in spretnih rokab. Jedino, kar nam v deveti deželi v časih ne ugaja, je to, da ste, g. urednik, tu pa tam malo preostri v uredniških opazkah. Prosim pa. nikarte takoj obsoditi mojega dopisa v nenasitljivi uredniški koš, le počakajte, se spogovoriva; znabiti se bodeva nazadnje vendar sporazumela, če si dobro odkrijeva vsak svoje misli. ,Clai-a pacta, boni amici". Znabiti se tudi nad nama ta pregovor uresniči. Nikarte torej misliti, gospod urednik, da ima moj dopis slabe ali zlobne namene. če se nekoliko zadenem ob Vas. Ne, nikakor ne, Poznate me, da Vas čislain in spoštujem. Sploh smo v nas dobri in odkritosrčni ljudje; kar imamo v srcu, to imamo takoj tudi na jeziku. Ponosni smo devetodeželani na to prirojeno lastnost, čeprav nam časi več škoduje, kakor koristi. Pa, kaj bi tako dolgo po ovinkih hodil! Vi pa tudi gotovo že (težko čakate, kaj Vam imara vender povedati. Torej ,,ad rem" : Rekel sem zgoraj, da ste včasih malo preostri v uredniškib opazkab. Tako n. pr. ste v zadnji ,Tov." številki kaj ostro krenili po prstih gg. Seljana in Tržana, ker sta bila nasprotnih niisli zaradi razvrstitve učiteljskih plač na Kranjskem po novem šolskem zakonu. Pravo za pravo so bili pa trije, kojim poročila ,izza kulis" niso povsem ugajala, a tretji — g. kolega Meščan je bil pri Vas v večjej milosti, da ste ga pustili v miru; mogoče je pa tudi, da ste ga nebote prezrli. Kdor ta peresni boj le od jedne strani opazuje, Vam mora, g. urednik prav dati, da ste udrihnili s svojirn špičastim peresom po razgrajajočib, ker prav lahko se trdi, da vsled tega kolikor toliko Društveni vestnik. Naznanilo in vabilo k občnemu zboru ,ueiteljskega drušlva za radovljiški", okraj kateri bode dne 2. malega travna t. 1. v šolskem poslopji radovljiškem. Začetek točno ob 10. uri dopoludne. Vspored. 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo o društvenem delovanji. 3. Blagajnikovo poročilo o stanji društvenega premoženja ter volitev treh pregledovalcev računov. 4. Metoda lepopisja in nje praktična vporaba — g. K. Simon. 5. Volitev petih delegatov v ,Zvezo." 0. Volitev novega odbora. 7. Posamezni nasveti. V očigled veliki važnosti občnib zborov sploh, želi obilne udeležbe odbor. Iz kainniškega okraja. (Vabilo.) .Kainniško učiteljsko društvo" bode zborovalo dne 2. malega travna t. 1. ob 7*10. Uri dopoludne v Mengši po sledečem vsporedu: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikovojn blagajnikovo poročilo. 3. Katere fizikalične aparate si učitelj labko naredi in kako naj jih vporablja? (Nadaljuje g. Frančišek Trost,*) 4. Volitev odbora in delegatov. 5. Nasveti. K obilni udeležbi valii odbor. lx fciorice. Vabilo. Občno zborovanje ,,učileljskega društva za Goriški okraj" bode dne 2. malega travna t. 1. ob (I. uri dupoludne v Gorici. Dnevni red: 1. Volitev delegatov v ,,Zvezo". 2. Poročilo o obrtnijskem teča.ji na Dunaji. 3. Peticija o uc-iteljskih plačab. 4. Posamezni predlogi. K obilni udeležitvi uljudno vabi odbor. Iz pedagrogriškegra društra v Krškem. (Vabilo.) Pedagogiško društvo bode nadaljevalo izdajo letnika in sicer s posebnim ozirom na speeijelno metodiko. Izdavanje spisov v posameznih zvezkili utegne se tudi izvršiti, ako se oglasi še vee društvenikov oziroma zadosti naročnikov. Prosimo torej slovensko učiteljstvo, da v polnem številu pristopi k društvu, ker le tedaj bode inogoee uspešneje delovati na pedagogiško slovstvenem polji.*) Pripravljeni smo tudi izdajati pedagogiške klasike, vzlasti take, ki so primerni prostemu ljudstvu. V ta namen pa potrebujemo vsestranske gmotne in duševne podpore. — Primerni spisi omenjenega zadržaja naj se dopošljejo vsaj do konca malega srpana t. 1. društvenemu odboru. Letnina znaša 1 gld. in 10 kr. za poštnino. V Krškem dne 1. sušca 1891. 1. Odhor. l/. našeg-a društva. Dne i. sušca 1891 je imel odbor svojo drugo sejo. G. predsednik pozdravi gg. odbornike, naznani, da je diplomo za častnega uda g. ravnatelja Praprotnika oddal tiskarni, in da so nova pravila potrjena. Sedaj bi postal »Tovariš« društvena lastnina, a morala bi se glava izprenieniti. Tudi bi prepifavanje naročnine v društvenino nied  letom provzročilo mnogo zmešnjave. Zaradi tega se sklene, da do konca leta 1891. ostane pri starein. Tajnik Furlan poro^a o delovanji društva od zadnje seje. G. Krulec predlaga naj se nova pravila v »Tuvariši« priobčijo; da pa drugemu gradivu ne vzainejo preveč prostora, naj se tiskajo z manjšimi črkanii. Za delegate ,,Zvezi" se volijo gg.: Žumei1 Andrej, voditelj I. m. š. etc, Kokalj Frančišek, učitelj II. m. š., Furlan Jakob, učitelj I. in. š. Namestnika: G. Raktelj Frančišek, voditeij II. m. š. in Bahovec Frančišek, učitelj II. m. š. Nadalje se sklene, da društvo ,,Popotniku" redno dopisuje. Poročevalcem se izvoli tajnik Furlan. G. predsednik želi kot urednik ,,Tovariša", da bi mu, ,,Zveza" važnejše sklepe naravnost pošiljala. Na predlog g. T o m š i č a pristopi društvo kot ud k ..Hrvatskemu pedagogiškemu di-uštvu". Knjižničar g. Kokalj, opomni, da mu še vedno knjig manjka, in da je v knjižnici nekaj nepopolnib knjig, nekaj letnikov itd. kar je brez vse vrednosti. To naj bi se kot nerabljivo odstranilo in če je mogoče prodalo. J. F. *) G. predavatclj, kntori niim je v toj stroki znan kot praktičen ueitelj, ustregel u:im bi, ako bi v nnšem listu priobčil zanimivo svojo razpravo. — U r e d *) Uelovanje peilagogiškega društva v Krškeni je toliko požrtovalno, ter za ugled našuga stanii koristno in častno, da v istini zasluži \ sestranske gmotne in duševne podpore. Vsak slovenaki učitelj podpiraj po svoji možnuati in zmožnoati to društvo! — U r e d. trpi ugled učiteljskega stanii. Le nekoliko preostra zdela se je nam v deveti deželi ta kazen. Pravim: nam; ker nas je bilo več v družbi,"ko smo se o tem pogovarjali. Jaz poznam g. Seljana in g. Tržana in vem, da nista imela namena črniti s tem ugleda svojega stanu, ampak besedila sta se samo za kruh; to je bil boj za obstanek. In kdo bi njima to tako zelo zameril! Tak boj je sleharnemu človeku prirojen, zakaj bi neki učitelj izjemo delalvtem! Ta ,prah", kojega sta s tem bojem piouzročila, ni napravil tako temne sence na učiteljstvo Vaše dežele, kakor Vi mislite in mi devetodeželani sodimo gg. Seljana in Tržana tudi mileje, kakor pa g. kolega iz nove Avstrije. Kolikor jaz g. kolego Tržana poznam, bi mu niti v i-anjab ne prišlo v glavo tak boj pričeti; on je le branil sebe in sovrstnike, sicer bi utegnil kdo misliti: qui tacet, consentire videtur. G. Seljan pa tudi ve, da se je nekoliko prenaglil. ker je vzdignil ta prehodni piš, tembolj ker se je zadeval ob zaslužne može višje šolske oblasti Vaše dežele; no — in če mu je žal in ni iniel slabega namena — bodite usmiljeni tudi ž njini. Saj veste, gospod urednik, da ,kosti", na kojih je kaj obirati, so redke prikazni v učiteljskem stanu. če Vam je šel torej ta ,,prah" v oči, z jednim potegljejem z roko črez oei si ga lahko zbrišete in videli bodete zopet dobro, da gg. Seljan in Tržan ,e tutti quanti* niso tako zelo nevarni uspešni izvršitvi programa slovenskega učiteljstva. Tako mnenje o njih imamo mi v deveti deželi. Prosiin pa, g. urednik, nikarte mi zameriti, da se drznem Vam to povedati; saj sem zgoraj omenil, da ima moj dopis najboljši namen. Prosim torej, milost ž njim! Če ne boste prestrogi, Vain bode še kaj poročal Vaš stari sotrudnik iz devete dežele. Z Bogom, pozdravljeni, gospod urednik!*) *)Vaši želji snio ustregji in priobčili dopis ekoro doalovuo ter se nadejamo, da tudi Vi ustrc/etu riHŠi žclji in kmalu zopet kaj pnročare iz clevete dežole. Dostavimo naj le icdno upazko. l'iah, ki g.ije vzdignil znani rpis", sicer ni tolik, da bi se ne niogel preneati, d;i bi bil le piš kaj kurisiil, a naše nmenjeje bilu: čemu zvoniti, ko je že pobila — toča. U r 0 .1 Naši dopisi. Iz kočevskefra okraja. (Slovensko šolstvo.) Lepo se razvija šolstvo v našem okraji, sedaj ima 58 učnih niest ter ga v tem oziru prekosi le postojinski s GO učnimi raesti. Razmerje med nemškimi in slovenskiini šolami je sledeee: 13 slovenskih s 26 razredi, 19 nemških z 31 razredi in nemško-slovenska jednorazrednica v Dragi. Utrakvistična jednorazrednica v Nemški Loki se bo izpremenila v nemško, slovenski otroci se bodo pa všolali v novo jednorazrednico v Čepljah (Črnoineljski okraj). V Lienfeldu se bo ustanovila nemška dvorazrednica. Lepo se razvija naše šolstvo, rekel sem, toda le riernško, slovensko je vedno na isti stopinji. Po raznieri prebivalstva bi človek pričakoval, da je večina šol slovenskih, a je baš narobe. Kje je iskati vzroka, da je '/¦» (dobra!) slovenskib otrok našega okraja brez vsakega pouka? Reciino kar naravnost: brezbrižnost, da! celo sovraštvo - v nekaterih krajih — do šole je vzrok tej žalostni prikazni. Naloga našega prihodnjega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika je, da se poprime z vso resnostjo dela za odpravo tega kričečega nedostatka! Jednorazrednice na Banji Loki, pri Fari in v Osilnici se morajo razširiti v dvorazrednice ter še jedna jednorazrednica ustanoviti v osilniški občini. Prej ko je mogoče se inora skrbeti za novo šolsko poslopje pri Fari, ki je sramota za 10. vek. Razven trirazrednice v Dobrepoljali razširijo naj se še trirazrednice v Velikih Laščah in Sodršiei v štirirazrednice. Potrebna je tudi jednorazredniea v Lužarjih. Jednorazrednic pri sv. Gregorji in na Robu ne kaže razširiti v dvorazrednici, nego preskrbeti se rnora za nekatere kraje ekskurendni pouk. Tudi za Ilovo Goro in Hočevje, ki sta všolani v Dobrepolje, preskrbeti bo treba ekskurendnega pouka. Ker je prenapolnjenim jednorazrednicam težko opravljati tak pouk, dobro bi bilo, da se ustanovi v velikolaškem sodnem okraji inesto potovalnega učitelja Jedna četrtina slovenskih otrok ne sme biti brez vsacega pouka, nekaj se mora storiti! Tudi z zamudami se bo moralo bolj strogo ravnati, ker za zanikarnost ni druzega mazila, nego kazen. Že od dne 15. malega srpana preteklega lela smo brez nadzornika ter željno pričakujemo njega irnenovanja. Upamo, da bo mož na pravem mcstu. Bog daj! Vaš ,,pesemist", g. urednik, mi je v 4. številki 1.1. nekoliko pokadil, kar pa moram odkloniti, kei- se nam je voz preobrnil. 0 učiteljskem društvu v našem okraji ne bo — če se sedanje žalostne razrnere ne spremene — tako kmalo slišati. Nesloga povsod. Toda niinio .... ,/. Z. Ve s t n i k. »dilasbena Matica v Ljnbljaiii". Zaznamek vseh inuzikalij, katere je izdala ,,Glasb. Matica v Ljubljani. XII. zcezek. Partitura. Nedved Anton. Štirji slovenski napevi za moški zbor poklonjeni pevskemu zboru ljubljanske čitalnice: 1. ,Zvezna". Bratje, v kolo se vstopimo. Moški zbor. 1. _V Ijubem si ostala kraji". Moški zbor. 3. ,Pod oknom". Luna sije, kladvo bije. Moški zbor in tenor-solo. 4. ,Slovo". Draga Minka bodi zdrava. Čveterospev. (Razprodano.) XIII. zvezek. Partitura. Foerster Anton. Osein napevov za moške glasove: 1. ,,Pjevajmo". Milina pjesrae naše razblažuje nam grud. Mnški zbor. 2. .Pobratimija". Naj čuje zemlja in nebo. Moški zbor. 3. BBohinjska". Gudapolna kranjska zemlja. Moški zbor. 4. .Zdravica". Kozarec v roke, veselje v srce. Moški zbor. 5. .Napitnica". Kak vinčice danes se sveti. Moški zbor. 6. ,Nočni pozdrav". Mjesec, zvjezde sjaju jasno. Čveterospev. 7. -Njoj". Ko ruža si Ti divna. Cveterospev. 8. ,Sokolska*. Podajmo si roke, Sokoli! Moški zbor. (Cena 60 kr.) XIV. zvezek. Partitura. Nedved Anton. .Slovo". Oh nocoj ?e. Moški zbor s tenor-solo. (Cena 30 kr.) XV. zvezek. Partitura. Foerster Anton. .Njega ni". Rože je na vrtu plela. Čveterospev. (Gena 40 kr.) XVI. zvezek. Partitura. 1. Volarič Hrabroslav. .Slovenski svet ti si krasan". Moški zbor. 2. Eisenbut Gjuro. _Ti" moja dušo, ti mi slast. čveterospev. 3. Dr. Ipavic B., ,,Planinska roža". Stoji v planini vas. Moški zbor s tenor-solo. 4. Fajgelj Danilo. .Pobratimija". Glasno v širnem krogu. Moški zbor. 5. Eisenhut Gjuro. .Uspavanka*. Sladka dušo, danak minu. Čveterospev. 6. Fajgelj Danilo. »Opomin k petju". Bratje zapojmo veselo. Moški zbor. 7. Razinger Anton. ,Za gore solnce mi zahaja". Moški zbor z bariton-solo. 8. Fajgelj Danilo. .Molitev za slovanski rod". Moški zbor. 9. Jahoda Konsta. »Dievče, čo že tonaš? (Slovaška narodna.)- Čveterospev. 10. Mašek Kamilo. ,Kaj bi mi srce ogrelo". Želim imeti si moči. Moški zbor ali čveterospev. (Cena 80 kr.) XX. zvezek. Partitura. Nedved Anton: 1. ,Pevčeva molitev". Moški zbor. 2. »Ljubezen in pomlad". Moški zbor. 3. ,Lahkonoč". Moški zbor. 4. ,Planinsko dekle". Moški zbor. 5. .Popotna pesem". Moški zbor. 6. ,Pri poroki". Moški zbor. Cena 50 kr. B. Mešani zbori. VI. zvezek. Partitura. Dr. B. Ipavic. BZvončki ubrani". 1. ,Roža". Sred' vasi so lipe tri. 2. ,Na hribih". Rad hodim na hribe. 3. ,Tak si lepa". Tak' si lepa, kakor zora. 4, .Želja". Le enkrat še. 5. »Zakaj me več ne l.jubiš". Vse misli, ki v prsih. 0. „0 polnoči". 0 polnoči moj duh bedi. 7. ,,Narodna". V dolinici studenček. 8. ,,Na tujem". Na strmo višavo, na goro jaz grem. 9. -Čuj! ojstra burja". Čuj! ojstra burja po polji brije. 10. _Vse že rožice so v cvetu". 11. ,Občutki". Ko zagledam jasne vas gore. (Razprodano.) XVII. zrezek. Partitura. Nedved Anton: 1. .Oblakom". Oj oblaki kam hitite. 2. ,Na goro". Na goro na strme vrhe. 3. ,Nazaj v planinski raj". Pod trto bivam zdaj. (Gena 50 kr.) XVIII. zcezek. Partitura. Foerster Anton: 1. ,Ah ni li zemljica krasna". 2. ^Domovina". Beseda sladka domovina. 3. nNaše gore". Mogočno se dvigajo naše gore. (Gena 50 kr.) XIX. zi-ezek, Partitura. P. Hugolin Sattner: 1. BNazaj v planinski raj". Pod trto biVam zdaj. 2. ,,Pn zimi iz šole". Vse belo, dol je bel in breg. 3. ,,Studenčku". Studenček pod skalo. 4. ,,Majniku v pozdrav''. Pozdravljam te, cveteči maj. 5. ,,Detetu". Dete sladko spavaj. 6. ,,Opomin k petju". V petji oglasimo. 7. ,,Na planine". Gori na planine. (Cena 50 kr.) Razumnost (Auffassungsgabe) pri moških in priženskah. V nekem angleškem listu obravnava G. J. Rnmanes razloček duševnih zmožnostij med ljudmi moškega in ženskega spola. Romanes naglaša, da je moška razsodnost (Urtheilskraft) povprečno večja kakor ženska, a v razumnosti (Auffassungsgabe) žena moža preseza. Houdin je poznal žene, ki so si čudovito dobro zapomnile zunanjost v vozu urno mimo vozečih se oseb. Povedale so lahko nele iz kakega blaga je obleka izdelana, ampak tudi, so li čipke z roko ali s strojem narejene. Roraanes posadil je več omikanih osob obojega spola za mizo. Poredoma rnorala je vsaka 20 vrstic v 10 sekundah prebrati, potem jim je vzel knjigo in vsaka je morala napisati, kar si je zapomnila. Ženske so zmagale, kajti one niso le hitreje brale, ampak o prebranem tudi bolje poročale. Neka soproga je štirikrat hitreje brala, Kot njen soprog. V tolažbo mož pristavljamo, da je veliko odličnih mož prav počasi bralo. Sch. & H. Razstava dr. Holuba na Dunaji. Pokroviteljstvo te razstave je prevzel nadvojvoda Frančišek Ferdinand d' Este. Razstavo bodo otvorili koncem meseca malega travna 1.1. Stroški so preračunjeni na 125.000 gld., a nabralo se je šele 83.400 gld. Po razstavi bode razdelil dr. Holub svoje zbirke šolam in muzejem. Drnštro v varstvo majhnih ptic. G. Mourgues, šolski nadzomik v Lodeve. doinislil si je, naj se med učenci posameznih šol otvoi-e društva, katere imajo namen, v gospodarstvenem interesu varovati male koristne ptice in tudi druge koristne živali tako n. pr. kuščarje, kornjače, krastače, slepce, krte itd. Društveni predsednik bi bil učitelj, častni predsednik občinski načelnik, tajnik jeden izmed učencev; odborniki, katerih pride 1 ali 2 na 20 članov, so šolski učenci. Pravi člani plačujejo 5 centimov (2 kr.) društvenine na lneseo. Podporni člani podpirajo društvo z darovi. Odbor se shaja vsak prvi četrtek v meseci. Vsako četrtletje pa poroča društvu o svojera delovanji in sicer prvo nedeljo v mesecih prosinec, mali traven, mali srpan in vinotok. V prvi polovici vinotoka ima društvo občni zbor. Nove člane sprejema samo odbor. Ako je članu dokazano, da se je pregrešil proti društvenim obvezam, izključi se iz društva za 3—6 mesecev. Nepoboljšljivi se ne sprejemajo. Osebe, ki niso šolski učenci ter razdirajo gnezda, ubijajo ptice in druge koristne živali, naznanjajo se občinskemu uradu in stavijo pod policijsko nadzorstvo. Društvenina se vporablja za dopisovanje s centralo v Lodeve, za nakupovanje knjig in nagrad onim članom, ki so bili najmarljivejši. Svojo marljivost dokazujejo s tem, da slučajno najdena gnezda naznanjajo odboru, kateri potein nanje pazi; da stavijo pticam hišice, jim po zimi potrešajo živeža itd. Predsednik ,centrale" v Lodeve je sous-prefect (podžupan), podpredsednika sta Lodeveski načelnik in šolski nadzornik, tajnik je ravnatelj ljudske šole, odborniki so okrajni zastopniki stanujoči v Lodeveu. Gentrala-daje svete, odgovarja vprašanjem; nji se predlagajo vsa izvestja pojedinih društev; ona daje kovati svetinje v nagrado onim članom, ki so bili posebno pridni itd. Vzgojna in gospodarstvena vrednost takega društva je velika. Ali bi se ne dalo kaj jednakega tudi po naših niestih, trgih in vaseh uvesti? ..Nap." Časopisje. Na zernlji izhaja primeroma 43.000 listov. Zjedinjene države v severni Ameriki imajo jih 17.000, Angleško 6000, Nemčija 5500, Francija 5000. Italija 1400, Avstrija 1200, Rusija 800, Holandija in Belgija po 300, Japonsko pa 2000. Iz Horjula. Rad bi si kupil Vuvknove napeve, da bi jih imel po dvoje, kar večkrat prav pride. Pri trgovcih in pri izdavatelju jih ni več dobiti. Samo 1. zvezek imain kot duplikat; manjka mi šcst zvezkov. Ako ima morda kdo iztned gosp. kolegov to blagd na razpolago ter ga nič ne rabi, prošen je, naj mi izvoli naznaniti število zvezkov in ceno. Janez Pokorn, učitelj. Sinešnica. Po noveni letu. Gospod učitelj vpraša deeka: .Rudolf, koliko ur ima dan?" Rudolf odgovori: ,,Petindvajset". Gospod učitelj začudeno reče: ,Od koga si to slišal!" Rudolf: ,Gospod učitelj ste sami pred kratkim iekli, da je zdaj dan že za jedno uro daljši". /alivala. Slavna ,,kmetska posojilnica na Vrhniki" je blagoizvolila tukajšnji šoli podariti znesek 10 gld. v podporo. Za ta velikodušni dar se podpisani slavno-isti najprisrčneje zahvaljuje. V Polbovem (iradcu dne 8. pušca 1891. Iran Bajec, š. vodja. Zahrala. Slavno podporno društvo ,,Narodna šola" v Ljubljani je blagoizvolila podariti tukajšnji šolski mladini obilo šolskega blaga. Podpisano šolsko voditeljstvo šteje si v dolžnost, da v imeni šolske mladeži izreka teni potem najtoplejšo zalivalo. Bog povrni! Voditeljstvo šole za silo v Velikem Trnu pri sv. Dubu dne 22. svečana 1891. Josip Osana, pom. učitelj. Zalivala. Preseljevaje se na Kranjsko kličcin prijateljem in znancern svojiiu srčni: ,.Z Bngoni!" Ob jednem tein potein zahvaljujein vse one. ki ao mi čestitali k mojeinu imenovanju. V Avberu dne 10. sušca 1891. Jrtnko Leban, naduritelj v Begunjab pri Oerkni<-i. Zahvala. Prekoristno društvo ,,Narodna šolaje blagoizvolilo puslati za uliogo šolsko inladino tukajšnje šole mnngo raznega šolskega blaga. Za ta blagi, dobrodošli dar se v iineni uboge mladine podpisani najtopleje zahvaljuje. Vodstvo dvorazrednico v °>!arem Trgu pri Poljanah dne 22. sveč.ina 1891. Krifitij Engelman, nadučitelj. /ahvala. — Slavna ,,Narodna šola" je oskrbela tukajšnji ljudski šoli za malo vsoto jako lepih učil po zelo znižani ceni. Tej pošiljatvi pa je še brezplačno pridejala obilo šolskega blaga za uboge učence. Prijetna dolžnost mi je za vse to v imeni šole in ubogo mladine slavni družbi in nje vodstvu izreči najprisrčnejšo zahvalo z iskreno željo, da bi ji v nje blagotvorno in največje hvale vredno delovanje dohajalo tudi obilo prepotrebnih gmotnih podpor! Vodstvo šole v Dolskem dne 18. svečana 1891. Anton Vrančič, učitelj. Listnica uredništva. G. J. ?f. na D.: Svoje niisli ste dobro razvili v poslani razpravi, vender bi bila taka razvrstitev preveč po ,,šabloni" ukrojena in bi se ne ozirala niti na krajevne razinere, niti na število otrok, kar je pa vsakakor treba. Ob priliki boino kaj pnrabili. Hvala! Oglasite se še! Daljšo razpravn o novi razvrst.it vi učiteljskih služeb prinesemo v priliodnji številki. — G. optimist: Danes smo dalipesiniistu bp^edo, ker se je prej oglasil. Prihodnjič govorite Vi. Gspč. J.: Lepa hvala za Vaše zanimanje za stvar, vender razprave ne moremo priobčiti, kerneinaranio, da bi sevsled tegana stvar jedno ali drugo stranpretiravala. — G. A. Jirak v kr. Vinogradih: Žopet Vas moramo zabvaliti za Vaše živo zanimanje in za Vašo požrtovalnost. Na kar ste nas v pismu opozorili, smo storili. G. prof. Nedved je bil prav vesel izročenih mu pevskih knjig. Samo jedno željo je še izrazil, katero Vam v njegovein inieni naznanjauio. Med poslanimi pesemskimi knjigaini ni nobene knjižice o teoriji, katero se da ljudskošolskemu otroku kot učna knjiga v roke. Ako se dobi kaka taka češka pesemska knjižica, bi g. profesorju prav ustregli, da mu jo preskrbite. S kolegijalnim pozdravom!