349
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Veliko se je poslednje dni govorilo, da še več ministrov bo stopilo iz svoje službe in ugibalo se je to in uno. Na to se je oglasil vladni časnik 3)Oest. Corr." in je rekel, da ni res, da bi še več ministrov se odpovedalo svoji službi za to, ker so si navskriž misel v važnih vladarstvenih zadevah; takih nasprotnih misel ni — pravi „0est. Corr." — tedaj tudi ni res, da bi se v vladarstvenih pravilih kaj premenilo.
—  Nekteri časniki pripovedujejo, da je sedanji gosp. minister notranjih oprav grof Gofuhovski, ko so mu cesar to novo službo ponudili, pred vstopom v ministerstvu 4 reči si pogodil: pervič, da se napravi vojno ministerstvo, drugič, da se armada zmanjša na število mirnih časov, tretjič, da se ustanovijo deželne namestništva, in četertič, da se ustanovi svobodna srenjska postava.
—   Vsi tukajšni časniki zagotovljajo, da kmali utegne priti oklic dveh važnih cesarskih ukazov, ktera bota zadevala dnarstvene reči našega cesarstva. Eni ukaz bo veleval napravo komisije, ktere namen ima biti do dobrega pretresti d n ar ni stan naše deržave in na-svetovati pomočke, kako bi se odpravile zadrege, v kterih se znajde deržavno dnarstvo; ta komisija ima nek obstati iz mnogih mož, ki jih bojo tergovci in obertniki pogiavnih mest našega cesarstva volili in kterim se bota pridružila še dva uradnika najvišje sodnije. Druga komisija pa, dokler ne bojo po vseh deželah ustanovljene deželne namestništva, bode pretresala deržavne dohodke in stroške vsakega leta od verste do verste; ta komisija bo obstala iz der-žavnega svetovavstva, kteremu se bo pridružilo nekoliko v dnarstvenih rečeh dobro izvedenih mož; še le po ti poti ustanovljeni prevdarek dohodkov in stroškov se bo predložil cesarju v poterjenje. Pravijo, da v malo dneh se bo vse to oklicalo, zraven tega pa se bo brez ovinkov na-znanje dalo, zakaj se je pri poslednjem deržavnem izposoj ilu leta 1854 namesto 500 milijonov 611 milij., tedaj za 111 milij. gold. več obligacij izdalo in toliko več dnarja na posodo vzelo, kakor je bilo rečeno. Ker je dnarni stan našega cesarstva res v veliki zadregi, je treba krepkih pomočkov, da se po poti občnega zaupanja rešijo pre-važne zadeve; za to vse željuo pričakuje novih naredb.
Iz Reke 24. okt. Včeraj zvečer ob šestih je razsajala tukaj morska troba s tako silnim viharjem, bliskanjem in tako ploho, da smo mislili, da je sodni dan; veliko dreves je vihar izruval, mnogo dimnikov poderl, več streh odkril in okinj pobil. Papirnica in nekteri mlini so veliko škodo terpeli.
Iz Padove. Po ukazu ces. ministerstva od 24. okt. so šole na vseučilišču padovanskem za pervo polovico letošnjega šolskega leta zaperli.
Iz Serbije. Iz Beligrada. Knez Miloš je glede na to, da kmetom živeža zmanjka, ako iz nevednosti ali zani-kernosti svojega polja ne obdelujejo dostojno, poljsko postavo od leta 1837 vnovič razglasiti dal. Ta postava, ki kaže knezovo skerb za svoje ljudstvo in je glede na ondi navadne občinske žitnice res potrebna, obsega 13 razdelkov. Važniše reči te postave so: Vsak oženjen kmet mora
na za to pripravnem polji ozimine sejati in sicer pšenice toliko, kolikor zemlje v 3 dneh izorje, ječmena v 2, reži pa v 1 dnevu. Kjer zemlja ni za ozimino, se mora toliko jarega žita vsejati: ječmena, ovsa, prosa itd.; vsak mora koruze sejati toliko, kolikor zemlje v 3 dneh pre-orje, krompirja toliko, kolikor je preorje v 1 dnevu; bolj ubogi pa o pol dnevu. Kdor toliko ne vseje, kolikor je predpisano, se mora kaznovati in s silo primorati; kdor več vseje, ga pohvalijo; komur pa zemlje manjka, seje kolikor more. Ozimina mora do sv. Mihela vsejana biti; jarina do druge polovice malega travna, koruza do sv. Miklavža perve dni majnika, proso do srede rožnika. Kdor posvetve ne opravi v pravem času, zapade kazni.
Iz Rusije. Iz Petro grad a. Po Stiglicu najpremož-niši tergovec Aleksjev v Moskavi, kteri je skoro celo tergovino z kitajskim čajem v svojih rokah imel, je za 3 milijone srebernih rubljev na kant prišel.
Iz Švajce. Iz Zurich-a. Zbor v Ziirieh-u je pri kraji; kaj je bilo tu sklenjeno, je sicer že precej znano, pa vendar vladno še ni razglašeno, ker pogodba se ni od dotičnih vladarjev podpisana. Angležki časnik „Timescc hoče o tej zadevi vse dobro vediti in pripoveduje med drugim to-le: Avstrijanska vlada se odpove Lombardii do tiste meje, ki bo po posebni komisii določena; Mantova in Peschiera ostanete Avstrii; cesar Napoleon da Lombar-dijo kralju sardinskemu. Sardinska vlada plača avstrijanski 40 milijonov goldinarjev in prevzame še 3 petinke lombardo-beneškega dolga; v vsem skupaj znaša tedaj dolg, ki ga Sardinija nase vzame, 250 milijonov frankov. Pravice toskan-ekega, parmiškega in modenežkega vladarja do njih dežel se jim prideržijo. Da se mir cerkvi in posvetna moč svetemu očetu papežu zagotovi, si bosta cesar francozki in avstrijanski prizadjala, papeža napraviti, da bo v svojem vladarstvu tiste prenaredbe vpeljal, ktere so v rimskih deželah potrebne, da se ljudstvo spet pomiruje, in ktere je že sv. oče papež sam za potrebne spoznal. Dalje si bota oba cesarja prizadjala napraviti zvezo vseh laških dežel, ktere namen ima biti obderžati samosvojnost in celoto Italije, povzdigniti blagor njeni in jo z domačo armado varovati notranjega in unanjega sovražnika itd. — Angležka vlada še zmiraj ni svojega dovoljenja dala za kongres o laških zadevah. Francozki časniki so za tega voljo že tako hudi na-njo, da pravijo, da tudi brez Angležev bode kongres.   Al to je lože rečeno kakor storjeno!
Iz Nemškega. Iz Vrati s lave. Car rusovski in vladar pruski sta se snidla tukaj. Kaj sta se pogovorila, se na drobno še ne ve; gotovo pa je nek, da namen tega shoda je bil se zediniti v tem, kako se bote ruska in pruska vlada obnašale v prihodnjih važnih zadevah, ako bi treba bilo Evropi mini varovati. Ker ste si zdaj pruska in angležka vlada posebno dobre, stopi po tej prijaznosti tudi angležka vlada v nekako ožjo zvezo z rusovsko vlado. To pa je tudi pruski vladi prav ljubo, zakaj zlo leti sum na to, da perva dežela, ktero bo Francoz napadel, utegne biti pruska; za to si že zdaj pripomočnikov iše, dokler ni še prepozno.
Iz Laškega. Iz Fiorence 21. oktobra. Po besedah ;?Moniteur Toscan." je cesar Napoleon toskanskim p o-slancom, ko so se mu unidan poklonili, sledeče odgovoril: wKer nisem obljub odvezan, ki sem jih storil o Vil-lafranki, Vam ne morem nič druzega svetovati kakor to, da sprejmete spet svojega prejšnega vladarja; on pa Vam bo zagotovil svobodno vladarstvo; da bi se kdo drug vtikal v toskanske zadeve, ne bom nikakor terpel; tudi Na-politancom ne bom tega dovolil. Več ne morem storiti kakor to kar je mogoče. Priporočam Vam še posebno, da obderžite postavni red v svoji deželi".
— Iz Parme 22. oktobra. Tudi tukajšni poslanci so razglasili odgovor, ki ga jim je cesar Napoleon dal. Obljubil jim je, da  bo  na  vso moč  podpiral  Lahe;  z silo
vojske se nihče ne bo vtikal v njih zadeve; sicer pa se ne more odvezati tega, kar je v Villafranki obljubil.
—   V nekterih časnikih se piše, da francozka vlada terja od sardinske odškodovanje za svojo pripomoč v poslednji vojski. To pa ni res; francozka dežela ne terja odškodovanja, al precej zamotano rajtengo imate nek te vladi mei' seboj. Francozka vlada je dolžna sardinski veliko milijonov za to, da je njeno armado s živežem oskerbovala v vojski na Laškem, — sardinska vlada pa je fraucozki se več milijonov dolžna za to, da je dobila od nje orožja in streliva za vojsko — in po tem takem je nek sardinska vlada  francozki  okoli 40 do 50 milijonov frankov
dolžna.
—   Iz Rima. Govori se, da sv. oče papež hočejo malteški red po vojaški osnovi ustanoviti in toliko regimentov napraviti, kolikor je katoliških vladarjev; vsak regiment bi potem imel ime po tisti katoliški deželi, v ktere imenu je postavljen.
—   Iz Napolitanskega. Tudi pri nas tli žerjavica nezadovoljnosti. Sicilijani ne marajo za napolitansko vlado; zato se je deputacija podala v London in hoče tu vse svoje žile napeti, da bi se Sicilija ločila od Napolitanskega.
—  Iz Toskane je šla deputacija tudi v Bero lin in Petrograd. Da jo je pruski minister prav prijazno sprejel in ji obljubil, da pruska vlada v kongresu ne bo nasprotovala Lahom, je že znano; kako pa je bila na Ru-sovskem sprejeta, se še ni slišalo.
— Iz Turina se piše, da je minister pravosodja škofu bergamaškemu ukazal, naj svoj poslednji pastirski list nazaj vzame, sicer bo mogel svojo škofijo zapustiti.
Iz Francozkega. Francozka armada na Laškem šteje 52.000 vojakov. Nekterim regimentom se je napovedalo, da bojo kmali svoje stanišče premenili; kam pa pridejo, se ne vejo. Gotovo je pa, da francozka armada ne bo še kmali zapustila laških dežel; kontrakti za meso so napravljeni   do majnika prihodnjega leta.
Iz Španjskega. Iz Madrida. Vlada je deržavnemu zboru naznanje dala, da bo Mar o kan co m vojsko napovedala. Deržavnemu zboru je to prav po volji, zato ji je obljubil vso svojo pripomoč. Francozka vlada podpira španjsko vlado o tem početji; al angležka vlada je francozki vediti dala, da nikakor ne bo terpela, da bi Španjoli napadli Marokance. To slišati, so časniki zagnali berž velik hrup, da zdaj je čas prišel, ko se bote angležka in francozka vlada sperle in odtod se utegne uneti vojska brez konca in kraja. Gotovo je, da maro-kanske ho matije zdaj v versti političnih zadev zvonec nosijo, — ali bo pa res tako hudo, kakor se misli, se še ne ve gotovo, ker španjska vlada noče na vrat na nos se v vojsko spustiti in je Marokancom dala 14 dni premislika, in po tem še le se bojo začele priprave na vojsko. V tem času pa utegne že marsikaj drugač biti. Poslednje novice Iz Londona pa vendar skor enoglasno terdijo, da Angleži v marokanski vojski ne bojo rok križem deržali, ker se jim je bati, da bi Španjci in Francozi si ne prisvojili te dežele, ua kteri je Angležem tudi zavolj kupčije veliko ležeče, ker se ona večidel z angležkim blagom oskerbuje; pa tudi zavoljo tega je Angležem tem v peti, ker potem bi Spanjci in Francozi posedli blizo 57 milj dolgo primorje, ki angležki terdnjavi v Gibraltaru ravno nasproti leži. Nikakor tedaj ni prezreti, da se tukaj kaj hudega kuha, in to toliko bolj, ker so strune med angležko in fran-cozko vlado že tako zlo napete, da se je bati, da bi zdaj in zdaj ne počile.
Iz Turškega. Iz Carigrada. Unidan je sultanovka Munira, hči turškega sultana in žena Mahmuda paša, sinčka rodila,   kterega  so   pa   po   turških   postavah,   čeravno  sta
350
mati in oče za-nj prosila, kmali po rojstvu zadavili. Neki evropejski poslanec, kteremu je grozovita turška postava znana, da nobeno dete m ozkega spola iz rodovine sultanove se ne sme pri življenji pustiti, je že pred sklenil ubraniti to ljuto razvado, al prepozno je zvedil rojstvo nesrečnega otročiča.
—   Veliki vezir Ali paša je od sultana slovo dobil in na mesto njegovo je stopil Rusom zlo prijazni Me-hemet Kibrisli paša. In to važno premem bo v turškem ministerstvu je napravila čerkeska deklica, tako lepa, da nikdar še ni človeško oko vidilo take zale ženske. Sultan jo ima zdaj v svojem haremu, in je nek v njeno lepoto tako zamaknjen, da ne sliši in ne vidi nič druzega kot to Cerkesnjo, ktero mu je daroval nje prejšni s 4 rusov-skimi redi okinčani gospodar.
—   Sliši se, da Be kir-a Efen di-a, enega izmed glavarjev poslednje turške zarote, so 7. oktobra v ječi zadavili, 14 učencom mornarske šole pa, ki so bili tudi v ta zaroto zapleteni, so obesili težke kugle na noge in jih potopili v morje.
Iz Avstralije. K nekemu angležkemu misijonarja pride nedavnej neki divjak ter ga prosi, naj bi ga kerstiL ^Koliko žen imaš?" ga vpraša misijonar. „Dve" — mu odgovori.    „Ako želiš keršen biti,   smeš le eno ženo imeti%
—   mu pravi gospodv   „Dobro!   se   bom pa znebil starejše"
—   reče divjak. — Cez en teden pride spet in želi keršen biti, rekoč, da ima zdaj le eno ženo. ,,Kam pa si druga djal?" Brez ovinkov divjak smehljaje odgovori: — „snedel sem jo".