GLAS
LETO XXIV. ŠT. 17 (1127) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 2. MAJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Pokoli kristjanov in
brezbrižnost Zahoda
  o je v začetku velikega tedna zagorela ena na-
jlepših evropskih cerkva, katedrala Notre Da-
me, za katero imamo tudi slovenski izraz Naša
Gospa, je francoski predsednik Macron že po ne-
kaj minutah dal izjavo, da je šlo za malomarnost
delavcev, ki so popravljali streho tega bisera sve-
tovne umetnosti, kot da bi se bal počakati prei-
skavo, ki bi lahko pokazala, da je šlo za namerni
zažig. Osuplost Zahoda je bila podobna tisti, ko
smo nemo gledali stolpnici v New Yorku, ki sta
zgoreli in se zrušili pred leti. Hvala Bogu v Parizu
v ognju ni bilo žrtev. Odzivi so bili taki in dru-
gačni, predvsem so vsi poudarjali, kakšna škoda
se je zgodila svetovni kulturni dediščini. Zelo ma-
lo je bilo tistih, ki so na prvo mesto postavili dej-
stvo, da je Notre Dame najprej krščansko svetišče
in šele nato biser gotike, ki že sama po sebi zavrača
tudi v naših krajih razširjeno mnenje, zmotno, a
razširjeno, da je bil srednji vek temačen in grd. Če
se tu ne bi zaustavil pri hudo bolni slovenski
družbi v domovini Sloveniji, kjer veliko število
ljudi z jedko privoščljivostjo vedno grdo in zlona-
merno govori o krščanstvu in Cerkvi, bi rad pou-
daril predvsem to pogubno brezbrižnost Zahoda,
v katerem nam je dano živeti, tudi kristjanom, ki
nas je iz dneva v dan manj in se to še kako pozna
predvsem v sredstvih javnega obveščanja. In se
prav zato vedno znova govori samo o kulturni de-
diščini in ne o krščanskih cerkvah in se zato na-
merno in brezbrižno omalovažuje vse, kar smo
Cerkev in kristjani naredili dobrega in lepega skozi
dvajset stoletij, v zameno pa vedno znova izpo-
stavlja le in zgolj stranpoti Cerkve in posameznih
grešnih kristjanov. Seveda k našemu nelagodju
niso prispevale samo podobe goreče Notre Dame,
v kateri se je kristjan po eni strani čutil bližje Bogu,
saj sta ga že sama zgradba svetišča in njena lepota
dobesedno dvigovali kvišku, kot tudi ne fotogra-
fije škodoželjno režečih se muslimanov, ki so opa-
zovali požar notredamske cerkve, ampak predv-
sem brezbrižnost Zahoda in poročanje večine sve-
tovnih medijev, ki so govorili o umetniški vred-
nosti pariške katedrale, a o krščanski simboliki ni-
so povedali ničesar. Kot da kar naenkrat Notre Da-
me ne bi bila krščansko svetišče, ampak le dragulj
gotike. Večina tistih, ki smo imeli srečo biti večkrat
v tej krasni cerkvi, smo po eni strani občudovali
njeno lepoto, po drugi strani pa nas je vedno zno-
va prizadelo dejstvo, da smo pri sveti maši bili po-
tisnjeni, maloštevilni, vedno maloštevilni!, v kak
stranski kot, da smo lahko prisostvovali bogo-
služju sredi turističnega bazarja. Če nas je ob obi-
sku Notre Dame neverjetna lepota cerkve dobe-
sedno vlekla kvišku, nas je moteči vrvež turistov
dobesedno prizemljal in odvračal od svetega.
Če se dobro spomnim, je bil Miguel de Unamuno
tisti, ki je nekje zapisal, da “še tako velika umet-
niška mojstrovina ni vredna enega samega in naj-
manjšega človeškega življenja”. Bral sem ga, ko
sem v Toskani občudoval vrh krščanske in svetov-
ne umetnosti, kar je italijanska renesansa. Bolela
me je ta njegova misel, a sem kasneje razumel, da
je ta veliki Bask hotel poudariti svetost človeškega
življenja, kajti vsak človek, prav vsak posameznik,
je narejen po Božji podobi. In zato nas je strašno
prizadel pokol kristjanov na Šrilanki na Veliko
noč. Muslimanski skrajneži se razstrelijo, da druge
pobijejo, in verjamejo, da gredo v nebesa s tem
dejanjem. S takimi ljudmi, ki to počno in verja-
mejo, da gredo v nebesa zaradi sejanja smrti, ni-
mamo česa govoriti, je bila pred leti jasna italijan-
ska nobelovka Rita Levi Montalcini, ki sicer ni
imela milosti vere.
K
Smrt v duhovniških vrstah
Na veliki četrtek
je umrl g. Jože
Markuža. Po
pogrebu
v Zgoniku so ga
pokopali
v Nabrežini
4
11
Foto DP 
Ob 25. aprilu
Namesto združevanja
razdvajanja!
  udi letos smo bili ob Prazniku osvoboditve
v naših krajih priče razdvajanjem. Najbolj
boleče je to prišlo do izraza v edinem naci-
stičnem taborišču v Italiji, v tržaški Rižarni, kjer je
našlo kruto smrt veliko naših ljudi. V dnevnem ti-
sku in v elektronskih medijih ste sledili žgočim po-
lemikam, ki so dogajanje v Rižarni in odnos oblasti
ter različnih ljudi spremljali. Od nedostojnega oma-
lovaževanja žrtev fašizma in nacizma pa vse do
omalovaževanja odporniškega gibanja v Italiji in
seveda posredno do našega, slovenskega odpor-
niškega gibanja, vsega je bilo, preveč! Žaljivo do
vseh žrtev fašizma in nacizma, grdo do vseh nas, ki
smo vse prevečkrat že samo zato, ker smo Slovenci,
deležni omalovaževanja. Kot da bi Rižarna sploh
lahko razdruževala! Le kako je možno, da smo da-
nes še lahko priča takemu barbarstvu? Osvoboditev
izpod črnega fašizma in zlega nacizma je bila velika
stvar, žrtev pa se moramo spominjati, da se podob-
ni pogromi nikdar več ne bodo ponavljali!
S spoštovanjem in pieteto, s hvaležnostjo moramo
to početi!
T
www.noviglas.eu
Slovesna blagoslovitev nekdanjega
senika ob koči sv. Jožefa v Žabnicah
Svečanost v Padovi
P. Placido
Cortese na spletu
  inoriti iz bazilike sv. Antona v Padovi
so tudi letošnji dan italijanske osvo-
boditve, 25. april, posvetili svojemu
sobratu, spovedniku, časnikarju in uredniku,
žrtvi nacistov, kandidatu za oltar p. Placidu Cor-
teseju (1907–44). Na sam praznik so popoldne
priredili najprej srečanje v Dvorani teološkega
študija, sledila je maša v baziliki.
Kot je znano, je p. Cortese pomemben tudi za
Hrvate, saj se je rodil na Cresu in je do prihoda
Italije obiskoval hrvaško osnovno šolo Družbe
sv. Cirila in Metoda, predvsem pa za Slovence,
saj je pomagal našim internirancem v taborišču
Chiesanuova in drugje ter sodeloval tudi z
našim demokratičnim odporom, kar je napo-
sled plačal z življenjem v mučilnicah gestapa
na Oberdankovem trgu v Trstu.
Udeležence je najprej pozdravil rektor bazilike
sv. Antona p. Oliviero Svanera. Vicepostulator
v postopku za razglasitev p. Corteseja za
blaženega, p. Giorgio Laggioni (pred njim je to
službo uspešno opravljal zdaj ostareli p. Tito
Magnani), pa jih je prijetno presenetil z vestjo,
da je predsednik republike Sergio Mattarella ka-
ko uro prej med govorom o boju proti nacifašiz-
mu in za demokracijo na proslavi v Vittoriu Ve-
netu opozoril tudi na kruto smrt p. Corteseja.
Mattarella je o patru že govoril pred leti v Mila-
nu, nato mu je posmrtno podelil zlato kolajno
za civilne zasluge. P. Laggioni pa je glede beati-
fikacijskega postopka povedal, da je gradivo o
kandidatu za blaženost (“Positio”) že pozitivno
prestalo pregled zgodovinskih strokovnjakov na
Kongregaciji za zadeve svetnikov, marca 2020
pa ga bodo pregledali teološki strokovnjaki.
/ str. 5
M
Ob 25. aprilu, dnevu osvoboditve
Govor mladega
študenta v Rižarni
  ladi študent
Danilo
Devetak je v
imenu društva Deina,
ki je priredilo
spominsko potovanje v
Auschwitz, imel poseg v
neuradnem delu
proslave ob 25. aprilu v
Rižarni, kjer so ločeno
sodelovale s Tržaškim
partizanskim pevskim
zborom vsedržavne
organizacije partizanov
ANPI-VZPI,
deportirancev ANED,
Cgil, Udi, Arci in Arcigay, Stranke
komunistične prenove - Slovenske levice in
druge levičarske organizacije in skupine,
predvsem pa tisočglava množica ljudi, ki jim
je 25. april pri srcu. O svoji izkušnji obiska
nemških koncentracijskih taborišč je poleg
Danila Devetaka spregovorila še dijakinja
tržaškega liceja Petrarca Giovanna Gulli. Misli
Danila Devetaka objavljamo v celoti.
“Februarja smo z drugimi študenti šli na Pol-
jsko, da bi si ogledali taborišči Auschwitz in
Birkenau. Zame se to potovanje še nadaljuje,
kajti tovrstna izkušnja spremeni tako tebe kot
tudi tvoj pogled na svet za vedno, in sicer z
ozaveščanjem.
Dan, ko smo šli v poljski taborišči, imam za
enega najpomembnejših v svojem življenju,
saj so se takrat v meni spojile zelo različne
emocije in globoke misli.
/ str. 11
M
Svet okrog nas2. maja 20192
Povejmo na glas
Gretino sporočilo ni vsem všeč
  Dvorana državnega sveta RS: Svečana podelitev nagrad 
Sedem mladih nagrajenih
raziskovalk
LJUBLJANA 
  torek, 16. aprila 2019, je
v dvorani Državnega sve-
ta RS potekala svečana
razglasitev in podelitev nagrad
Urada Vlade Republike Slovenije
za Slovence v zamejstvu in po
svetu ob koncu 17. nagradnega
natečaja za diplomska, magi-
strska in doktorska dela s po-
dročja slovenskega izseljenstva
in zamejstva.
Namen natečaja je spodbujanje
raziskovalne dejavnosti na po-
dročju zamejske in izseljenske te-
matike in s tem krepitev zavesti
o njeni pomembnosti za ohran-
janje slovenske identitete v ma-
tični domovini in zunaj njenih
meja.
Podelitve so se udeležile nagra-
jenke, njihovi mentorji in sorod-
niki, člani strokovne komisije za
nagradni natečaj, predsednik
Državnega sveta RS Alojz Kovšca,
ki je navzoče tudi pozdravil,
predsednica komisije DZ za od-
nose s Slovenci v zamejstvu in
po svetu Ljudmila Novak, pred-
stavniki številnih znanstvenih,
strokovnih, kulturnih, vladnih
in nevladnih organizacij, ki se
ukvarjajo s tematiko Slovencev
v zamejstvu in po svetu, pa seve-
da mediji.
Kot predstojnik organizatorja
natečaja je navzoče pozdravil tu-
di Peter Česnik, minister za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu.
Slovesnost so popestrili Flora
Hawlina, Isabella Černigoj Pete
in Vid Ožbolt, člani godalnega
tria Konservatorija za glasbo in
balet Ljubljana.
Na XVII. natečaj Urada je sicer
prispelo 17 nalog, od tega 5 o te-
mi Slovencev po svetu in 12 o te-
mi Slovencev v sosednjih
državah. Na dosedanjih 17 na-
V tečajev je prispelo skupno 321nalog, nagrajenih pa je bilo 106.Na podlagi ocene strokovne ko-
misije je Peter Česnik, minister
za Slovence v zamejstvu in po
svetu, dodelil sedem nagrad.
Nagrade Urada za XVII. natečaj
prejmejo:
IZSELJENSTVO
1. nagrada: se ne podeli.
2. nagrada: Neža Hvale, Berlin,
Ig, magisterij
Migracije Slovencev v Berlin v
času Socialistične federativne re-
publike Jugoslavije
Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za etnologijo
in kulturno antropologijo
Mentorica: dr. Mateja Habinc
3. nagrada (podelita se dve): La-
risa Petrič, Ljubljana, magisterij
Domači okusi v novih okoljih:
Kako in zakaj jih iščemo?
Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za etnologijo
in kulturno antropologijo
Mentor: dr. Bojan Baskar
So-mentorica: doc. dr. Mateja
Habinc
3. nagrada (podelita se dve): Kat-
ja Urbančič, Buenos Aires, diplo-
ma
56° Dia de la juventud eslovena
de San Justo
Universidad Nacional de La Ma-
tanza
Mentorica: mag. Miriam A. Gior-
getti.
ZAMEJSTVO
1. nagrada: Bernarda Volavšek
Kurasch, Celovec, doktorat
Slovenščina v novi srednji šoli –
Organizacijski okvir, integrativ-
ni pouk in leposlovje
Alpen-Adria Universität Klagen-
furt, Fakultät für Kulturwissen-
schaften
Mentor: dr. Peter Svetina
So-mentor: dr. Vladimir Wakou-
nig
2. nagrada: Eva-Maria Verhnjak-
Pikalo, Libuče, Pliberk, doktorat
Ein Leben für die Muttersprache
– Zur Darstellung der Frau im li-
terarischen Werk der Kärntner
Slowenin Milka Hartman (Vse
življenje za materinščino – Podo-
ba ženske v literarnem opusu ko-
roške Slovenke Milke Hartman
Alpe-Adria Universität Klagen-
furt, Institut für Kulturanalyse
Mentor: dr. Peter Svetina
So-mentor: dr. Johann Strutz
3. nagrada: Tamara Suligoi, Go-
rica, magisterij
Slovenščina v stiku: primer slo-
venskih ustanov, društev, zvez in
organizacij v Gorici in njeni po-
krajini
Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za prevajal-
stvo
Mentorica: doc. dr. Tamara Mi-
količ Južnič
Posebna nagrada za diplomska
dela nižje stopnje bolonjskega
študija:
Janika Škerl, Nabrežina, diplo-
ma, nižja stopnja
Izpeljava komunikacijskega mo-
dela posredovanja književnosti
na podlagi analize pravljice po
Proppovih funkcijah v vrtcu s
slovenskim učnim jezikom v Ita-
liji
Univerza na Primorskem, Peda-
goška fakulteta
Mentorica: dr. Barbara Baloh
POHVALA - Tina Kraner, Mari-
bor, magisterij: Dvokulturnost
in medkulturnost na avstrijskem
Koroškem, s posebnim ozirom
na delo Florjana Lipuša
Univerza v Mariboru
Filozofska fakulteta
Mentorica: dr. Silvija Borovnik
Solidarnostna gesta časnikarjev
Zbirajo prispevke za
družino Roberta Farmija
  unija bo poteklo leto od
smrti Roberta Farmija, 49-let-
nega tiskarja, ki si je vzel
življenje v tiskarni pri Sovodnjah
ob Soči, kjer je bil zaposlen. Do-
ma je bil iz kraja Segnacco pri
Čenti (Tarcento), bil je poročen
in imel otroka, Alessia, ki končuje
nižjo srednjo šolo in se želi vpi-
sati na znanstveni licej. Žena An-
gela si je po tragediji zavihala ro-
kave in se skuša prebiti po težki
izgubi in preizkušnji. Novinarski
krožek v Trstu se je odločil za so-
lidarnostno akcijo v pomoč po-
gumni ženi in sinčku pri nadal-
jevanju šolanja. Tako je v taj-
ništvu Krožka na voljo “dobro-
delni hranilnik” za zbiranje pro-
stovoljnih prispevkov in ta bo na
razpolago v ta namen tudi ob
raznih priložnostih.
Farmijeva smrt je posledica glo-
boke krize, v kateri se nahaja tra-
J dicionalni svet informacije. Pod-jetja s tega področja so v težavahin prisiljena v boleča krčenja. Na-
stalih izgub pa niso nadomestile
nove spletne pobude. Ves infor-
macijski sistem se je znašel na
križpotju, kjer se vprašanja ino-
vacije stikajo z vprašanji pravice,
razlogi trga z družbeno in indi-
vidualno etiko. Založniki in av-
torji tiskanih medijev ter sami
državni sistemi so povsem razo-
roženi ob tehnološki nadvladi in
zakonski anarhiji, na nacionalni
in mednarodni ravni, ki jih pred-
stavljajo novi družbeni mediji.
Zato je solidarnostna gesta v prid
družini pokojnega Roberta Far-
mija lahko pomenljiv znak, da se
javnost zaveda težav, ki pestijo
svet dela in ne samo tiska, ter da
lahko po svoje pomaga mlade-
mu fantu, ki je prerano izgubil
očeta.
Deželno združenje tiska FJK - As-
sostampa FVG pristopa k pobudi
Novinarskega krožka iz Trsta v
pomoč družini Roberta Farmija
in vabi vse kolege ter druge
občane k sodelovanju. Na nedav-
nem deželnem občnem zboru v
Trstu so, ob udeležbi generalnega
sekretarja FNSI Raffaeleja Lorus-
sa, prisotni člani novinarskega
sindikata prispevali v ta namen.
Kdor pa ne more priti v tržaške
urade Assostampa oz. v tajništvo
tržaškega novinarskega krožka,
na Korzu Italia št. 13 (ponedeljek
- petek, 9.00 - 15.00), lahko pri-
speva na bančni račun Assostam-
pa FVG pri naslednjih tržaških
bankah z navedbo (causale) “Per
Roberto Farmi”: ZKB, Riva Gulli
4, IBAN IT 34 O 08928 02205
010000034417; Monte dei Paschi
di Siena, Borzni trg, IBAN IT 50
H 01030 02230 000002958532.
  erjetno ni veliko presenečenje, da so se
v medijih pojavili ostri ugovori zoper
šestnajstletno Greto, ki je po celem sve-
tu povezala svoje mlade vrstnike s pozivom,
kako je končno nujno nekaj odločnega storiti
za ukrotitev podnebnih sprememb. Ni veliko
presenečenje, saj dandanes ni nič več sveto,
kot pravimo, in so deležne napadov tudi na-
jlepše pobude, ker je že kar pravilo, da je do-
voljeno prav vsaki stvari pripisati slabe in ne-
poštene namene. Jasno je, da so Greta in s tem
seveda vsi njeni mladi somišljeniki deležni
grobih očitkov in zavračanj s strani vseh tistih,
ki v podnebnih spremembah ne vidijo pro-
blema ali ga sploh ne priznajo in s tem potrju-
jejo vse prebledo okoljsko politiko. Jasno je
tudi, da sporočilo določene osebe ali gibanja
razvodeniš in razvrednotiš tako, da razvred-
notiš osebo, razgališ njeno zasebnost in kažeš
s prstom na menda nečiste nagibe, ki so pravi
izvor le na videz plemenitih besed. V tem smi-
slu naj bi bila Greta lutka v rokah pridobit-
niškega marketinga, ki sta ga sprožila njena
mama in oče. Že tadva sta sumljiva, saj je ma-
ma Malena Ernman operna pevka in tudi
uspešna izvajalka zabavne glasbe, leta 2009 je
zastopala Švedsko na pesmi Evrovizije, oče
Svante Thunberg pa je igralec, avtor in produ-
cent, kar vse skupaj trka na stare predsodke:
mama pevka zabavne glasbe in oče igralec, vse
to diši po nesolidnosti. Res da je Gretina ma-
ma angažirana za isto stvar, namreč za zdravo
podnebje, a sedaj je potisnila v isto igro še
hčer, s katero bo mogoče zaslužiti dosti več.
Greta je namreč videti mlajša, kot je v resnici,
ker boleha za avtizmom, prav zato pa je kot
žrtev te bolezni prepričljivo pretresljiva podo-
ba, ki lahko pritegne množice in toliko bolj
marketinški stroj in njegove dobičke. V resnici
pa gre za aspergerjev sindrom, ki za razliko od
avtizma v bistvu ohranja spoznavne in jezi-
kovne sposobnosti. Za vsemi tukaj navedeni-
mi napadi na Greto seveda stojijo veliki kapi-
tali, ki ne želijo zapravljati denarja za zdravo
podnebje, in kar je še huje, miselnost številnih
ljudi, ki so vede ali nevede v njihovi službi in
tudi do mladoletnih nimajo obzira. Zato bo
boj za zaustavitev uničevanja narave zelo dolg
in bo trajal leta, pravi Greta, saj se po svetov-
nih manifestacijah najmlajše generacije ni
zgodilo nič, politika ni v ničemer pospešila
sedanjo prepočasno skrb za okolje. Tu se je
mogoče vprašati, kaj o vse bolj poškodovani
naravi mislijo ali ne mislijo milijonske
množice, se jim zdi dobro, kar se dogaja? Te
milijonske množice ne vidijo nevarnosti, ki
prihajajo iz vse bolj obolele narave in če jih
vidijo, zakaj molčijo, zakaj ne izvolijo politiko,
ki bi zares ukrepala? Hrana je vse bolj škodlji-
va, industrijski odpadki ogrožajo pitno vodo,
onesnaženje zraka stopnjuje dihalne in druge
bolezni in pojavile so se tudi ocene, kolikim
ljudem se zaradi vsega tega skrajša življenje.
Svoj glas je morala dvigniti Greta in upati je,
da ne bo nerazsodno utišan.
Janez Povše
V
Podobe, ki jih ne bomo mogli pozabiti
Notredamska
katedrala v plamenih
  namenito pariško
gotsko katedralo
Notre-Dame, ene-
ga izmed simbolov Pari-
za in Francije, je 15. apri-
la zajel obsežen požar.
Žrtev ni bilo, zrušila pa
sta se 93 metrov visoki
stolpič in streha iz 12.
stoletja. Gasilci so po de-
veturnem boju z ognjem
uspeli ohraniti kon-
strukcijo katedrale in
rešiti najpomembnejša
umetniška dela. Pri
gašenju jih je sodelovalo okoli
400. Pred ognjem jim je uspelo
rešiti večino umetnin in relikvij,
med drugim trnjevo krono in
16 bakrenih kipov, ki so ob-
Z
krožali stolpič. Številni Francozi
so kmalu po požaru obljubili
donacije v višini več sto milijo-
nov evrov za obnovo. Francoski
predsednik Macron je izjavil:
“Kot vsi sodržavljani sem nocoj
žalosten, ko vidim goreti ta del
nas”. Predsednik Evropske ko-
misije Jean-Claude Juncker je
poudaril, da “pariška katedrala
pripada vsemu človeštvu”. Iz
Francoske škofovske konference
so sporočili, da “gori po-
memben kraj katoliške
cerkve”. Vatikan je kate-
dralo označil za “simbol
krščanstva v Franciji in
drugje po svetu”, Borut
Pahor za simbol franco-
ske in svetovne kulture,
umetnosti, duha in razu-
ma.
Katedrala Notre-Dame,
ki je bila večinoma do-
končana leta 1260, je kot
biser gotske arhitekture
ena najbolj obiskanih
zgodovinskih in umet-
niških znamenitosti v Evropi. Že
dolgo velja za simbol francoske,
evropske in svetovne umetnosti.
Vsako leto jo obišče tudi več kot
13 milijonov turistov.
Slovenska senatorka v Rimu Tat-
jana Rojc se je v nedeljo, 28. apri-
la, udeležila svete maše v spomin
na žrtve nacističnega nasilja v
Terzu d'Aquileia v Furlanski
nižini in po maši skupaj s tam-
kajšnjim županom Michelom
Tibaldom spregovorila pred spo-
menikom trinajstim fantom in
možem, ki so jih na ta dan leta
1945 nacisti iz maščevanja ustre-
lili kot talce. Senatorka Tatjana
Rojc je imela odličen govor, v ka-
terem se je zavzela za budnost
pred današnjimi fašizmi vseh
barv in za ohranjanje svetlega
spomina na vse žrtve nacistične-
ga nasilja.
Foto JMP
Aktualno 2. maja 2019 3
  Slovesna blagoslovitev obnovljenega senika ob koči sv. Jožefa
Novi dom naj bo kraj ohranjanja verskih,
narodnih in občestvenih vrednot
ŽABNICE 
   o je dan, ki ga je na-
redil Gospod, raduj-
mo se in se ga veseli-
mo” (Psalm 118, 24). Tako bi lah-
ko vzkliknili s psalmistom vsi, ki
smo se na velikonočni ponedel-
jek, 22. aprila 2019, udeležili
prisrčne slovesnosti ob odprtju
prenovljenega senika ob koči sv.
Jožefa v Žabnicah. Kot sta se
učenca odpravila v Emavs, tako
se je veliko število Slovencev iz
Goriške z dvema avtobusoma in
osebnimi avtomobili odpeljalo v
Kanalsko dolino, da ne bi zamu-
dili svečanega trenutka. Krasno,
toplo pomladno sonce je kot
božji dar z nebes spremljalo vse
dogajanje na obširnem travniku,
na katerem je do pred štirimi leti
stal senik, še zadnji pomnik nek-
daj popolnoma kmečke vasice,
zdaj pa se na njegovem mestu
dviga lepa, prostorna počitniška
hiša z že opremljeno kuhinjo, ve-
liko jedilnico-predavalnico, so-
bami za družine in skupnim,
ličnim “podstrešnim” ležiščem,
tremi kopalnicami (tudi za ljudi
s posebnimi potrebami) in peti-
mi prhami. Vse
je bilo dograjeno
po zakonskih do-
ločilih, ki so že
zdaj v veljavi, in
tistimi, ki bodo
odobrena v l.
2020. Tako je za-
gotovil g. Mari-
jan Markežič,
predsednik Fun-
dacije Gorica, ki
je dobesedno
izredno žilava
gonilna sila in se-
veda duša obno-
vitvenih del v
Žabnicah. Brez
njegovega fi-
zičnega zagnane-
ga, trmastega,
vztrajnega
požrtvovanja, tu-
di neutrudljivega tekanja po ura-
dih, in brez njegove zmožnosti
zbrati okoli sebe živahno delav-
no ekipo bi prenova gotovo ne
stekla in se v tako kratkem času
tudi končala. Prav v zahvalo Bo-
gu za vse to in za pokojne, ki so
zaslužni za to, da imamo taki dve
udobni počitniški hiši v Žabni-
cah, sta g. Karel Bolčina, vikar za
Slovence v goriški nadškofiji, in
g. Marijan Markežič darovala sv.
mašo na prostem, pred preno-
vljenim senikom. Obredu je pri-
sostvovalo nad dvesto vernikov.
Zahvalni mašni obred je sprem-
ljalo ubrano petje priložnostnega
zbora Združenja cerkvenih pev-
skih zborov, ki so ga sestavljali
pevke in pevci z raznih korov na
Goriškem. Vodila ga je Tiziana
Zavadlav, na klaviature pa je pet-
je spremljal Silvan Zavadlav, po-
leg Zavadlavove organist v štan-
dreški cerkvi. Radostne veliko-
nočne pesmi so se oglašale kot
hvalnice Bogu za srečno do-
končano delo, pri katerem je de-
lavce Bog obvaroval vsake ne-
sreče.
Že pred mašno daritvijo je g. Ma-
rijan Markežič izrekel zahvalo
Bogu, da imamo ta prostor go-
riški Slovenci v lasti že 70 let.
Koča in senik zdaj sestavljata ce-
loto. “Kadar kristjani gradimo
hišo za družino ali prostore za
skupno uporabo, gradimo naj-
prej in predvsem skupnost. Mi-
slimo namreč, kako bomo te pro-
store uporabili za skupno dobro.
“T Zato je prav, da nepozabimo na zgodo-vino, da se od nje kaj
naučimo in da, kar je
dobro, ohranimo in
še pomnožimo”, je
dejal Markežič. Pova-
bil je, naj se pri tej sv.
maši zahvalimo
vsem živim, najprej
Danilu Čotarju, ki je
skrbel več kot štiri
desetletja za kočo sv.
Jožefa in ves prostor
s svojimi sodelavci,
družino in prijatelji,
tudi s pokojnim Ma-
xom, ki je pred krat-
kim umrl, star šele
štirideset let, in dru-
gim, ki so pomagali
pri zdajšnji obnovi. Spomnil se
je tudi pokojnih: msgr. Franca
Močnika (1909–2000), ki je v
daljnih 50. letih prejšnjega sto-
letja kupil zemljišče od družine
Kravina, in darovalk Julči Brelih,
Antonije Felc in Elvire Chiabai.
Po berilu, ki ga je prebrala Marti-
na Valentinčič, in po evangeliju,
se je vikar Karel
Bolčina v pridigi na-
vezal na učenca, ki
sta žalostna odšla v
Emavs, razočarana
nad vsem, ker je Je-
zus, v katerega sta
vlila vse upe, umrl
na križu. A ko sta ob lomljenju
kruhu v tujcu spoznala Kristusa,
sta šla veselo nazaj v Jeruzalem.
Spoznala sta namreč, da “biti kri-
stjan ne pomeni imeti Jezusa,
navzočega s telesom v človeški
podobi, ampak v evharistiji”.
Evharistija biva v posebnem kra-
ju, v tabernaklju, ki je njen dom.
Dom naše skupnosti sta zdaj tudi
koča sv. Jožefa,  (g. Bolčina se je
tja sam podal prvič l. 1977, še
prej pa pod maminim srcem).
Hvaležni moramo biti vsem, ki
so nam pripravili ta skupni dom
v Žabnicah, je poudaril g.
Bolčina. Tu se ohranja krščan-
stvo, a tudi narodnost in jezik.
Zaželel je, da bi ta kraj ostal za
naše otroke to, kar je bil za nas:
kraj formacije, ohranjevanja
vrednot, verskih, narodnih in
občestvenih, ter seveda tudi raz-
vedrila in počitka. Bogu se je zah-
valil za vse, kar je bilo, in za to,
kar nam bo še naklonil v svoji
dobrosrčnosti. “Velika noč je
praznik upanja, prihodnosti, tu-
di ta naš praznik naj bo praznik
novega upanja. ”
Sledile so si prošnje. Dr. Damjan
Paulin je izrazil željo, da bi ti dve
poslopji služili namenu, s kate-
rim je msgr. Močnik zgradil kočo
sv. Jožefa. Ani Saksida je izrekla
prošnjo Bogu za zdravje g. Mari-
jana in vseh ostalih, ki so po-
skrbeli, da je koča taka, kot je da-
nes. Bolčina je prošnje Gospodu
namenil za vse pokojne, ki imajo
zaslugo zato, “da lahko danes
uživamo v tem kraju”. Marijan
Markežič pa se je zahvalil “za
svojo veliko družino”, s katero
je hodil v Žabnice delat, in se
priporočil pri Bogu za zdravje
vseh sodelavcev in da bi “naša
skupnost imela vedno dovolj
takih požrtvovalnih prosto-
voljcev, ki čutijo s srcem. Zato
tudi ta nova stavba ima dušo”.
Ko je izzvenela še zadnja pe-
sem in je bilo maše konec, je
g. Markežič strnjeno nanizal
nekaj zgodovinskih podatkov.
Fundacija Gorica je bila ustano-
vljena l. 2000, deželno priznanje
je pridobila l. 2003. Odbor sesta-
vljajo po en član Zadruge Go-
riška Mohorjeva, Kulturnega
centra Lojze Bratuž, Slovenskega
centra za glasbeno vzgojo Emil
Komel, Zveze slovenske katoliške
prosvete, Združenja cerkvenih
pevskih zborov in Športnega
združenja Olympia ter dva člana
Slovenske dekanije Štandrež.
Fundacija ima za seboj dvajset let
tihega delovanja. Le v zadnjih le-
tih, prav zaradi te obnove, je po-
stala bolj vidna. Vir za njeno red-
no delovanje odborniki črpajo iz
treh najemnin, dveh stanovanj v
Gorici in prostora v nekdanji
trgovini BCS Elvire Chiabai, na
Travniku št. 6. Zdaj je tu pivnica
in bar. Duhovito je Markežič po-
vabil vse, naj gredo tja na kavo,
da bodo tudi s tem pripomogli k
dobremu obratovanju pivnice in
tako tudi pomagali Fundaciji Go-
rica. Le-ta si je takoj na začetku
zadala ambiciozne naloge: spra-
viti pod svoje okrilje Kulturni
center Lojze Bratuž, katerega
vrednost je v primerjavi s starim
Katoliškim domom poskočila za
več kot desetkrat. Tudi Zadruga
Ojstrnik, ki je v 80. letih prejšnje-
ga stoletja kupila senik in zem-
ljišče ob njem, je imela težave z
delovanjem zaradi spremenjenih
pravil na deželi. Zato so na fun-
dacijo prepisali tudi kočo sv.
Jožefa, ki je bila last Katoliškega
tiskovnega društva, in po odku-
pu senika je še ta postal last fun-
dacije. Le-ta je tudi kupila in ob-
novila prostore za delovanje Slo-
venskega pastoralnega središča
oz. duhovnije sv. Ivana, ki je žup-
nija brez lastnega območja, zato
tudi ne more posedovati nepre-
mičnin. V okrilje fundacije tako
spada večina naših organizacij in
celo župnije in dekanija. L. 2007
so obnovili kočo sv. Jožefa in pre-
pisali nanjo še to in senik. Za-
puščina Elvire
Chiabai je pred
štirimi leti omo-
gočila začetek del
na seniku. Dežel-
ni prispevek za
mladinske dejav-
nosti, 150 tisoč
evrov, je omo-
gočil, da so ko-
nec l. 2017 dela
pripeljali do kon-
ca. Markežič je
opozoril, da
uspeh lahko pri-
pišemo tudi lju-
dem, ki so prav
svetovali in
usmerjali. Za to
je zaslužen Miloš Čotar kot
uslužbenec na Deželi FJK v Trstu
in Patrick Di Santolo v Vidmu.
“Pomembno je namreč, da ima-
mo pravega človeka na pravem
mestu”, je zatrdil Markežič. “Zato
je važno, da gremo na volitve, da
bi na deželi zmeraj imeli koga za
predstavnika”, je mimo-
grede pozval vse Mar-
kežič. Pristavil je še: “Da-
našnji praznik je praznik
poguma, prostovoljstva
in Božje previdnosti … pa
tudi norosti: pet norcev
je npr. v enem dnevu
ročno porušilo senik…
Ista “klapa” je porušila
tudi prvo nadstropje sta-
re koče, podobna “klapa”
je prebarvala celo stavbo
v enem dnevu in pol, s še
kakšnim pomočnikom
smo očistili pod in še
marsikaj drugega …”
Ravno take norosti so se
zgodile z upravnimi za-
devami. “Sicer pa je
Božja previdnost vseskozi
spremljala to kočo, saj
nam je dala msgr. Močni-
ka, Danila Čotarja in vse
ostale, pa še donacije,
ekipe itd. ” Markežič je
povedal še, da so vse pa-
pirje urejali v KCLB s Ta-
maro Kosič in Franko
Žgavec, v vseh urah dne-
va in noči.
Pred uradnim odprtjem
prenovljenega senika so
spregovorili še Igor Ga-
brovec, kot predstavnik
Dežele FJK, predsednik
SSO Walter Bandelj in
Anna Wedam iz Združen-
ja don Mario Černet. Ga-
brovec se je zahvalil Mar-
kežiču, lokomotivi vsega,
in dejal, da je tokrat
deželni prispevek prišel v
prave roke, za konkretno
zadevo. Pohvalil je vse in
dejal, da z iznajdljivostjo,
dobro voljo in delavnostjo mar-
sikaj dosežemo. Zaželel je tudi,
da bi ta hiša živela in da bi v njej
letovalo čim več mladih. To je ve-
lik praznik za krajevno skupnost
in za vse Slovence, ki verjamejo
v vrednote, ki nas združujejo, je
dejal Gabrovec. Anna Wedam je
povedala, da je don Mario Černet
služboval v Žabnicah 20 let in bil
tudi skrbnik svetišča na Sv. Višar-
jah. Skrbel je, da je slovenska kul-
tura ostala vedno živa v teh kra-
jih pod Sv. Višarjami. Tudi sama
si želi, da bi ta nova zgradba po-
stala dom, stiščišče vseh Sloven-
cev, predvsem mladih, tudi tistih
v Kanalski dolini, da bi se družili
in skupaj rasli. Tako da bodo na
obrobju slovenske zemlje lahko
nadaljevali ohranjati jezik in kul-
turo, saj so bili z Goriško zmeraj
združeni, še ko so spadali pod go-
riško nadškofijo in imeli tu slo-
venske duhovnike.
K mikrofonu je pristopila tudi dr.
Marilka Koršič in pozdravila v
imenu vseh tistih študentk in de-
lavk, ki so marsikatere počitnice
preživele v koči sv. Jožefa z msgr.
Močnikom. Prav njemu je naj-
prej izrekla zahvalo, saj so se v
koči vsi počutili kot družina. Izra-
zila je upanje, da se bo slovenska
beseda še ohranjala in širila na
teh koncih in da bodo še
požrtvovalni ljudje skrbeli za ta
počitniška domova. Prave počit-
nice so bile samo v časih z msgr.
Močnikom, potem pa je bilo vse
bolj delovno, je pripomnila.
Opozorila je še na to, da je prva
leta, potem ko je msgr. Močnik
prepustil kočo KTD, SKAD (Slo-
vensko katoliško akademsko
društvo) prirejalo v njej študijske
dneve. Takratni študentje so ime-
li v gosteh zdaj že pokojne slo-
venske osebnosti, kot so pisatelj
Pavle Zidar (1932-1992), msgr.
Rudolf Klinec (1912 - 1977), dra-
matik Ivan Mrak (1906-1986) …
Zadnji je pred blagoslovitvijo
spregovoril Walter Bandelj. Na-
glasil je, da mora biti ta prostor
prežet z zavestjo, kulturo in pre-
pletanjem stikov mladih. Zahva-
lil se je predvsem Marijanu Mar-
kežiču za vse opravljeno delo.
G. Robert Kojc, vodja sektorja za
Slovence v zamejstvu in po svetu,
je vidno ganjenemu dr. Danilu
Čotarju, ki je neločljivo povezan
z zgodovino te stavbe, izročil
priznanje. Prebral je: “V imenu
Republike Slovenije, Urada za
Slovence v zamejstvu in po svetu
dr. Danijelu Čotarju za nese-
bično, vestno in predano več kot
štiridesetletno upravljanje koče
sv. Jožefa v Žabnicah, ki nudi pri-
jetno bivališče vsem, predvsem
pa mladim ob njihovem
srečevanju na seminarjih, delav-
nicah, pevskih vajah, duhovnih
obnovah ali počitnicah, podelju-
je minister Jožef Česnik priznan-
je in zahvalo”.
Karel Bolčina je prinesel pozdra-
ve nadškofa Carla Redaellija in
msgr. Oskarja Simčiča, ki bi bil
še sam rad prisoten, če bi mu
zdravje dopuščalo.
Glasbenemu intermezzu, ki so ga
podarili učenci in profesorja
SCGV Emil Komel, trio kitar Ka-
rolina Vizintin, Janiki Cingerli in
Martina Gereon (izvajali so
skladbo Cravo & Canela, avtor-
sko glasbo Andrejke Možina) in
duo, Tomaž Škamperle (klarinet)
ter Neža Škamperle (fagot), ki je
zaigral Velikonočno himno, je
sledil slovesen blagoslov novega
poslopja s priprošnjo, naj Božji
blagoslov spremlja vse tiste, ki so
poskrbeli za obnovo, in vse, ki
bodo gostje v tem počitniškem
domu in si v njem krepili duha
in telo. “Drug ob drugem naj na-
predujemo v veri, dobroti, prijaz-
nosti, pravičnosti in potrpljen-
ju”.
Po blagoslovu je dr. Danilo Čotar
prerezal trak s slovenskimi bar-
vami in tako so si udeleženci le-
pe slovesnosti lahko ogledali pre-
novljeno stavbo. V predavalnici-
jedilnici je dr. Čotar razstavil ne-
katere dokumente (tudi nekdanji
pravilnik obnašanja v koči, ki no-
si podpis msgr. Močnika!), pa fo-
tografije in strnjena poročila o
pomembnejših zgodovinskih
mejnikih koče, ki je doživela tudi
potres l. 1976.
Na pročelju stavbe je bila na
ogled slika, akvarel z znamenjem
-razpelom na polju -, ki jo je po-
daril slikar Andrej Kosič, da bo
krasila nove prostore.
Po prireditvenem prostoru se je
nato razširil vonj po vsakovrstnih
dobrotah, ob katerih so si nav-
zoči “privezali dušo” in prijatel-
jsko kramljali do večernih ur.
Iva Koršič
Foto MČ
Foto DP
Foto DP
Foto DP
Kristjani in družba2. maja 20194
  o nekaj dnevih pri sestrah
v skupnosti Saint Michel v
Cotonouju se preselim v Al-
lado. To je mesto dobro uro
vožnje naprej od Cotonouja, če
seveda cesta ni preveč prometna.
V tem primeru zna vožnja trajati
tudi več kot dve uri. Če se usta-
vljamo ob cesti zaradi nakupov ali
opravkov, pa tudi več. Allada je ta-
ko kot Sô-Ava ime za mesto,
okrožje in občino hkrati. Danes
ima tu dom okrog 30 tisoč prebi-
valcev. Allada, nekoč znana kot
Veliki Ardra ali Veliki Arda, je bila
prestolnica Kraljestva Fon. Med
12. in 13. stoletjem se je tu nase-
lilo ljudstvo Aja, ki se je kasneje
organiziralo v kraljestvo. Okrog
leta 1600 so si sedanji južni Benin
razdelili trije bratje. Brat Kokpon
je zavladal v Alladi. Brat Do-Aklin
je ustanovil Abomey, ki je postal
prestolnica kraljestva Dahomej.
Brat Te-Agdanlin pa je ustanovil
Mali Ardra ali Ajatche, ki so ga po-
tem Portugalci preimenovali v
Portonovo. Leta 1724 je kraljestvo
Allada podleglo vojski sosednjega
kraljestva Dahomey.
Celotna občina Allada obsega da-
nes skoraj 400 km2 površine in v
njej živi čez sto tisoč prebivalcev.
Najbolj znamenita osebnost me-
sta Allada je gotovo general Tous-
saint L'Ouverture, kraljev vnuk
in eden od začetnikov Haitijske
vstaje sužnjev. Prebivalci Allada
so mu sredi mesta postavili spo-
menik. V Alladi je tudi kraljeva
palača, obdana z visokim zidom,
ki ga krasijo pisani reliefi, več sa-
kralnih objektov, veliko šol, ban-
ke, manjše obrtniške delavnice,
frizerski saloni, trgovine, rekrea-
cijski center, velika tržnica na pro-
stem in še marsikaj. Tu bom v
Maison Fifame, v skupnosti sester
sv. Avguština, preživela naslednje
tri tedne. Samostanski kompleks
je ogromen, narejen pred pri-
bližno osemdesetimi leti in so ga
sedanje sestre podedovale od
francoskih misijonark. Stavbe,
narejene iz gline in krite s
pločevino, obkrožajo veliko
peščeno dvorišče. Ena od teh
nudi dom sestram. Tu so v
dveh nadstropjih njihove so-
be, kuhinja, jedilnica, ma-
jhna lekarna, kapela in drugi
skupni prostori. Vodovodna
napeljava je sicer narejena, a
ne deluje. Voda, ki jo potre-
bujemo za kuhanje, umivan-
je, pomivanje, čiščenje, izpla-
kovanje stranišč, pranje peri-
la, priteče le iz nekaj pip na
dvorišču ali na terasi v prvem
nadstropju. Prihaja iz zbiral-
nika vode, ki je nameščen na
visokem stolpu sredi dvo-
rišča. Topla je samo popol-
dan, ko sonce ogreje črno po-
barvani rezervoar … Na-
točimo jo v vedra in prinese-
mo v sobo, kjer je v kotu tudi
P mali prostor za umivanje. Stra-nišča so skupna. Poleg hiše, v ka-teri živijo sestre, je še manjši vrt,
kjer so začele gojiti zelenjavo, sre-
di zelenja med visokimi drevesi
pa je odprta kapela s kamnitimi
klopmi, ki so okrašene z mozaiki.
Druga stavba je internat za dekle-
ta, ki pri sestrah obiskujejo šolo.
Nasproti so črne kuhinje in pro-
stori za učenje, četrta stavba ob
dvorišču pa je skoraj prazna. Za
njo je še eno veliko peščeno dvo-
rišče, ob njem pa so osnovna šola,
vrtec, skromna šolska pisarna in
igrišče z nekaj igrali. Desno od ka-
pele je še sirotišnica, ki jo prav ta-
ko sestavlja več manjših stavb. Tu
so spalnice za male in večje otro-
ke, za varuške in kuharico, črna
kuhinja, jedilnica, skupna stra-
nišča, prostor za ročno pranje pe-
rila, ki se nato vsak dan sproti po-
suši na soncu. Vodo z vedrom po-
tegnejo iz vodnjaka. Otroci se v
prostem času igrajo ali počivajo v
paillote, veliki odprti uti sredi
dvorišča. Za sirotišnico so še hlevi
s prašiči in prostor, kamor odla-
gajo smeti. Od časa do časa pride
ponje smetar in jih s ka-
miončkom odpelje, manjše smeti
pa ponoči zakurijo.
V tej skupnosti živi sedem sester.
Najstarejša je sestra Pauline-Ma-
rie. Letos je praznovala 98.
rojstni dan. Je na vozičku,
čeprav še vedno lahko sto-
pi na noge, le hoditi ne
more več veliko. Rada pri-
poveduje o svojem življen-
ju in je ponosna, da je bila
ena od prvih sester v tej
kongregaciji. Redovnica je
bila že veliko prej, k se-
stram sv. Avguština je prestopila
iz nekega drugega reda. Vsako ju-
tro po zajtrku gre v prostor zraven
lekarne, vključi radio in posluša
verske programe. Iz skorje drevesa
caēlcedrat (znanstveno ime zanj
je Khaya senegalensis) izdeluje
zdravilni prašek. Skorjo nastrga v
droben prah, stehta, zapakira v
majhne vrečke, vsako vrečko
opremi z lekarniškim listkom in
navodili za uporabo, vrečke
prešteje in shrani v kartonaste
škatle. S ponosom
pove, da prašek dre-
vesa caēlcedrat na-
ročajo celo stranke
iz Francije, ker poz-
najo in cenijo nje-
gove zdravilne
učinke. Zdravi
namreč angino,
prehlad, gripo,
kašelj, astmo, bo-
lečine v trebuhu,
anemijo, sladkorno
bolezen, hemoroi-
de, rdečke, jetra,
ledvice, mehur,
začetek raka na doj-
kah, blaži menstrualne krče, ureja
menstrualni cikel, celi rane, pre-
prečuje in zdravi malarijo. V le-
karni je zaposlena tudi mlada
ženska, ki ji pravim dekle s tisoč
kitkami, saj si je z umetnimi kit-
kami skoraj pšenično rumene
barve podaljšala naravne lase.
Ljudje iz okolice tu kupujejo
osnovna zdravila za prvo pomoč,
kot so aspirini, tablete proti zaje-
davcem v prebavnem traktu, pa
tudi domač med, pridelan na se-
veru Benina, kjer se sestre ukvar-
jajo tudi s čebelarstvom. Sestra Ju-
lienne-Marie bo letos dopolnila
75 let. Njen oče je bil kmet, ma-
ma pa je prodajala, kar je oče pri-
delal na njivah. Sestra Julienne-
Marie je končala le tri razrede
osnovne šole in še te, potem ko je
z 19 leti vstopila v samostan. Zelo
rada ima otroke in je že kot mala
deklica pazila na mlajše brate in
sestre, bratrance in sestrične. Ma-
ma jo je pošiljala kot pestrno pov-
sod, kjer so bližnji ali daljni so-
rodniki potrebovali varstvo za
otroke. S ponosom pove, da je 14
let delala pri škofu. Opravljala je
vsa mogoča hišna opravila, bila je
tudi njegov šofer. V državi, kjer še
danes le malo žensk vozi avtomo-
bil, je to kar velik dosežek. Sploh
je biti redovnica v tej patriarhalni
družbi, kjer se nekaterim moškim
še vedno zdi samoumevno, da va-
rajo in tepejo svoje žene, nekaj
posebnega. V vseh pogledih so to
neodvisne in samostojne ženske,
ki se ne podrejajo nikomur razen
svoji vesti, pravilom reda, ki mu
pripadajo, in prednici samostana.
/ dalje
Špela Pahor
Smrt v duhovniških vrstah
In memoriam dr. Jože
Markuža
  81. letu starosti je na ve-
liki četrtek, 18. aprila
2019, umrl g. Jože Mar-
kuža, slovenski duhovnik go-
riške nadškofije in župnik v
Zgoniku, ki je bil dobro poznan
v širši slovenski skupnosti na
Goriškem in Tržaškem. Nekaj
minut pred svečano krizmeno
mašo v goriški stolni cerkvi, ki
so se je udeležili nadškof Reda-
elli, številni sobratje in verniki,
ga je obšla slabost; zaradi srčne
kapi je nekaj ur kasneje umrl v
mestni bolnišnici.
G. Markuža se je rodil v Trstu
18. januarja 1939. Osnovno
šolo je opravil v Nabrežini,
srednjo in višjo v Gorici. V du-
hovnika ga je 17. aprila 1965
posvetil škof Andrea Kartoff v
bizantinsko-slovanskem obre-
du; med študijem na Gregori-
janski univerzi je bival v zavodu
Russicum v Rimu. Tam je opra-
vil filozofske in teološke študi-
je, iz vzhodnih ved pa je dok-
toriral na Vzhodnem papeškem
inštitutu leta 1974. Prva leta pa-
storalnega delovanja po po-
svečenju je preživel v Rimu kot
kaplan ruskih katoliških redov-
nic. Ob vrnitvi v naše kraje je
bil v letih 1972-1975 kaplan pri
novonastalem Slovenskem pa-
storalnem središču v Gorici.
Oktobra 1975 je bil imenovan
za župnika v Mavhinjah, kjer je
ostal do leta 1998. Leta 2004 ga
je nadškof De Antoni imenoval
za župnijskega upravitelja v
V Šempolaju in župni-ka v Zgoniku; nekajčasa je bil tudi župnij-
ski upravitelj v Na-
brežini in dekan v
Devinu. G. Markuža
je bil - morda kot no-
ben drug duhovnik v
naših krajih - poseb-
no občutljiv za edi-
nost med kristjani, za
vse, kar je povezano z
ekumenizmom. Med
drugim je bil pred-
sednik združenja
Apostolstvo svetih Ci-
rila in Metoda, član
Slovenskega ekumen-
skega sveta in duša
tradicionalnega Ciril-
metodovega slavja na
Vejni. Njegovo ime
bo gotovo ostalo zapi-
sano tudi na kultur-
nem področju. S svo-
jo izobrazbo in raz-
gledanostjo je namreč vrsto let
sodeloval z Goriško Mohorjevo
družbo; na poseben način je pri
založbi pustil svojo sled kot dol-
goletni urednik Mohorjevega
koledarja.
Pogreb je bil v petek, 26. aprila
2019, v Zgoniku.
G. Markuža je bil gospod,
kakršnih je danes res malo; po
značaju zadržan in molčeč, v
pogovoru spoštljiv in pozoren.
Študij in vzhodna duhovnost,
ki sta ga prevzela že od mladih
let, sta ga močno zaznamovala
Zmagoslavno in žrtvovano Jagnje
V Knjigi razodetja je Jezus prikazan kot Jagnje,
ki je bilo žrtvovano v smrt in je oživelo. Jezus je
zgodovinska oseba, Božji Maziljenec iz Izraela,
ki so ga križali, vendar je tretji dan vstal in sedi
ob Očetu v nebesih. On je kralj kraljev, veliki
duhovnik, prvenec novega stvarjenja, ki je pre-
magal smrt in s svojo krvjo osvobodil človeštvo
od grehov. Vstali pravi, da je zmagal in stopil k
svojemu Očetu in prestolu.  (Raz 3,21) Zmaga je
bila njegova smrt, ki jo je sprejel v popolni po-
korščini Očetu in v ljubezni do ljudi. Jezus je
zmagovalec, ker je bil tu-
di žrtev. Z Veliko nočjo je
spremenil svet in začel
novo stvarjenje v zemel-
jski stvarnosti. Za Cerkev,
ki je doživljala preganjan-
ja, je bilo to močno spo-
ročilo spodbude in zve-
stobe.
Ko se z Božjo pomočjo
postavimo proti hudobiji
in nasprotovanju Jezusu,
ponavljamo z vidcem, ki
je rekel: “Glej, zmagal je
lev iz Judovega rodu, Da-
vidova korenina, da bi
odprl knjigo in njenih sedem pečatov”.  (Raz
5,5) Kar Jezus obda s svojo ljubeznijo, je
odrešeno, odvzeto smrti in preneseno v varnost
Boga. Tako se začenja polnost časa, ki je bila že
napovedana na križu, ko je Jezus zakričal: Do-
polnjeno je.  (Jn 19,30) Vendar na zemlji še ne
živimo te polnosti. Življenju veliko bolj odgo-
varja boj kakor zmaga. Za to pa je potrebna ve-
ra, v kateri moremo sprejeti križ in v pokorščini
izbojevati boj z zlom. Križ nam tudi kaže, da so
žrtve in trpini, ki so ostali zvesti in so podarili
svoje trpljenje, dejanski zmagovalci in deležniki
Božjega življenja ter veselja.
Knjiga razodetja predstavi Jezusa v vesoljni raz-
sežnosti. On je 'zanesljiva priča, prvorojenec iz-
med umrlih in vladar nad kralji zemlje'.  (Raz
1,5) Predstavljen je kot duhovniški Odrešenik,
kot Jagnje Božje, ki je s svojo krvjo zadostil za
naše grehe in nas odrešil. Kot je bilo njegovo
križanje v okviru vesolja, tako prihaja v svet, da
ga more prepoznati vsako oko in tudi tisti, ki so
ga prebodli.  (Raz 1,7) Jezus je Alfa in Omega,
merilo časa iz zgodovine, on ki je bil, ki je in ki
pride.  (Raz 1,8)
Knjiga razodetja predstavlja Jezusa kot žrtvova-
no Jagnje, ki stoji pokončno pred prestolom.
Jezus je z vstajenjem premagal smrt in je v ne-
beški slavi. Jagnje je kakor zaklano in obenem
poveličano. Na glavi ima sedem rogov in sedem
oči, ki predstavljajo Božje duhove, ki so poslani
po vsej zemlji. Jezus Kristus vodi nebeški, angel-
ski in človeški svet. Njegovo mesto je med Bo-
gom in svetom, da ga po-
svečuje in vodi k Bogu. Ta
odnos se nadaljuje in zori.
Žrtvovanemu Jagnjetu pri-
pada vsa moč, je Bog in člo-
vek, zato more odpreti vse
knjige časov ter vse skrivno-
sti. Jezus začenja sprejemati
posest nad svetom, da ga bo
na koncu izročil Očetu.  (1
Kor 15, 24-25) Nebeški zbor
pa poje pesem Jagnjetu in
poveličuje njegovo odrešen-
jsko delovanje v svetu.  (Raz
5,9-10) Tudi v odpiranju
pečatov pri knjigi življenja
kaže, da je Jezus središče zgodovine in sveta. Po
njem je vse nastalo in se odvija proti izpolnitvi.
On je končna usoda vsega in bogočloveški za-
kon sveta.
Druga predstavitev Jagnjeta se nahaja v štirinaj-
stem poglavju Knjige razodetja: “Pogledal sem
in glej, na gori Sion je stalo Jagnje in z njim sto
štiriinštirideset tisoč tistih, ki so nosili napisano
na čelu njegovo ime in ime njegovega Očeta”.
(Raz 14,1) To razodetje je nebeško, ker se nanaša
na Jagnje, obenem tudi zemeljsko, ker se godi
na gori Sion v Jeruzalemu. Človeška zgodovina
se uresničuje po poveličanem Sinu, ki je v nebe-
sih in na zemlji. Vedno se najde dovolj svetlobe
za sprejem Božje prisotnosti in njegovega daru.
Na kraju odrešenja se zberejo tisti, ki so ostali
Jezusu zvesti do konca. Po tej podobi z neba pri-
de glas nove pesmi, ki je navdušenje nad Kristu-
sovo vstajenjsko zmago. Ta se nadaljuje na zem-
lji, ki vstopa v liturgijo odrešenih.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (66) PRIMOŽ KREČIČ
Sestre so neodvisne in samostojne ženske
Benin, dežela sonca
in pisanih barv (6)
Gloria pomaga
kuhati v črni kuhinji
Otroci se igrajo pred sirotisňico
Stavbe skupnosti  v mestu Allada
ter njegovi naravni umirjenosti
dodala razsežnost sakralnosti
in skrivnosti. Gospod Življenja
ga je po svojem skrivnostnem
načrtu poklical k sebi dan po
54. obletnici njegovega duhov-
niškega posvečenja, na veliki
četrtek, ko duhovniki obnavlja-
jo svojo obljubo. Njemu, ki je
kot njegov zvesti služabnik ve-
liko naredil za naš narod kot
dušni pastir, ekumenski dela-
vec in kulturnik, naj v nebesih
pokloni polnost večne sreče! /
D
foto dd
Kristjani in družba 2. maja 2019 5
Skozi drugačno prizmo (9)
Moteči elementi družbe
  b grozovitih napadih na
Šrilanki sta “čivknila”
tudi Barack Obama, nek-
danji ameriški predsednik, in Hil-
lary Clinton, nesojena ameriška
predsednica. Le ta sta uporabila,
ko sta obsodila napade, besedno
zvezo “Easter worshippers”
(“Častilci Velike noči”). Besedna
zveza je seveda pronicala še dru-
gam, kot recimo v Washington
post. Če je še kdo dvomil, je zdaj
dobil dokaz o kristjanofobiji pre-
vladujoče (ne) kulture. Kristjano-
fobija je, za razliko od kake druge
“fobije”, še kako resnična, med-
tem ko se o tej drugi fobiji in dru-
gih fobijah sicer ogromno govori,
v resnici pa slednja in slednje ob-
stajajo le kot etiketa prazne škatle.
Prvzaprav bi bilo pravilnejše reči,
da gre za kristofobijo, torej za
strah pred Kristusom samim, saj
smo konec koncev kristjani nosil-
ci njegovega imena, imetniki nje-
govega pečata, na kar nas še po-
sebej spominja pravkar obhajana
Bela nedelja – bela zaradi belega
krstnega oblačila, pri krstu smo
namreč oblekli Kristusa. V tem
duhu je opaziti ogromno hi-
navščine okrog požiga katedrale
Naše Gospe v Parizu, ko so se in
se še rušijo katoliške cerkve po
vsej Franciji, pa tudi požganih je
bilo še več drugih cerkva. Na neki
način so na hinavščino okrog
znane katedrale opozorili tisti, ki
so obsodili skorajda svetlobno hi-
O trost zbranih sredstev za obnovo(za katero moramo sicer še videti,ali bo res obnova ali pa “moder-
nizacija”). Pustimo, da je vsaj ten-
denciozno dajati poleg lačne za-
morčke, saj bi ti ostali prav takšni,
četudi bi katedrale ne obnovili.
Ko je o katedrali poročala britan-
ska BBC, je nekdanja uslužbenka
te hiše, Catherine Utley (med le-
toma 1983 in 2002), opozorila, da
niso bile uporabljene naslednje
besede: krščansko, krščanstvo, ka-
toliški, češčenje, častilci, svet,
maša in veliki teden. To se dogaja
iz istih razlogov, zaradi katerih
ameriški levičarji ne marajo česar-
koli, kar bi dišalo po krščanskem,
zlasti pa katoliškem, iz istih razlo-
gov pa tudi na samo Veliko noč
ni bilo nobenega tovrstnega
“Doodla” na naslovnici iskalnika
Google. Vse skupaj je potrebno
torej očistiti, narediti navadno,
prozaično, enako in enakovredno
med seboj, kakor je nedelja le
eden od dni v tednu. Glavni ju-
nak je sicer izginil tudi iz
božičnih pesmi zadnjih časov,
kjer se govori o lučeh, sreči in da-
rilih, ne pa o glavnem junaku, to-
rej Jezusu Kristusu. Zanj in za ti-
ste, ki ga nosijo, pač v današnjem
svetu ni prostora, kakor ga ni bilo
niti v Betlehemu, smo pa “častilci
Velike noči” očitno precej moteči
elementi. Trudimo se, da tako tu-
di ostane!
Andrej Vončina
V slovenski islamski skupnosti pričakujejo, da bo projekt
Islamskega kulturnega centra in džamije v Ljubljani večinoma
končan letos. Do konca leta nameravajo končati obrtniška dela
in vložiti prošnjo za izdajo uporabnega dovoljenja, je za STA pojasnil
generalni tajnik Islamske skupnosti v RS Nevzet Porić. Na svoji
spletni strani so objavili razpis za izdelavo, nabavo, dostavo in
montažo opreme, zanjo je načrte izrisal arhitekturni biro Bevk
Perović arhitekti. Vrednosti projekta po Poričevih navedbah še ne
znajo natančno določiti. Datuma odprtja sicer še niso določili.
Projekt pa bo po Porićevih besedah končan ob 50. obletnici
začetkov ideje o izgradnji džamije v Ljubljani. “Finančna
konstrukcija izgradnje je na neki način končana. Upamo, da bomo
lahko izpolnili vse pogodbene obveznosti. Poleg pogodbenih
obveznosti so še dodatni stroški za priključitev elektrike, priključna
moč, stroški pridobitve uporabnega dovoljenja, oprema in
podobno”, je o načrtovanih financah projekta pojasnil Porić.
Osnova centra je 24 metrov visoka kocka, objekt ima 40 metrov
visok minaret, pred začetkom gradbenih del pa so v sklopu centra
napovedali prostor za molitev, umivalnico za obredno umivanje,
po en izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt. Gradnjo
so začeli leta 2015. Sprva so predvidevali, da bo gradnja stala 22
milijonov evrov; od tega je 15 milijonov prispeval Katar. Nato pa
je zaradi pomanjkanja denarja gradnja zastala. V letu 2018 je
Islamska skupnost pridobila skoraj 11 milijonov evrov novih
sredstev za dokončanje investicije. Muftiju Grabusu in njegovi ožji
ekipi je uspelo oblasti v Katarju prepričati, da ob že doniranih 15
milijonih evrov, s katerimi so končali prvo fazo gradnje, prispevajo
še 10,8 milijona evrov. S tem denarjem naj bi končali projekt,
vendar brez opreme. Vrednost celotne investicije je ocenjena na
35 milijonov evrov.
Islamski kulturni center in džamija v LjubljaniKrvavi pokoli kristjanov in turistov na Šrilanki
Ubitih naj bi bilo okrog 360
ljudi, med njimi 45 otrok
  apež Frančišek je že med ve-
likonočnim angelskim
češčenjem obžaloval terori-
stične pokole, ki so na Veliko noč
pretresli Šrilanko in ves svet: “Dra-
gi bratje in sestre, z žalostjo in
bolečino sem sprejel novico o
hudih atentatih, ki so ravno da-
nes na dan Velike noči prinesli
žalovanje ter bolečino v neka-
tere cerkve in v druge kraje zbi-
ranja na Šrilanki. Želim pokaza-
ti svojo srčno bližino krščanski
skupnosti, ki je bila napadena,
medtem ko je bila zbrana v mo-
litvi, ter za vse žrtve tako krute-
ga nasilja. Gospodu izročam vse
tiste, ki so tragično umrli, in
molim za ranjene ter vse tiste,
ki trpijo zaradi tega dramatične-
ga dogodka”.
Število žrtev napadov na Šrilan-
ki, ki jo je na velikonočno ne-
deljo pretresla serija eksplozij v
cerkvah in hotelih, je velikan-
sko, po zadnjih podatki je bilo
ubitih 359 ljudi, še okoli 400
poškodovanih pa ostaja v bol-
nišnicah, med ubitimi je najmanj
45 otrok.
Med žrtvami napadov je najmanj
37 tujcev, med njimi so ameriški,
britanski, kitajski, nizozemski,
danski, portugalski in indijski
državljani. Slovenskih državljanov
po doslej znanih podatkih sloven-
skega zunanjega ministrstva ni
med žrtvami napadov, prav tako
italijanska Farnesina sporoča, da
P po doslej preverjenih podatkih vterorističnih napadih ni bilo ubi-tih italijanskih državljanov.
Na Šrilanki so na Veliko noč skoraj
istočasno med velikonočno mašo
odjeknile tri eksplozije v katoliških
cerkvah v Kolombu, Negombu bli-
zu prestolnice in Batticaloi na
vzhodu otoške države. Eksplozije
so odjeknile tudi v treh luksuznih
hotelih v Kolombu. Nekaj ur ka-
sneje sta v južnem in severnem
predmestju prestolnice odjeknili
še dve eksploziji.
Namestnik šrilanškega obrambne-
ga ministra Ruwan Wijewardene
je v sredo, 24. aprila, predstavil ne-
kaj podrobnosti o domnevnih sa-
momorilskih napadalcih, ki so v
nedeljo v več krajih po državi ubili
skoraj 360 ljudi. Eden od njih naj
bi študiral v Veliki Britaniji in Av-
straliji, preden se je vrnil na Šrilan-
ko, je povedal.
Policija je doslej identificirala
osem od devetih napadalcev, vsi
pa so s Šrilanke. Med napadalci je
bila tudi ženska. Večina napadal-
cev naj bi bila po besedah name-
stnika ministra izobražena in iz
družin srednjega ali višjega razre-
da. Finančno naj bi bili neodvisni,
njihove družine pa finančno sta-
bilne.
V javnost so medtem prišli prvi
posnetki nadzornih kamer, na ka-
terih je med drugim videti samo-
morilskega napadalca, preden je
vstopil v polno cerkev v mestu Ne-
gombo. Videti je, kako je pred vho-
dom po glavi in ramenih pobožal
neko deklico, nato pa vstopil v cer-
kev, kjer je izvedel pokol. Deklice
sicer v cerkvi med napadom ni bi-
lo, saj se je njen dedek zaradi pre-
velike gneče odločil, da se bodo ve-
likonočne maše udeležili drugje.
Na posnetku druge kamere je vi-
deti, da se med hojo rahlo nagiba
naprej, medtem ko ima nahrbtnik
privezan čez prsi in pas, kar naka-
zuje, da nosi težko breme.
Na zadnjem posnetku je vi-
deti, kako je šel proti sredini
cerkve in oltarju. V eksploziji
je nato ubil več deset ljudi.
Policija je doslej prijela skup-
no 60 osumljencev. Ker ne-
kateri še ostajajo na prostosti
in po ocenah oblasti nevar-
nost novih napadov še ni
minila, v državi veljajo izred-
ne razmere.
Potem ko so oblasti trdile, da
za napadi stoji lokalna isla-
mistična skupina, povezana
z malo znano indijsko tero-
ristično skupino, je v torek
skrajna skupina Islamska
država prevzela odgovor-
nost za napade. Dokazov ni
predstavila, a je šrilanški pre-
mier Ranil Wickremesinghe oce-
nil, da bi to bilo mogoče glede na
obseg in organiziranost napadov,
ki so v nedeljo potekali skoraj
sočasno.
Eksplozije so v nedeljo skoraj
sočasno odjeknile v treh polnih
cerkvah ob velikonočnih mašah v
krajih Negombo, Batticaloa in pre-
stolnici Kolombo ter v treh pre-
stižnih hotelih v prestolnici. Na-
pad na četrti hotel pa so po naved-
bah premiera preprečili.
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (74) Mariza Perat
Paray-le-Monial
Leži v Burgundiji, v vzhodnem
delu Francije in spada pod ško-
fijo Autun. Kraj je znan po bazi-
liki, a še bolj po videnjih Jezu-
sovega Srca, ki jih je tu bila de-
ležna sv. Marjeta Marija Alaco-
que.
Že ob koncu 10. stol. je tu stal
benediktinski samostan. Bazili-
ko, v romanskem slogu, je v 11.
stol. dal postaviti opat Hugon
Veliki (1049-1109), ki ga Cerkev
danes časti kot svetnika in ki je
zgradil tudi veličastno opatijo v
Cluny, nedaleč od Paray - le Mo-
niala. Bazilika je zato zgrajena
po vzoru one, ki je stala v
omenjeni opatiji, le da je neko-
liko manjša. Iz njenih ve-
ličastnih, čudovito usklajenih
oblik, dihata duhovnost in čut za nadze-
meljsko, vso njeno notranjost preveva duh
molitve, ki človekovo srce dviga k Bogu.
Ob baziliki stoji samostan sester Marijine-
ga obiskovanja. Ta red sta ustanovila sv.
Frančišek Saleški, ženevski škof (1567-
1622), rojen v mestu Thorens v Savoji, in
sv. Ivana Frančiška Fremyot, vdova de
Chantal (1572-1641), rojena v Dijonu v
Burgundiji.
Ivana de Chantal je redovno življenje sku-
paj z dvema tovarišicama pričela v mestu
Annecy v Savoji le-
ta 1610. Frančišek
Saleški, takrat
ženevski škof, je za
novo skupnost sam
sestavil pravila.
Njegov namen je
bil, da bi sestre tega
novega reda sicer
živele kontempla-
tivno življenje, a bi
istočasno pomaga-
le bolnikom in po-
trebnim. To pa ni
bilo po volji
nadškofu in metro-
politu v Lyonu, ki je zahteval, da nove re-
dovnice živijo v strogi klavzuri. Ženevski
škof se je tej njegovi zahtevi moral uklo-
niti. Pozneje so se sestre Marijinega obi-
skovanja posvetile tudi vzgoji ženske mla-
dine.
K novi skupnosti so kmalu pristopila šte-
vilna dekleta. Ob smrti sv. Frančiška Sa-
leškega leta 1622 je red štel 13 samosta-
nov, ob smrti sv. Ivane de Chantal leta
1641 pa že 87, in sicer v Franciji, Italiji, Sa-
voji in Švici.
Samostan, ustanovljen v
Paray-le-Moanialu, je bil
26. po vrsti. Nastal je za-
to, da bi se tu redovnice
posvečale vzgoji deklet.
Pobudo za ustanovitev samostana je dal
jezuit de Barry, ki je leta 1626 v Paray-le-
Monialu imel postne govore. Omenjeni
jezuit je bil član jezuitske misijonske skup-
nosti, ki jo je leta 1618 v Paray-le-Monialu
ustanovila markiza di Ragny, rojena di
Gondi, iz znane pariške rodbine di Gondi,
z namenom, da bi se protestantske
družine, ki jih je v Paray-le-Monialu bilo
kar precej, povrnile v katoliško Cerkev.
Prebivalci so se s predlogom strinjali.
Obrnili so se zato na ustanoviteljico Ivano
de Chantal. Ta se je nekoliko
obotavljala, ker ni bila gotova, ali
bo redovna skupnost v tem kraju
mogla zadovoljivo uspevati, a je
nato na predlog vseeno pristala.
Samostan je tako bil ustanovljen
že septembra istega leta. Sedanji
samostan pa je bil dograjen med
leti 1651-1657. In prav v ta samo-
stan je leta 1671 vstopila Marjeta
Alacoque, ki je v tamkajšnji sa-
mostanski kapeli, kot je že bilo
omenjeno, bila deležna videnj
presvetega Jezusovega Srca in Je-
zusovih sporočil.
/ dalje
Bazilika v Paray-le-Monialu
Samostan sester Marijinega obiskanja
Sestra Marjeta Marija
Alacoque
S 1. strani
P. Placido Cortese ...
  godovinar prof. Patrizio
Zanella je nato predaval o
prispevku padovanske du-
hovščine v času odporništva
1943–45. Utrpela je enajst žrtev,
med katerimi izstopa p. Cortese,
in 44 aretacij.
Največje zanimanje pa je veljalo
za nastop režiserja Paola Damos-
sa iz Turina, ki je pred dobrimi
desetimi leti pripravil odlični do-
kumentarec Pogum molka in
spremno knjigo, zdaj pa je ob p.
Laggioneju tehnično oskrbel no-
vo spletišče (www. padreplacido-
cortese. org), ki je v celoti po-
svečeno mučeniškemu minoritu.
Razdeljeno je na številna poglavja
in prek YouTuba povezano na šte-
Z vilne videoposnetke, postopomapa se bo še bogatilo. Za zdaj je navoljo le v italijanščini, pobudniki
pa napovedujejo še različice v slo-
venščini, hrvaščini in angleščini.
V baziliki je nato pred glavnim
oltarjem sledilo somaševanje de-
setih minoritov, ki ga je vodil –
in pridigal – glavni ravnatelj za-
ložbe Messaggero di S. Antonio
(torej Cortesejev naslednik) p.
Giancarlo Zamengo. Zadnja
točka bogatega popoldneva je bi-
la molitev pred nekdanjo Corte-
sejevo spovednico za oltarnim
prostorom, ki je postala spomin-
sko obeležje, opremljeno tudi s
knjigo za priprošnje, molitve in
vtise romarjev.
Goriška2. maja 20196
Glasba in otroci s posebnimi potrebami
V današnjem času postaja tematika disleksije vedno bolj
aktualna, saj po ocenah strokovnjakov ima disleksijo med 5
do 15 % prebivalstva. S pomočjo znanosti vemo, da je disleksija
kombinacija zmožnosti in težav, ki vplivajo na učenje branja in
pisanja, na hitrost predelovanja informacij, na področju
kratkoročnega spomina, slušnih in vidnih zaznav, jezika,
motoričnih spretnosti in pravilnega zaporedja. Disleksija spada
med specifične učne težave in se lahko pojavlja v različnih
oblikah od lažje, zmerne do zelo izrazite. Čeprav je vseživljenjski
primanjkljaj, ki ne izgine, ko odrastemo, pa se posamezniki
uspešno spopadajo z njo, če je odkrita in obravnavana dovolj
zgodaj. Disleksijo ima po podatkih iz ZDA že vsak peti otrok,
enako pogosta je tako pri dečkih kot pri deklicah.
Pogosto se dogaja, da starši in učitelji ne prepoznajo, da ima
otrok disleksijo, in mu velikokrat pripišejo, da se ne trudi dovolj,
da je len, čeprav doma zelo veliko vadi in se uči. Zaradi tega
otrok hitro izgubi motivacijo za učenje in zlasti v višjih razredih
pogosto razvije vedenjske težave, se ne razume dobro z vrstniki,
učitelji in starši. Vse to pa samo še povečuje stisko.
Vzgojitelji, učitelji, profesorji, ki se srečujejo z otroki, pri katerih
je bila prepoznana disleksija, morajo pri svojem delu upoštevati
raznovrstno strokovno znanje in smernice za delo z njimi. Tako
bodo otroci postopoma zmanjšali svoje primanjkljaje in
spodbudili razvoj svojih močnih področij. Ključni dejavnik
uspešnega učenja je pozitiven občutek lastne vrednosti. Otroku
je treba omogočiti doživeti uspeh, pridobiti pozitivno izkušnjo.
Ena od teh pozitivnih izkušenj je seveda glasba. Kot pričajo
številne strokovne raziskave, lahko glasba pripomore k
izboljšanju težav disleksije.
V ta namen SCGV Emil Komel organizira izobraževalni tečaj za
vse vzgojitelje in profesorje, od jasli do višjih šol, ki ga bo vodila
dr. Martina Ozbič - logoped, surdoped, specialno-rehabilitacijski
pedagog.
Tečaj bo v soboto, 11. maja 2019, z naslednjim urnikom: 9. -
12., odmor, 14. -18. Vpis na tečaj je možen do vključno 3. maja,
število mest je omejeno. Več informacij in vpis na tajništvu
SCGV E. Komel, 0481/532163 – info@emilkomel.eu.
Izobraževalni tečaj SCGV Emil Komel
  sredo, 17. aprila, je bilo
na osnovni šoli Josipa
Abrama v Pevmi
zanimivo srečanje o temi prve
pomoči pod okriljem
združenja Ariel iz Gorice,
deželnega enotnega
operativnega centra 118 iz
Palmanove, Zelenega križa iz
Gorice in Združenja staršev
V vrtca iz Pevme. Učenci inučitelji so tako lahko spremljalizanimivo teoretično izvajanje
Monikinega očka, gospoda
Maura Battista, sicer referenta
združenja Ariel iz Gorice, ki je
otrokom podrobneje
spregovoril o osnovah prve
pomoči in jim predstavil
protokol za klic v sili 112 ter
jim nato še razkazal
rešilni avto z vsemi
reševalnimi
pripomočki.
Gospod Mauro Batti-
sta je v zvezi z dogod-
kom izjavil “... da je to
prvi tovrstni projekt v
deželi v sodelovanju z dežel-
nim enotnim operativnim
centrom iz Palmanove, ki bo
nedvomno zgled in vzpodbuda
tudi drugim realnostim za ini-
ciative takega ti-
pa. Radi bi nam-
reč, da bi k ta-
kim pobudam v
prihodnje pristo-
pile tudi sile jav-
nega reda in
deželna civilna
zaščita. Pri
našem združen-
ju snujemo tudi
načrt za video
posnetek klica v
sili in radi bi, da
bi to izvedli sku-
paj z učenci in
učitelji OŠ J.
Abrama iz Pev-
me”.
Savina Radikon, predsednica
Združenja staršev otroškega
vrtca Pikapolonica iz Pevme in
ena izmed pobudnic te zanimi-
ve delavnice, poudarja dejstvo,
da obhaja letos Združenje
staršev desetletnico obstoja in
da vseskozi z veseljem podpira
različne pobude sosednje
osnovne šole, saj je v Združen-
ju že dalj časa prisotna želja, da
bi se njihovo delovanje razširi-
lo tudi v korist OŠ J. Abrama in
torej preoblikovalo v Združen-
je staršev pevmskega otroškega
vrtca in osnovne šole.
“Zeleni križ iz Gorice je vedno
pripravljen na tovrstna sodelo-
vanja in pobude znotraj našega
ozemlja”, poudarja Flavio Du-
ca, predsednik goriškega Zele-
nega križa. “Naučiti naše
najmlajše, kako slediti proto-
kolu za klic v sili 112 je življen-
jskega pomena, saj se je že zgo-
dilo, da nas je prav osnov-
nošolski otrok moral poklicati
na pomoč in prav zaradi takih
iniciativ bil sposoben ohraniti
neverjetno mirno kri”.
Učenci in učitelji so z veliko
pozornostjo sledili teoretične-
mu izvajanju in praktičnim
prikazom ter s svojimi tehtni-
mi vprašanji poudarili željo in
potrebo po tovrstnem tipu
pouka, ki je življenjsko obar-
van. Zahvala naj torej gre
vsem, ki so omogočili srečanje,
predvsem pa g. Mauru Battisti,
s katerim bi v prihodnje še radi
sodelovali.
  Pomembna šolska izmenjava
Ruski dijaki iz Sankt Peterburga 
en teden gostje v Gorici
DIZ CANKAR - ZOIS – VEGA 
  sredo, 10. aprila 2019, je
bilo v šolskem avditoriju
višješolskega središča v
ul. Puccini v Gorici posebno pri-
jetno vzdušje. Dopoldne namreč
je bil tu uraden sprejem petnaj-
stih dijakov - trinajst deklet in
dveh fantov - in dveh profesoric,
Jane Popkove, profesorice an-
gleščine, in Svetlane Ustinove,
profesorice ruščine, iz ruske šole
574 iz Sankt Peterburga. Na po-
vabilo DIZ Cankar – Zois
- Vega so prišli na enote-
densko bivanje, od 9. do
16. aprila, k slovenskim
vrstnikom, da bi se po-
bliže seznanili z njimi in
našo stvarnostjo in da bi
spoznali bližnje in daljne
naravne in kulturne le-
pote tudi na Slovenskem.
Kot sta nam povedala
prof. Federica Bello, ki je
odgovorna za stike z jav-
nostjo na tej šoli, in rav-
natelj Primož Strani, je v
tem šolskem letu z nema-
lo organizacijskega truda
– birokratski zapleti so
prisotni že z državami
EU, kaj šele z vzhodnimi! - prvič
prišlo do te izmenjave med rusko
in goriško tehniško ekonomsko
šolo Ž. Zoisa. Naši dijaki se na za-
vodu Zois na turistični smeri že
pet let učijo ruskega jezika, v tret-
jem in četrtem letniku ga imajo
kot kurikularni predmet s prof.
Eriko Valentinčič, v prvem in
drugem razredu pa spoznavajo ta
slovanski jezik v popoldanskih
urah v obliki krožka, ki ga vodi
prof. Vesna Prinčič Crosatto. Do
zamisli izmenjave je prišlo po za-
slugi prof. Valentinčičeve, da bi
se izboljšale komunikacijske
spretnosti v ruščini, pa tudi da bi
bolje spoznali rusko kulturo in
navade. Poleg tega pa, da bi se v
dijakih razvil čut samostojnosti
in iznajdljivosti in ne nazadnje,
da bi se naučili veščin nastopan-
V ja. V sredo so se ruski gostje poogledu goriških višješolskih pro-storov in pokušnji tipične slo-
venske slaščice, potice, zbrali v
avditoriju, kjer jim je dobrodošli-
co v ruščini izrekla prof. Erika
Valentinčič. Tako so se takoj
počutili kot doma. Profesorica
jim je tudi obrazložila, kako je s
slovensko manjšino v Italiji. Na-
govoril jih je še ravnatelj Primož
Strani v angleškem jeziku. Med
drugim je poudaril pomembnost
te učne izmenjave, v učinkovi-
tost katere močno verjame, saj
obojestransko širi obzorja. Ruski
dijaki so v dopoldanskih urah tri-
krat spremljali pouk angleščine
in nemščine pa tudi itali-
janščine, da bi usvojili nekaj pri-
marnih pojmov tega jezika, saj
so imeli že stike z italijanskimi
mesti Latronico in Rimini. V po-
poldanskih urah pa so se z vrstni-
ki, četrtošolci Ž. Zois, peljali na
daljše in krajše izlete. Že prvi dan
so si ogledali Gorico, še prej so
imeli skupno kosilo na šoli, ki
jim ga je ponudila gostilna Pri-
možič. Šli so tudi v Trst, pa do
Ljubljane, Bleda, obiskali so Ru-
sko kapelico na Vršiču ter se na-
zadnje na poti domov ustavili še
v Benetkah. Gostje so prebivali
za teden dni pri družinah vrstni-
kov in tako doživeli tudi izkušnjo
naše vsakdanjosti. Profesorici pa
sta bili nastanjeni v goriškem ho-
telu Best Western Palace hotel.
Izobraževalno izmenjavo so
namreč poleg slovenskega izo-
braževalnega zavoda podprli tu-
di omenjeni hotel, Društvo Slo-
venija Rusija iz Ljubljane s skla-
dom Toneta Pavčka, ZKB z
Opčin, gostilna Primožič, ki je
prvi dan ponudila slovenskim in
ruskim dijakom kosilo, Promo-
Turismo FVG Gorizia, Fundacija
CARIGO iz Gorice, Riko d. o. o.
iz Ljubljane in Krka d. d. iz No-
vega mesta. Naši dijaki bodo v
prvi polovici septembra vrnili
obisk. Odpotovali bodo v Sankt
Peterburg, kjer si bodo ogledali
mesto in tudi Moskvo ter še sami
preživeli teden dni pri ruskih
družinah.
Na sredinem predstavitvenem
srečanju so ob pomoči projekcij
z računalnika dijaki Martina Fe-
resin, Giorgia Trevisan, četrti let-
nik turistične smeri Ž. Zois, Ariel
Custrin iz 5. letnika Jurij Vega,
Nicolas Gerin v slovenščini in
Alex Terpin (oba iz 5. letnika Ž.
Zois), prikazali, kaj se učijo na
raznih smereh DZI Cankar Zois
Vega in kakšne projekte so že iz-
vedli. Spregovorili so tudi o vsa-
koletnih izletih. Pri projektu je
bilo soudeleženih 40 ljudi, dija-
kov profesorjev in staršev. O šoli
574 iz Sankt Peterburga sta spre-
govorili spremljevalki dijakov,
omenjeni profesorici. Povedali
sta, da njihova šola praznuje tri-
desetletnico ustanovitve. Pred
kratkim je bila prenovljena. Je
sodobna in kakovostna. Ima več
kot trideset krožkov in več ra-
zličnih laboratorijev, tudi takih,
ki se ukvarjajo z robotiko. Prav
njihova šola je zmagala projekt
za širjenje ruskega jezika. Sicer je
to le začetek triletnega načrto-
vanja širjenja ruskega jezika iz-
ven Rusije. Radi bi navezali stike
tudi z azijskim svetom in drugi-
mi evropskimi državami.
Da bi bila izmenjava med njiho-
vo šolo in goriško še bolj uradna,
je ravnatelj Strani podpisal urad-
ni akt, dogovor.
S tem obiskom ruskih mladih so
se uresničile sanje prof. Valen-
tinčičeve, da bi konkretno pri-
bližala ruski svet svojim dijakom.
Več jezikov znaš, več veljaš!, pra-
vi slovenski pregovor, pa še res
je!
IK
V Podgori je bilo v soboto zvečer, 27. aprila, lepo branje poezije
v treh jezikih naše dežele, in to za zidnimi poslikavami, ki krasijo
vaško središče in si jih je zamislila pokojna Alba Gurtner pred
dvajsetimi leti. Poslikave v Podgori danes propadajo in zato
sta goriški društvi
Forum in Agore' sklenili,
da bosta slike likovnih
umetnikov skušali rešiti
pred propadom, prav
tako pa tudi zapisane
pesmi na podgorskem
zidu. Goriški pesnik
Giovanni Fierro je v
okviru niz branj poezije
Fare Voci Gorizia povabil
Nicoletto Storari iz
Krmina, Alessandra
Salvija iz Rovinja ter
Jurija Paljka, da so
prebirali poezijo, medtem ko je glasbenik Mauro Radigna
mojstrsko igral na kitaro. Prav Radigna in Paljk sta bila pred
dvajsetimi leti v Podgori in sta sodelovala z Albo Gurtner, ki je
takrat sama dala tako barve kot na svojem domu gostila
umetnike, da je
prišlo do izved -
be poslikav.
Paljk je prebral
v slovenščini,
furlanščini in
italijanščini Pe -
sem za Albo, ki
je nastala v tis -
tem času, in se
spomnil goriške
kulturne de lav -
ke, o kateri je
tudi Andrea Pi -
co dejal, da je bila izjemna oseba, ki je znala združevati. Paljk
je tudi povedal, da je takrat Alba Gurtner sama hotela
prisotnost slovenskih umetnikov v Podgori in pozdravil oživitev
Zidu petih jezikov. Lep in dobro obiskan kulturni večer glasbe
in branja poezije se je dogajal tik za zidom v pivovarni Antica
Contea.
Branje poezije v Podgori v spomin na Albo
Gurtner in za oživitev “Zidu petih jezikov”
Zanimivo in koristno srečanje na OŠ Lojze Abram
Učenci so izvedeli marsikaj
o prvi pomoči
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
sklicuje
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 9. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici
ul. I. Brass, 20 v prvem sklicu in v petek, 10. maja 
ob 20.30 v drugem sklicu v istih prostorih. 
Poleg poročil o delovanju v letu 2018, je na dnevnem redu 
odobritev finančnega poslovanja 2018 in proračuna za 2019 
ter predstavitev programa 2019.
Foto JMP
Goriška 2. maja 2019 7
  Tradicionalna šagra
Nasvidenje na jubilejnem,
50. Prazniku frtalje
RUPA 
  udi letos so v Rupi lepo
praznovali farnega zavet-
nika sv. Marka. Člani
Prosvetnega društva Rupa-Peč
so pripravili tradicionalno in
daleč naokrog priljubljeno
šagro. Praznik frtalje - letos 49.
- na lepem društvenem prosto-
ru pod vaško cerkvico s svojim
kulturnim programom, glasbo,
plesom, pa tudi s slastnimi jed-
mi (ne nazadnje z
odlično zeliščno frtal-
jo!) vabi ljudi vseh sta-
rosti iz vse Goriške in
od drugod.
Prvi dan praznika je le-
tos potekal 25. aprila in
se je začel z nastopom
treh otroških
zborčkov: nekaj pri-
mernih pesmic so za-
peli otroci OPZ KD So-
vodnje, ki ga vodi Va-
lentina Nanut, OPZ Et-
ko Mužetko z Vrha Sv. Mihaela
pod vodstvom Karen Ulian in OPZ
Štamver, ki ga vodi Petra Feri. Glav-
na točka programa je seveda bila
tekmovanje v cvrtju najboljše frtal-
je, ki ga je zelo živahno povezoval
Matjaž Pintar. Tokrat se je pome-
T
rilo kar 12 posameznikov oz. sku-
pinic. Med njimi so bili še zelo
mladi “kuharji”, pa tudi pravi ve-
terani (med drugimi sen. Stojan
Spetič, ki rad obiskuje rupenski
praznik in je tokrat prvič cvrl frtal-
jo, ter Niko Klanjšček, ki se je že
preizkusil pred 25 leti). Ne-
kateri so bili bolj spretni,
drugi morda malo manj,
vsi pa so se lotili podviga z
veliko mero navdušenja, s
katerim so “nalezli” tudi
številne obiskovalce praznika. Tek-
movalci so imeli na razpolago - po-
leg jajc in mleka - najrazličnejša ze-
lišča, od zelene, koromača in pe-
teršilja pa do žajblja, srčnega zelja,
majarona, mete, čebule itd. Stro-
kovna komisija, ki so jo sestavljali
Karen Ulian, Zulejka Devetak in
Rado Nanut, je vsako od 12 frtalj
pokusila in ocenila. Na tretje me-
sto sta se s 43 točkami na 60 uvrsti-
li osnovnošolki Karen Feri in Tjaša
Terpin; na drugo Filippo Sartori in
Mitja Florenin s 45 točkami, na
prvo mesto pa mati in hči, Marisa
Florenin in Martina Gruber, z 49
točkami. Spetičeva frtalja,
so nam povedali, je bila
posebno okusna; žal se je
malo ponesrečila oblika.
Večer v prijetni družbi se je
nadaljeval ob notah mla-
dih, a odličnih “godcev”
Ansambla ABC. Isti dan je
potekal tudi likovni ex
tempore za otroke na temo
pomladi. Nagrajeni so bili
Sofija Marussig (1. r.
osnovne šole), Giada Zotti
(4. razred) in Ivan Pintar
(5. razred).
Praznik frtalje se je moral
nadaljevati v nedeljo, 28.
aprila. Slabo vreme pa je to
žal onemogočilo. Škoda,
saj bi bil kulturni program
posebno pester: veliko pričakovan-
je je vladalo za trio mladih pevk
(Tina Balta, Rada Vižintin in Petra
Feri), gotovo pa tudi za soočenje
med Luco Piskom in Julijanom
Čavdkom, dvema županskima
kandidatoma na majskih uprav-
nih volitvah v občini Sovodnje ob
Soči. Že sedaj upamo, da bo vreme
bolj naklonjeno jubilejnemu, 50.
Prazniku frtalje 2020! / D
(več fotografij na
www.facebook.com/noviglas)
Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan / Gledališče na ocvrtem 2019
Gledališke in kulinarične poslastice
  etrto leto se bo v Štever-
janu gledališka umet-
nost prepletala s kulina-
rično. Dramska družina SKPD F.
B. Sedej iz Števerjana bo v sode-
lovanju Zveze slovenske kato-
liške prosvete namreč spet prire-
dila svojevrsten, izviren niz iz-
branih gledaliških predstav pod
naslovom Gledališče na oc-
vrtem. Tokrat se bo ta abonmaj-
ska gledališka ponudba vila od
maja do oktobra. Prvi dve pred-
stavi bosta namreč že v soboto,
11. maja, in v ponedeljek, 20.
maja, obakrat ob 20.30. Niz bo-
sta uvedli domači dramski sku-
pini. Dramska družina F. B. Se-
dej bo uprizorila komedijo Ime,
prosto povzeto po literarni pre-
Č dlogi Le prenom M. Delaportejav režiji Jasmin Kovic, Mladinskaskupina M+ pa grozljivko Cve-
tličarna, prosto povzeto po lite-
rarni predlogi Mala prodajalna
groze H. Ashmana in A. Menke-
na v prevodu Dese Muck in režiji
Patrizie Jurinčič Finžgar. Po daljši
pavzi bo po gledališki umetnosti
in ocvrtih dobrotah spet zadišalo
v petek, 30. avgusta 2019, ob 20.
uri, ko bo Koroški deželni teater
Slovenj Gradec predstavil delo
Norci Maje Gal Štromar in Slavka
Pregla v režiji Maje Gal Štromar.
V petek, 6. septembra 2019, ob
20. uri bo na vrsti predstava Ro-
meo in Julija, prosto povzeta po
W. Shakespearu, po konceptu in
v režiji Maruše Kink. Delo je na-
Obvestila
Volilni program števerjanske sekcije
SSk - Predstavitev kandidatov: v
torek, 7. maja, ob 20.30 v
obnovljeni osnovni šoli na
Jazbinah. Shodi: v soboto, 18.
maja, ob 19.30 (po sv. maši, ki
se začne ob 18.45) ob cerkvi na
Jazbinah; v nedeljo, 19. maja, ob
12.15 (po sv. maši, ki se začne
ob 11. 15) ob cerkvi v Števerjanu.
Lepo vabljeni in topel pozdrav.
SPDG sklicuje redni občni zbor v
četrtek, 9. maja, ob 17. uri v
prvem sklicu in v petek, 19. maja,
ob 20.30 v drugem sklicu.
Zasedanje bo v mali dvorani
Kulturnega doma v Gorici, ul. I.
Brass.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja 18. maja, v
sodelovanju s turistično agencijo,
enodnevni izlet na Dolenjsko z
enim avtobusom. Program
predvideva ogled Kostanjevice na
Krki, Kartuzije Pleterje - Muzeja
na prostem in Mlina Košak.
Sledilo bo druženje v značilni
dolenjski gostilni, po kosilu bo
sprejem na veliki kmetiji med
dolenjskimi griči. Odhod proti
domu po kratkem ogledu Otočca.
Vpisovanje se je končalo 17.
aprila. Avtobus bo odpeljal ob 5.
uri iz Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu Pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici,
v Štandrežu pri lekarni in na
Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in
cerkvi, na Poljanah in v
Doberdobu. Organizatorji
priporočajo točnost.
Odprta vrata v Mladinskem domu,
kjer je poteka vpis k pošolskemu
pouku 2019/20. Četrtek 2. maja,
ob 15.00 delavnice za otroke, ob
18.00 informativno srečanje s
starši. Predvpis s popusti do 11.
junija oz. do izčrpanja
razpoložljivih mest. Informacije na
tel. 0481-280857 ali 366-
6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero.it,
www.mladinskidom.it
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško vabi na predavanje/pred -
vajanje “Tibet na strehi sveta” ge.
Katjuše Rabzelj, velike ljubiteljice
popotovanj, ki bo v sredo, 22.
maja, ob 17.00 uri v Trgovskem
domu, Korzo G. Verdi št. 52
(pritličje).
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Čestitke
Duhovnija sv. Ivana čestita Mirki
Humar in Borisu Lutmanu ob njuni
zlati poroki. Želimo jima še
nadaljnjega božjega blagoslova,
zdravja in razumevanja. Obenem
se jima zahvaljujemo za vse, kar
delata za našo skupnost.
V petek, 26. aprila, sta
praznovala zlato poroko Mirka in
Boris Lutman.  Iskreno jima
čestitamo in želimo, da bi s svojo
družinsko toplino še dolgo let
ogrevala vse svoje drage. Sestra
Dolores in brata Alojz in Dominik
z družinama.
Iskrenim čestitkam se iz srca
pridružujejo nekdanje “telovad -
ke” v Domu F. Močnika.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 3. 5. 2019 do 9. 5. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 3. maja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 4. maja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 5. maja ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 6. maja (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč.
Torek, 7. maja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 8. maja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: O
zlatorogu in zvestobi staremu
izročilu. - Izbor melodij.
Četrtek, 9. maja (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
NOVO PRI GORIŠKI MOHORJEVI
DRUŽBI
Vlado Klemše
MED BIRŠO, VRBAČNO IN PREVALO
Predstavitev bo v ponedeljek, 6. maja 2019, 
ob 20. uri v domu Vaške skupnosti Cerovo 
v Gornjem Cerovem
Pogovor z avtorjem Vladom Klemšetom 
in urednico Danilo Zuljan Kumar 
bo vodila domačinka, univerzitetna 
študentka Terezija Peršolja
Toplo vabljeni!
Slovesno vstajenjsko slavje v goriški stolnici  
“Bodite pričevalci
ljubezni!”
  goriški stolnici se žal slo-
venska beseda v zadnjih
letih oglaša le dvakrat na
leto, v božičnem času, na praznik
sv. Štefana na Božičnici v organi-
zaciji Združenja cerkvenih pev-
skih zborov, in za Veliko noč ob
jutranji vstajenjski sv. maši, ki je
najbolj zgodnja (ob 6.30) v go-
riškem mestnem središču. Tudi
letos se je ob kar velikem številu
ljudi zmeraj veličastneje in gla-
sneje oglasila trikratna Aleluja.
Slovesno mašno bogoslužje, s
procesijo po cerkvi, je vodil g.
Marijan Markežič ob somaševan-
ju goriškega nadškofa Carla Re-
daellija, stolniškega župnika Ni-
cole Bana, ki upravlja pastoralno
enoto, pod katero spadajo cerkve
sv. Ignacija, sv. Roka in pri Sv.
Ani, in staroste slovenskih du-
hovnikov, msgr. Oskarja Simčiča.
Navzočnost msgr. Simčiča je go-
tovo razveselila vse vernike. De-
V kan Marijan Markežič, duhovniupravitelj Slovenskega pastoral-nega središča v goriški cerkvi sv.
Ivana in župnik v Pevmi ter Šte-
verjanu, je v homiliji spregovoril
o pomenu Velike noči, o Kristu-
su, ki je z vstajenjem premagal
smrt, predvsem pa je poudaril
njegovo ljubezen, zaradi katere je
daroval samega sebe za naše
odrešenje. Zato po njegovem
zgledu moramo vsi biti pričevalci
te ljubezni, ki razsvetljuje najglo-
bljo temino.
Berilo sta prebrala Sanja Vogrič
in Franko Žerjal, prošnje pa sestra
Alojzija, prednica šolskih sester v
Zavodu Sv. Družine v Gorici.
Okrog oltarja je bilo kar trinajst
strežnikov, deklic in dečkov (pri-
sotni so bili pri vseh obredih ve-
likega tedna v cerkvi sv. Ivana v
Gorici!), ki jih zgledno vodita
mladi Kristina Pahor in Vanja Vo-
grič. Sam nadškof, ki je ob koncu
nagovoril vernike in podelil bla-
goslov, je g. Marijanu zaupal, da
sam nima toliko pridnih mini-
strantov. Blagoslov je bil namen-
jen seveda tudi velikonočnim je-
dem, ki so jih po lepi stari navadi
prinesli verniki, da bi bil veliko-
nočni zajtrk “požegnan”.
Na oltarju je bil velik hleb kruha.
Kot vsa ta leta (nabralo se je kar
pet desetletij!) je ta kruh skrbno,
s svojimi izkušenimi rokami spe-
kla gospa Marica Podveršič, iz-
vrstna kuharica. S kora so se ra-
zlivale znane in manj znane ve-
likonočne pesmi, ki so jih pod
vodstvom Franke Žgavec in ob
orgelski spremljavi Davida Ban-
dlja zapeli pevci, ki pojejo na raz-
nih naših korih. Med temi pe-
smimi, polnimi radosti ob vsta-
jenjskem slavju, so bile tudi Pe-
sem slednica, pripisana Wipu iz
Burgundije (11. stoletje), ki jo je
uglasbil David Bandelj, Poglejte,
duše, grob odprt! v spevni melo-
diji Vinka Vodopivca, in mozar-
tovsko navdahnjeno Raduj se,
kraljica nebeška Franza Kubika.
Ob koncu slovesnosti je sam
nadškof Redaelli s stiskom roke
posameznim vernikom voščil ve-
selo Veliko noč. Udeleženci vsta-
jenja so kot vsako leto prejeli tudi
blagoslovljene kruhke.
IK
stalo kot koprodukcija Zavoda
Margareta Schwarzwald, Cankar-
jevega doma, Slovenskega gleda-
liškega inštituta (SLOGI) in Kina
gledališča Bežigrad. Zadnja pred-
stava Gledališča na ocvrtem bo v
petek, 4. oktobra 2019, ob 20.
uri, ko bo v Števerjanu prvič go-
stovalo Beneško gledališče iz Špe-
tra s predstavo Zdreu bunik, pro-
sto povzeto po Molierovem delu
Le malade immaginaire (Nami -
šljen bolnik), v režiji Jasmin Ko-
vic.
Redni abonma za 5 predstav in
pozdrav iz kuhinje stane 20 ev -
rov, abonma za dve osebi (par) za
5 predstav in pozdrav iz kuhi nje
znaša 35 evrov, študentski abon-
ma za 5 predstav, nagradno pred-
stavo in pozdrav iz kuhinje 15 ev -
rov. Redna vstopnica stane 7 ev -
rov, vstopnica s popustom (dija-
ki, študenti) pa 5 evrov. Mla di do
18. leta imajo prost vstop. Abon-
ma si lahko nabavite telefonsko:
+39 3280914497 ali po mailu:
dramska.druzina@sedej.org Vse
predstave bodo v veliki dvorani
župnijskega doma F. B. Sedej v
Števerjanu. Abonenti bodo, kot
vsako leto, prejeli tudi pozdrav
iz kuhinje. Letos organizatorji
napovedujejo kar nekaj cvrtih
novosti. Tudi tokrat bo s svojimi
vini prisotna Vinoteka Štever-
janski griči, ki sodeluje z Dram-
sko družino SKPD F. B. Sedej pri
uresničitvi tega gledališkega ni-
za, pri katerem so soudeleženi še
Javni sklad za kulturne dejavno-
sti Republike Slovenije, Zlata gle-
dališka mreža in Svet slovenskih
organizacij.
IK
foto dd
foto dd
Kultura2. maja 20198
  okratna premierna upri-
zoritev Slovenskega na-
rodnega gledališča Nova
Gorica, sedma v tej sezoni, je
bila res nenavadna. Za tiste gle-
dalce, ki imajo radi klasično
dramsko umetnost, skoraj ne-
sprejemljiva. Poleg vsega je tra-
jala kar cele 4 ure in dvajset mi-
nut z odmorom med obema
deloma! To je kar zahtev-
no, seveda najprej za
igralce, a tudi za gledalce,
ki na drugi premieri 27.
marca 2019 niso zasedli
vseh prostorov male dvo-
rane SNG Nova Gorica.
Marsikdo je tudi zapustil
dvorano po prvem delu,
čeprav moramo povedati,
da je predstava po svoje
zanimiva, vsaj za tiste, ki
v gledališču radi gledajo
tudi take malce bolj “ek-
sperimentalne” (ta izraz
je sicer že krepko zasta-
rel!) odrske postavitve.
Na novogoriškem malem
odru je bil namreč prvič
v slovenščini uprizorjen
roman Nekaj ljudi išče
srečo in crkne od smeha
(Ein Paar Leute suchen
das Glück und lachen sich Tot)
plodovite, tudi provokativne
nemške avtorice Sibylle Berg,
rojene l. 1962 v Weimarju. Nje-
na dela, ki odražajo nelagod-
nost, resigniranost današnjega
človeka, ki je že zdavnaj pre-
gnal iz zavesti vse iluzije, so bi-
la prevedena v 34 jezikov. Njen
prvi roman, izdan l. 1997 pri
nemški založbi Reclam Verlag,
je kot prvo avtoričino delo v
slovenščino prestavila Urška
Brodar. Ona je tudi opravila
T dramaturško razčlenitev pri tejodrski postavitvi romana, kiima kar 88 poglavij, v katerih
pripoved razpleta deset ljudi, ki
so sorodstveno ali na kakšen
drug način povezani med se-
boj. Poleg teh pa se pojavi še
veliko drugih. Glavni so Vera,
Nora, Verina hči, Ruth, Verina
mama in Norina nona, Betti-
na, najboljša Verina prijatelji-
ca, Helge, Verin mož in Norin
oče, Tom, Karl, Moški, Pit in
Paul. Vsi ti si želijo sreče, a je
nikdar ne dosežejo. V romanu
je prikazano obdobje enega le-
ta njihovega, tudi krepko za-
voženega življenja, ki se za vse
konča tragično, tudi z nasilno
smrtjo, samomorom ali v gro-
zljivo slikoviti prometni ne-
sreči. Samo Vera, ki ji za trenu-
tek sreče včasih zadošča le ci-
gareta ob kavici v “kafiču”,
preživi. Življenjske dogo-
divščine vseh teh protagoni-
stov treh generacij je na oder
postavila mlada režiserka Eva
Nina Lampič,  (rojena v ljublja-
ni l. 1985), prvič gostja v SNG
Nova Gorica. Po dokončanem
študiju režije na ljubljanski
AGRFT je končala še enoletni
podiplomski študij na britan-
ski Univerzi v Sheffieldu, delo-
vala kot pripravnica v New Yor-
ku in Berlinu, zdaj pa ustvarja
doma in v tujini. Očitno se ra-
da podaja v “eksperimentalne”
vode. V SNG je v to nenavadno
predstavo zabrodila s šestimi
igralci; to so Arna Hadžialjević,
Miha Nemec, Marjuta Slamič,
Luka Martin Škof (gost, sicer
režiser), Urška Taufer in Miran-
da Trnjanin (gostja). Teh šest
igralcev vodi gledalce skozi vsa
poglavja epizodnega romana
in po svoje interpretira in poo-
seblja teh deset glavnih prota-
gonistov, ki jih vežejo usodne
vezi. Vse je dokaj prepleteno,
tako da je za gledalca kar pri-
poročljivo, da po predstavi ali
pred njo vzame v roke gleda-
liški list in prebere vsebinski
povzetek izpod prevajalkinega
peresa. V gledališkem listu sta
celo “partitura romana”
in seznam devetih srhlji-
vih smrti, s katerimi se
končajo posamezne pri-
povedi. Bolj statično raz-
predanje zgodbe, se
včasih razvije v dejanje,
ko se igralci, oblečeni v
“navadna oblačila” dvi-
gnejo z “improviziranih
sedežev”, na “neureje-
nem” odru (kostumogra-
fija in scenografija Toni
Soprano Meneglejte), ob
pripovedi nekaterih smrti
in se kot v filmu
“upočasnjeno” gibljejo po
odru (koreograf Bence
Mezei). V ozadju se poja-
vljajo videoposnetki oz.
besede in risbe (avtor vi-
dea Megajver), ob glasbi
Aleša Zorca. Nenavaden je
že vstop gledalcev v dvorano
čez oder. Igralci razpredajo
zgodbo v prvi osebi ali jo pri-
povedujejo kot poročilo, si
včasih kar skočijo v besedo in
dopolnjuje povedano... Ves čas
motrijo občinstvo in zdi se, da
se še sami čudijo temu, kar pri-
povedujejo. Tisti, ki niso tre-
nutno vpleteni v pripoved,
včasih vstanejo in si postrežejo
s prigrizkom v globini odra ali
pa popijejo požirek vode, da
beseda bolj gladko steče. Inter-
Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric rojenih po
letu 1980 je naslov antološke številke mariborske revije za
kulturo in družbo Dialogi, v katero je urednica Petra Kolmančič
zajela knjižno ustvarjanje s področja kratke proze skupno
triindvajsetih besednih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Med njimi je tudi tržaški avtor Primož Sturman, ki je v preteklem
letu pri založbi Litera objavil knjižni prvenec Gorica je naša. V
monografski številki Dialogov se je znašla ravno naslovna zgodba
zbirke, ki se bralcem po spletni in knjižni objavi predstavlja še
tretjič, tokrat revijalno.
V izboru zasledimo pomembna
imena slovenske književnosti, ki
izstopajo po prejemu literarnih
nagrad v posameznih žanrih
oziroma nominacijah zanje. To
so Ana Schnabl, Andrej Hočevar,
Anja Mugerli, Davorin Lenko,
Denis Škofič, Goran Vojnović,
Tomo Podstenšek, Vesna
Lemaić in drugi.
Lastnost v reviji predstavljene
generacije je, da je začela
literarno ustvarjanje v novem
tisočletju. “V tem obdobju se zato pojavlja postmodernistični tip
kratke proze, ob njem pa, opozarja Bošnjakova (Blanka Bošnjak
literarna zgodovinarka, op. ur.), enakovredno soobstajajo še
drugi tipi, in sicer ultramodernistični, post eksistencialistični,
neorealistični, minimalistični in iracionalistično-mistični tip, ki
se med seboj razlikujejo po vsebini, tematiki, formi in slogu, za
vse pa je značilen izrazit premik k intimizmu”, med drugim zapiše
Petra Kolmančič v uredniškem uvodu.
Monografska številka Dialogov
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (61)
Slap in rodbina Lanthieri (1)
Leta 1873 je bila na Slapu pri Vipavi ustanovljena
prva kmetijska šola na Slovenskem. Na pročelju
tamkajšnjega Lanthierijevega dvorca najdemo na-
pis: “Visokorodni gospod KARL GROF LANTHIERI
poklanja ta grad in pripadajoča zemljišča brez-
plačno Kranjski deželi za deželno vinarsko in sad-
jarsko šolo. Dne 18. septembra 1873. leta se je šola
otvorila, a dne 30. septembra 1886 po trinajstlet-
nem plodonosnem delovanju zatvorila vsled pre-
selitve na Dolenjsko - V znamenje hvaležnosti -
KRANJSKA
DEŽELA”.
Slap - danes
poznan kot
vrhunska
vinska desti-
nacija, ki se
ponaša z
ogromno tra-
dicijo - je v zgodovinskih virih prvič omenjen leta
1215. Dvorec in cerkev sta po vsej verjetnosti nastala
na temeljih starejšega objekta, ki naj bi ga zgradili
malteški vitezi v 13. stoletju. O prisotnosti le-teh
pričajo nekatere kamnite plošče, vzidane v fasadi
cerkve sv. Matije, na katerih lahko vidimo križe in
neko kmečko orodje. Cerkev je bila večkrat obno-
vljena in v 17. -18. stoletju skoraj na novo prezidana.
V tej cerkvi naj bi se uporabljalo glagoljaško bogo-
služje v staroslovenščini. V sedanji obliki jo je po-
svetil leta 1765 goriški nadškof, cesarski in papeški
svetnik grof Karel Mihael Attems, kakor piše na
plošči nad glavnim vhodom. Brat nadškofa Karla
Mihaela Attemsa - cesarski svetnik, pesnik in pisatelj
Sigismund - je bil poročen z grofico Jožefo Lanthie-
ri, prateto na začetku omenjenega grofa Karla Lan-
thierija, iz plemiške družine, ki je imela veliko vlogo
v razvoju te doline. Pred grofi Lanthieri je na Slapu
gospodovalo več rodbin, med temi tudi rodbine
Zwegkhenburg, Flachenfeld, Radovič in Coronini
(baron Krištof Lovrenc
Flachenfeld s Cola nad
Vipavo je bil mecen slo-
venskih slikarjev, med
temi znamenitega Fran-
ca Jelovška, ki je med
drugim okrasil cerkev
na Slapu, v kateri so pri-
sotne tudi umetnine
Mihaela Stroja,
Toneta Kralja in
delavnice Pa-
squaleja Lazzari-
nija).
Po Jelovškovih
freskah je znana
tudi cerkev sv.
Štefana v Vipavi,
v kateri del posli-
kav pripada dru-
gemu zelo zna-
nemu slovenske-
mu slikarju, Ja-
nezu Wolfu (v
sodelovanju s Si-
monom Ogri-
nom). Wolf je v
letih 1876-1877
uprizoril življenje in smrt sv. Štefana. Na sliki, na
kateri sv. Štefan deli milovščino, je Wolf kot svetni-
kovega spremljevalca, ki nosi košaro s kruhom, na-
slikal ravno grofa Lanthierija. Slikar si je pač “spo-
sodil” obraze takratnih Vipavcev: naslikal je na pri-
mer dekana, častnega kanonika in deželnega po-
slanca Jurija Grabrijana (1800-1882), enega glavnih
pobudnikov kmetijske šole na Slapu in velikega bor-
ca za uveljavitev slovenščine. Ravno on je poklical
Wolfa v Vipavo. O Grabrijanovi smrti je 24. junija
1882 poročal Slovenec: “Zopet je
Slovenska domovina zgubila
enega svojih zvestih, značajnih
sinov. 22. t. m., ob 1/4 5. uri zju-
traj zdihnil je gospod Grabrijan
Juri, Vipavski dekan, vitez Fran-
Josipovega reda, 82 let star, svojo
blago dušo. Rajni bil je uzor pra-
vega iskrenega narodnjaka. Poz-
nal je reve človeške in po moči
tudi vsakemu pomagal. Zato je
pa tudi marsikter Vipavec, ko je
smrt gospoda dekana zvedel,
zdihnil: Očeta smo zgubili. Kar
je storil, delal je po geslu: Vse za
vero, narod in cara”! Leta 1861
je Jurij Grabrijan s cerkvenim denarjem sezidal zelo
lepo šolsko poslopje v Vipavi. V pročelje tega po-
slopja so 17. septembra 1885 njemu v spomin vzi-
dali spominsko ploščo. Ploščo so kasneje odstranili
italijanski okupatorji: ponovno je bila postavljena
šele leta 1968. Janez Wolf je naslikal tudi pesnika
Radoslava Silvestra (1841-1923), avtorja prvega slo-
venskega prevoda pesmi Stille Nacht, in Kristino
Premru Planinc, mater duhovnika in skladatelja
Stanka Premrla (njemu dolgujemo uglasbitev
Prešernove Zdravljice) ter babico partizana in na-
rodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Simon Ogrin
je kolego Janeza Wolfa kar dvakrat naslikal.
Na pročelju Lanthierijevega dvorca na Slapu
najdemo napis: “Visokorodni gospod KARL
GROF LANTHIERI poklanja ta grad in
pripadajoča zemljišča brezplačno Kranjski deželi
za deželno vinarsko in sadjarsko šolo. Dne 18.
septembra 1873. leta se je šola otvorila, a dne 30.
septembra 1886 po trinajstletnem plodonosnem
delovanju zatvorila vsled preselitve na Dolenjsko -
V znamenje hvaležnosti - KRANJSKA DEŽELA”
Cerkev sv. Matije na Slapu je v sedanji obliki
posvetil goriški nadškof grof Karel Mihael Attems
leta 1765, kakor piše na plošči nad glavnim
vhodom.
V cerkvi sv. Štefana je Janez Wolf v letih
1876-1877 uprizoril življenje in smrt sv.
Štefana. Na sliki, na kateri sv. Štefan deli
milovščino, je Wolf kot svetnikovega
spremljevalca, ki nosi košaro s kruhom,
naslikal ravno grofa Lanthierija. Slikar si je
pač “sposodil” obraze takratnih Vipavcev:
žena z otrokom je Kristina Premru Planinc,
mati duhovnika in skladatelja Stanka
Premrla (njemu dolgujemo uglasbitev
Prešernove Zdravljice) ter babica partizana
in narodnega heroja Janka Premrla - Vojka.
Poslikavo kapele sv. Notburge v cerkvi sv. Matije na Slapu
je naročil baron Krištof Lovrenc Flachefeld s Cola nad
Vipavo. Bil je mecen slovenskih slikarjev, med temi
znamenitega slovenskega slikara Franca Jelovška. Grb na
skrajni levi pripada ravno baronu Krištofu Lovrencu
Flachenfeldu, grb na skrajni desni pa njegovi ženi Mariji Ani
Tereziji Wintershoffen. Nad levim grbom sedi sv. Lovrenc,
nad desnim pa sv. Terezija Avilska, stojita pa levo sv. Donat,
desno češka svetnica Evrozija (grški prevod izvirnega
slovanskega imena Dobroslava).
Dekan in častni kanonik Jurij
Grabrijan (1800-1882), eden glavnih
pobudnikov kmetijske šole na Slapu
in velik borec za uveljavitev
slovenščine. Slikar Janez Wolf ga je
uprizoril na freskah cerkve sv.
Štefana v Vipavi.
Dimitri Tabaj
pretacije njihovih vlog
so si enakovredne,
prežete z ironičnim
prizvokom. Edino
preživelo protagonistko
Vero poosebljajo vsi, s
tem da si nataknejo plavolaso
lasuljo. Vse je prepredeno z
grotesknostjo, absurdnostjo,
krutostjo, ki doseže višek na
koncu, ko “kri” brizga od vse-
povsod, zaliva obraze, priteka
iz ust, še posebno “veristično”
ob pripovedi tragične smrti To-
ma in Bettine v prometni ne-
sreči na avtocesti na poti proti
Benetkam.  (Občutljivejši
želodci verjetno vsega tega ne
SNG Nova Gorica / Premiera: Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
Groteska o “zgubah” treh generacij
bi prenesli. Zdi pa se, da se zad-
nje čase režiserji kar naslajajo
ob tem, da “zalivajo” predstave
s krvjo).
V delu Sibylle Berg, ki ga vkle-
pajo v svoje spone hladnost,
nepopustljivost, pikrost, odtu-
jenost, nasilje, anoreksija, seks
in še druge take temne člo-
veške strani, ljudje ne vidijo
smisla v življenju, nobene per-
spektive ni zanje, ne verjamejo
v nič. Iskanje sreče je brezup-
no, saj je ni mogoče doseči.
Ne vem, ali bi si predstavo,
kdor si jo je ogledal enkrat,
želel ponovno videti...
Iva Koršič
Foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan
Kultura 2. maja 2019 9
56. literarna nagrada Vstajenje za leto 2018
Mariju Čuku
Dne 16. aprila 2019 se je sestala na sedežu Slovenske prosvete v
Donizettijevi ulici 3 v Trstu komisija literarne nagrade “Vstajenje” v
sestavi prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert
Petaros, prof. Zora Tavčar, prof. Neva Zaghet,
prof. Magda Jevnikar in urednik Marij Maver.
Iz lanske izvirne knjižne bere je komisija
pregledala 32 del zamejskih in zdomskih
avtorjev z letnico 2018. Odločila je, da
nagrado Vstajenje prejme Marij Čuk za roman
Prah.
Roman obravnava slovensko narodno
skupnost v Italiji po drugi svetovni vojni. Ob
osebni zgodbi protagonista se dotika
političnih pretresov, odkrito se loteva odnosov
in strankarskih razprtij, dilem in odločitev ter usode skupnosti, ki se
neizogibno spreminja in išče rešitve.
Avtor s svojo kritičnostjo spodbuja k razmišljanju in razpravi.
Denarno nagrado bo prispevala ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA z Opčin.
Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 13. maja 2019, ob 20.30 v
Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva ulica 3.
Razstava del velikega Leonarda v Louvru
V muzeju Louvre bodo ob letošnji 500-letnici smrti velikega Leonarda
jeseni odprli razstavo njegovih del. Ta bo ob delih iz zbirke muzeja
združila izjemno skupino del, med drugim naj bi bila na ogled znamenita
slika Odrešenik sveta, ki je bila leta 2017 na dražbi prodana za
rekordnih 450 milijonov dolarjev. Vendar muzej za to še nima potrditve.
Odrešenik sveta od leta 2017, ko je bil prodan na dražbi avkcijske hiše
Christie's, še ni bil javno razstavljen, kar po pisanju francoske tiskovne
agencije AFP zbuja dvome tako glede lastništva in nahajališča slike
kot glede njene avtentičnosti. Septembra lani naj bi bila slika
razstavljena v muzeju Louvre Abu Dhabi, vendar so v muzeju razstavo
preložili brez pojasnila.
Najdražjo sliko na svetu naj bi po prvih informacijah po nakupu pridobile
lokalne oblasti. “Leonardova mojstrovina, ki je bila sprva izgubljena in
nato dolgo hranjena v zasebni lasti, je zdaj naše darilo svetu”, je tedaj
dejal Mohamed Khalifa al-Mubarak, vodja oddelka za kulturo in turizem
v Abu Dabiju. Med pripravami na razstavo so oddelek za kulturo in
turizem v Abu Dhabiju zaprosili za izposojo slike, vendar še niso dobili
odgovora.
Kratke
  rejemnik nagrade Izi-
dorja Cankarja je Ferdi-
nand Šerbelj, ki nagra-
do prejme za življenjsko delo
pri preučevanju baročnega
slikarstva. Priznanja Izidorja
Cankarja 2019 prejmejo sno-
valci monografije Križanke
in snovalci monografije
Dvorec Betnava, častno
priznanje prejme Salvator
Žitko.
Kot piše v utemeljitvi, Šer-
belj velja za enega najpo-
membnejših slovenskih
barokistov. V več kot 40 le-
tih je sodeloval pri skoraj
nepregledni množici raz-
stav in pripravil številne
spremljevalne publikacije,
ki spadajo med temeljna
dela stroke, med njimi so
Anton Cebej: 1722-1774,
Baročno slikarstvo na Go-
riškem, Izzvenevanje neke-
ga obdobja: oris poznoba-
ročnega slikarstva na
Kranj skem in 550 let lju-
bljanske škofije: 1461-2012.
Njegovo delovanje ni bilo
omejeno le na Narodno gale-
rijo, ampak je ves čas sodelo-
val tudi z drugimi muzeji.
Ob preučevanju slikarstva na
Goriškem je stkal pomembne
vezi s strokovnjaki iz Italije,
katerih plod je tudi obsežna
znanstvena monografija Ba-
P rok na Goriškem iz leta 2006.Med njegovimi zadnjimimednarodnimi sodelovanji
pa ne gre spregledati prispev-
ka k razstavi in katalogu o
slikarju Martinu Johannu
Schmidtu v dunajskem Bel-
vederu.
Njegova vsestranskost se kaže
v obvladovanju praktično
vseh veščin - raziskovanja, te-
renskega, galerijskega in mu-
zejskega dela ter reševanja
konservatorskih in restavra-
torskih vprašanj. Neprecen-
ljiv je tudi njegov prispevek k
širjenju znanja v najširših
krogih, še piše v utemeljitvi.
Snovalci monografije Križan-
ke - urednik Luka Vidmar ter
avtorji Gašper Cerkovnik,
Matej Klemenčič, Metoda
Kemperl, Metoda Kokole,
Martina Malešič, Katra Meke,
Janez Mlinar, Janez Weiss,
Matija Ogrin, Mija Oter Go-
renčič, Ines Babnik, Aleš
Maver, Magda Miklavčič
Pintarič, Blaž Zabel, Ana
Pokrajac Iskra, Irena
Žmuc, Bernarda Županek,
Nataša Polajnar Frelih,
Marjeta Šašel Kos in Lilija-
na Žnidaršič Golec - priz-
nanje Izidorja Cankarja
prejmejo za prvi celostni
znanstveni doprinos o
kompleksu nekdanje ko-
mende nemškega viteške-
ga reda.
Kot piše v utemeljitvi, mo-
nografijo, ki je leta 2018
izšla pri ljubljanski Srednji
šoli za oblikovanje in foto-
grafijo, odlikujejo izrazita
interdisciplinarnost, širok
uvid v kulturnozgodovinski
okvir spomenika, pretehtan
nabor tem in kvaliteta izsled-
kov, ne nazadnje pa tudi
zgleden znanstveni aparat in
inovativno oblikovanje.
Snovalci monografije Dvorec
Betnava - urednika Franci La-
zarini in Miha Preinfalk ter
avtorji Andrej Magdič, Mihe-
la Kajzer Cafnik, Žiga Oman,
Matjaž Grahornik, Andrej
Hozjan, Lilijana Urlep, Igor
Sapač, Tina Košak, Polona
Vidmar, Eva Sapač in Valenti-
na Bevc Varl - priznanje prej-
mejo za poglobljeno multidi-
sciplinarno raziskavo o zgo-
dovini in sedanji usodi
omenjenega dvorca. Mono-
grafija je leta 2018 izšla kot
prva v seriji Castellologica
Slovenica, ki so jo skupaj za-
snovali na Zgodovinskem
inštitutu Milka Kosa in
Umetnostnozgodovinskem
inštitutu Franceta Steleta, ki
delujeta v okviru ZRC SAZU.
Kot piše v utemeljitvi, razpra-
ve odlikuje stroga zavezanost
znanstvenim načelom; ured-
niško delo je bilo opravljeno
nadvse skrbno, avtorji so sle-
dili drug drugemu in spoz-
nanja kolegov vgrajevali v la-
stne prispevke.
Salvator Žitko častno priz-
nanje prejme za temeljni do-
prinos k preučevanju kultur-
ne dediščine Slovenske Istre.
Nagrade, priznanja in častna
priznanja Izidorja Cankarja
za izjemne zasluge pri
preučevanju umetnostne de-
diščine od leta 1999 bienal-
no podeljuje Slovensko
umetnostnozgodovinsko
društvo.
Srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske 2019
Slovesna podelitev priznanj 
v SNG Nova Gorica
  ot je že postala ustaljena
navada, se je tudi letos, to-
krat 58. Srečanje ljubitel-
jskih gledaliških skupin Severne
Primorske, Linhartovo srečanje
2019, ki ga prireja Javni sklad Re-
publike Slovenije za kulturne de-
javnosti, da bi spodbudil gleda-
liško ljubiteljsko ustvarjalnost in
njeno kakovostno rast, končalo v
veliki dvorani Slovenskega narod-
nega gledališča
Nova Gorica. V
nedeljo, 14. aprila
2019, je bila na
sporedu zadnja
predstava abon-
maja Nedeljska
gledališka srečan-
ja, ki jih že nekaj
let ponuja SNG
Nova Gorica.
Hkrati je to vedno
tudi ena izmed
najboljših pred-
stav, ki so sodelovale na regijskem
srečanju ljubiteljskih gledaliških
skupin Severne Primorske, ki je v
ljubiteljskih gledaliških krogih
zelo priljubljena prireditev. To-
krat so na novogoriški oder sto-
pili igralci Dramske skupine
Grgar, Aleš Bremec, Ksaverija Ple-
sničar, Julija Ipavec, Robert Cotič
(“naše gore list”, začel je igrati pri
Odru90), Matej Čubej in Matjaž
Volk, ki so uprizorili “noro” ko-
medijo Kaj je videl batler? Kao-
tična komedijska vsebina se izri-
suje v ambulanti psihiatra in se
zapleta ob vsesplošnih lažeh, tudi
zaradi skakanja čez plot. Noremu
dogajanju prilivajo olja številne
skrivalnice, preobleke, prevare
itd., ki privedejo do nepričakova-
nega konca. O njem gledališka
stroka pravi, da je “najbolj bril-
jantno bedast srečen konec v zgo-
dovini komediografije”. O pred-
stavi smo podrobneje pisali, ko je
K bila Dramska skupina iz Grgarjav gosteh v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Letos so Linhartovo srečanje Se-
verne Primorske izoblikovale te
gledališke skupine iz širše Go-
riške: Gledališko društvo Kontra-
da Kanal s predstavo Josipa Drob-
niča in Petra Harla Pravi Slove-
nec, Pravi Slovenec? (režija Peter
Harl), Igralsko društvo amaterska
skupina Neblo s predstavo Rober-
ta Marca Varna hiša za moške
(režija Ana Facchini), Dramski
odsek Prosvetnega društva Štan-
drež s predstavo Neila Simona Bo-
sa v parku (režija Janez Starina),
Dramska skupina Grgar s predsta-
vo Kaj je videl batler? (avtor Joe
Orton, režija Radoš Bolčina), Gle-
dališka skupina Z vseh vetrov
Društva Simon Jenko Temnica s
predstavo Kartoteka (Junakove
sanje, avtor Tadeusz Rozewicz,
režija Maja Blagovič in Vladimir
Jurc), Amatersko gledališka sku-
pina Šoov Šempas Kulturno pro-
svetnega društva Lipa Šempas s
predstavo Ma kej tazga! (avtorica
Jana Krušič, režija Alenka Vidrih),
Dramska skupina Kulturno turi-
stičnega društva Zarja Bilje s pred-
stavo Roberta Cossa Nona (režija
Ana Facchini), z istim dramskim
delom se je predstavila tudi Gle-
dališka skupina Kulturnega
društva Sovodnje v režiji Kristine
Di Dio, Beneško gledališče z de-
lom Alda Nicolaja Glavna vaja
(režija Gregor Geč), Dramatično
društvo Idrija in Gimnazija Jurija
Vege Idrija s predstavo Dogodek
v mestu Gogi Slavka Gruma
(režija Ana Kržišnik Blažica), Kul-
turno društvo Jurko Gore z delom
Toneta Partljiča Balada o Karolini
Žašler (režija Marko Lapajne).
Ves potek letošnjega
gledališkega srečanja
na Primorskem je
spremljala, si predstave
ogledala ter se vsakič
pogovorila z ustvarjalci
mlada selektorica,
režiserka Tjaša Črnigoj,
ki je predlagala te na-
grade: priznanje za naj-
boljšo žensko vlogo:
Ana Kavčič za vlogo
Karoline Žašler v pred-
stavi Balada o Karolini
Žašler (KD Jurko Gore); priznanje
za moško vlogo: Timotej Mrak za
vlogo Ibra v predstavi Balada o
Karolini Žašler (KD Jurko Gore);
priznanje za žensko vlogo: Neža
Orel za vlogo Marte v predstavi
Nona (Dramska skupina KTD
Zarja Bilje); priznanje za moško
vlogo: Robert Cotič za vlogo Dok-
torja Ramcea v predstavi Kaj je vi-
del batler? (Dramska skupina
Grgar). Predstavi Kaj je videl ba-
tler? in Dogodek v mestu Gogi
sta dosegli regijsko raven in se bo-
sta lahko potegovali za uvrstitev
na državno Linhartovo srečanje –
Festival gledaliških skupin Slove-
nije 2019, ki bo konec septembra
v Postojni.
Vsem prejemnikom priznanj, še
posebno Robertu Cotiču, čestita-
mo in jim želimo še veliko ustvar-
jalnega zagona, veselja in za-
doščenja na odrskih deskah.
IK
JEZIKOVNICA
Različni glagoli
Pred časom me je urednik prijazno prosil, naj
napišem kaj o glagolih, ob katerih se je zausta-
vil eden izmed zvestih bralcev Novega glasu.
Prošnja je bila skopa, zgolj želja, ali lahko v Je-
zikovnico uvrstim glagola izpostaviti se in
soočati se ter pridevnika skoncentriran name-
sto koncentriran pa še glagola odreagirati in
reagirati. Priznam, da sem bila v nemali zadre-
gi. Ko sem namreč prebrala navedene predlo-
ge, v navedenih besedah nisem videla ničesar
spornega, torej ničesar napačnega ali neustrez-
nega. O čem naj torej
pišem, če pa se ponavadi v
Jezikovnici hudujem nad
neprimerno rabo in ponu-
jam primernejše zglede …
Pa sem se vseeno potrudi-
la, o rezultatih pa pravkar
berete.
Prva pot vsakogar, ki se uk-
varja z jezikom, ne le slove-
nista, pač pa vsakega, ki se
zaustavi pri kakšnem jezi-
kovnem vprašanju, sta pra-
vopis in slovar. Tiste, ki s
(m) o vešči iskanja infor-
macij po internetu, bo pot
vodila na spletni jezikovni
portal www.fran.si, druge
pa v klasične knjige,
kakršni sta tudi Slovar slovenskega knjižnega
jezika in Slovenski pravopis 2001 v številnih iz-
dajah. Vedno se moramo namreč najprej
vprašati, kakšnega pomena je beseda, ki nam
dela preglavice. Pri glagolu izpostaviti se najde-
mo táko pomensko razlago, dobesedno prepi-
sano iz slovarja: “očitno, močno zavzeti se za
kaj ne glede na nevarnost; eksponirati se: on se
je zelo izpostavil za prijatelja; izpostavila se je,
da bi ga rešila”. Pri glagolu soočati se pa v po-
menski razlagi piše: “v zvezi s s, z izraža, da je
kdo deležen zlasti česa neprijetnega: sodobna
družba se sooča z drugačnimi socialnimi pro-
blemi; ta veja gospodarstva se sooča z novimi
težavami”. Če pozorno preberemo obe pomen-
ski razlagi, vidimo, da gre za dva različna gla-
gola. Če se torej izpostavimo, ni nujno, da se s
kom/čim soočimo. Izpostavimo se, če npr. po
koncu literarnega pogovora, ko se voditelj in
gost že nehata pogovarjati, postavimo vprašan-
je, saj se takrat vse oči obiskovalcev zazrejo v
nas, ki smo zbrali pogum in se soočili s stra-
hom, da se nam bo morebiti zapletel jezik, nas
vprašani ne bo razumel ipd. Noben od teh gla-
golov ni napačen, vsakega je treba rabiti pri-
merno njegovemu pomenu.
Pri dvojici reagirati in odreagirati pa gre za t. i.
vidski par, dovršni in nedovršni glagol. Po-
menska razlaga pri nedovršnem glagolu reagi-
rati pravi: “z določenim dejanjem kot posledi-
co določenega dejstva pokazati, izraziti odnos,
stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se:
vodstvo še ni reagiralo; reagirati na novico; rea-
girati na očitke z jokom; čustveno, instinktiv-
no, ostro reagirati”. Pri dovršnem glagolu
odreagirati pa je razlaga takšna: “narediti kaj,
pokazati določen odnos, ki se
glede na določeno dejanje, stan-
je pričakuje: policija takoj odrea-
gira na vsako prijavo; odreagira-
ti na nezadovoljstvo čakajočih
bolnikov; odreagirati na pobu-
do/odreagirati na dogodek, si-
tuacijo; odreagirati na konku-
renco/odreagirati hitro, pravil-
no, pravočasno; odreagirati dru-
gače, na svoj način; odreagirati z
napadom, umikom”. Če primer-
jamo t. i. ilustrativno gradivo
oz. primere rabe, vidimo, da bi
glagola lahko tudi zamenjali, pa
sporočila ne bi utrpela škode,
npr.: reagirati/odreagirati na ne-
zadovoljstvo čakajočih bolni-
kov. Spet ne vidim napake ali
neustrezne rabe.
Pridevnika koncentriran in skoncentriran sta
tvorjena iz glagolov koncentrirati in skoncen-
trirati. Če kdo zbira misli, se koncentrira, do-
kler se ne skoncentrira do konca, in je skon-
centriran. Na cilj pred sabo je lahko koncentri-
ran ali skoncentriran. Pravopis za oba pridev-
nika pravi, da pomenita (miselno) zbranost oz.
osredinjenost, kar je primernejša ustreznica za
osredotočenost.
Iz napisanega lahko sklepamo, da nas včasih
kaj zmoti, kar ni nujno napačno ali neustrez-
no, samo navajeni smo mogoče bili na dru-
gačno rabo. Jezik pa se nenehno spreminja, saj
je živ in živahen.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku
za slovenistiko Fakultete za humanistične štu-
dije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja
pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna
vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici,
ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo 
Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 60
Nagrada Izidorja Cankarja
Prejemnik je Ferdinand Šerbelj
Prizor iz predstave Kaj je videl batler
Tržaška2. maja 201910
Občina Repentabor / Upravne
volitve 2019
V vidiku prihajajočih upravnih volitev v Občini
Repentabor, ki bodo v nedeljo, 26. maja, je
prišlo do dogovora med listama Skupaj za
Repentabor in Občani za Repentabor za skupno
podporo županski kandidatkinji Martini Škabar.
Nosilec liste Občani za Repentabor, Maurizio
Vidali, je utemeljil svoj umik kandidaturi za
župana in podporo Martini Škabar z željo po
dobrem in korektnem sodelovanju, ki je osnova
za dobro upravljanje predvsem manjših občin,
ter poudaril dejstvo, da je bil upravni program
pripravljen s konstruktivnim sodelovanjem obeh
list.
“Potem ko je Napredna lista nepričakovano in
kratkovidno zavrnila našo ponudbo ponovnega
dogovora o skupnem upravljanju Občine
Repentabor, dogovor, ki se je v petnajstih letih
izkazal za uspešnega in primernega, smo dobili
skupni jezik z listo Občani za Repentabor, katere
kandidati za svetnike so pokazali veliko
pripravljenost za sodelovanje, tudi na podlagi
skupne izkušnje v dolinski občini”, je poudarila
županska kandidatkinja Martina Škabar ob
dogovoru o sodelovanju med listama Skupaj za
Repentabor in Občani za Repentabor.
Dobrodelna pobuda tržaških
skavtov
Kot so nam sporočil i  iz Slovenskega
dobrodelnega društva v Trstu, je v dneh pred
velikonočnimi prazniki tržaško vodstvo
Slovenske zamejske skavtske organizacije
nakazalo Slovenskemu dobrodelnemu društvu
1.164,48 evrov.
Gre za sredstva, ki so jih tržaški skavti in
skavtinje v adventnem času nabrali med
slovenskimi verniki in ljudmi dobre volje, ko so
jim v skladu večletne tradicije delili “luč miru iz
Betlehema”. Vsakoletno nabirko skavti potem
namenijo eni izmed dobrodelnih ustanov. Tokrat
je izbira padla na Slovensko dobrodelno društvo,
in to s priporočilom, da se sredstva uporabijo
za pomoč potrebnim šoloobveznim otrokom za
šolske potrebščine, šolske izlete, naročnine ipd.
Kratke
  Društvu slovenskih izobražen-
cev je bil zadnji ponedeljkov
večer pred velikonočnimi praz-
niki namenjen slovenski Istri. V prvi
vrsti je šlo za predstavitev nove knjige
kulturne delavke, sociologinje Nede
Dobrinja, ki je izšla z naslovom Tretja
istrska prebuja in njene senčine. V Pe-
terlinovi dvorani jo je
predstavila ekipa kulturnih
delavcev, ki so bili med
glavnimi protagonisti tako
imenovanega fenomena
“tretje istrske prebuje”.
Vsak po svoje so prispevali,
da je bil večer bogat in za-
nimiv, poln dragocenih in
večinoma premalo znanih
informacij o naših rojakih
v Istri. Vidno je bilo, da gre
za dobro uigrane sodelavce
pri delu na prosvetnem po-
dročju, kar že predstavlja
enega od odgovorov na
vprašanje, kako jim je
uspelo s prostovoljnim de-
lom ustvariti mali čudež,
namreč močno kulturno
gibanje, ki je brez kake
večje denarne podpore bistveno pri-
spevalo k narodnemu prebujenju slo-
venskih Istranov.
Uvodoma je po predstavitvi predsedni-
ka DSI Sergija Pahorja kulturni delavec
Dejan Plahuta prebral poezijo Alojza
Kocjančiča Pomlad v Istri in prisotne
pozdravil v imenu študijskega krožka
Beseda slovenske Istre. Verzi istrskega
pesnika so bili primeren uvod v vse,
kar je bilo ta večer slišano, saj so dali
razumeti, kakšen je odnos gostov do
rodne Istre:
“..... Istran sem. Vem: za to pomladjo v
cvetju
žehtela vsa omotična boš v suši,
ječala v burji, zemlja mojih dedov!
A vedi, da nihče in nič na svetu
zvestobe mi do tebe več ne zruši
Ne mraz, ne ogenj, ne pohlep sose-
dov”.  (Kocjančič, Pomlad v Istri)
Kulturni delavec in publicist Milan
Gregorič je potem predstavil knjigo Ne-
de Dobrinja; odlomke iz nje pa je bral
igralec Radijskega odra, Ivan Buzečan
(ki je zelo navezan na svoje istrske ko-
renine). Kot zadnja je nastopila avtori-
ca knjige in duša kulturnega delovanja
Leda Dobrinja, ki je kot odgovor na
vprašanja moderatorke srečanja, dr.
Tanje Jakomin Kocjančič, prehodila
izredno bogata leta tretjega kulturnega
prebujenja slovenskih Istranov.
Milan Gregorič je v bogatem uvodu ra-
zložil, od kod naslov knjige. Prvo “pre-
bujo” ali zavedanje lastne slovenske
identitete in kulture so Istrani doživljali
skupno z ostalimi Slovenci v 19. stolet-
ju, to je v dobi taborov in čitalnic. Dru-
go prebujenje so občutili v času itali-
janske nadvlade in fašizma, v času hu-
dega zatiranja, ko je bil slovenski jezik
utišan, slovenski istrski
razumniki konfinirani,
Slovenci v Istri in nji-
hova kultura so bili po-
nižani in prepovedani.
Odpor TIGR-a je zaje-
mal tudi Istro, prav ta-
ko odpor do okupatorja
med drugo svetovno
vojno.
Po vojni, po prevzemu
oblasti s strani komuni-
stične partije, so v Jugo-
slaviji vsiljevali neko
umetno, t. i. “jugoslo-
vansko narodnost”; z
nezaupanjem so gledali
na iskanje slovenskih
korenin; ime “Istra” je
bilo ignorirano za dol-
gih 45 let.
Leta 1990 pa je z osamosvojitvijo Slo-
venije tej dolgi dobi končno sledilo
vsesplošno slovensko prebujenje. Slo-
venska Istra se je razcvetela, takrat je
prišlo do tako imenovane “tretje na-
rodne in kulturne prebuje”.
V teh letih so slovenski Istrani čutili ve-
lik energetski naboj in zavest, da želijo
poiskati svoje narodno bogastvo in
izraziti svojo narodno identiteto. Izha-
jali so iz besed istrskega pesnika Alojza
Kocjančiča, v času komunističnega
enoumja krivično zapostavljenega du-
hovnika; v njih je sinteti-
zirano vse hrepenenje
istrskega človeka po iskan-
ju bogastva lastne identi-
tete: “Pridi brat, da ti od-
krijem svoj zaklad, da ti
povem, kako sem mlad,
kako razkošno sem bogat”.
Gostja, gospa Neda Do-
brinja, je bila med prosve-
tljenimi istrskimi slovenskimi intelek-
tualci najbolj zaslužna za to prebujenje.
S prostovoljnim, a profesionalnim in
kvalitetnim delom je ustanavljala kul-
turne in prosvetne organizacije in de-
javnosti, podpirala iskanje lastne kul-
turne dediščine, itd. Z zanosom in
idealizmom je začela vrsto dejavnosti:
odkupila je domačo “Hišo od čuda”, jo
preuredila v kulturni center in jo dala
na razpolago za kulturna srečanja, kjer
so se lahko izražali besedni, likovni ali
drugačni umetniki. Tu so se na srečan-
jih zbirala velika imena, vrata pa so bila
odprta vsem slojem in vsem idejnim
pogledom ali nazorom.
Tako so nastali: Center Vita, Zbornik
Brazde s Trmuna, Krožek Slovenci v
Istri, List Istrske teme, Kulturni klub
Istra, študijski krožki, likovne kolonije
itd. Odziv je bil pri domačih ljudeh ve-
lik. Ovrednotili so slovensko istrsko
ljudsko izročilo, prišlo je do kulturnih
izmenjav in valorizacije istrske sloven-
ske besede in kulture; domačini so pri-
dobivali samozavest, Istra se je prebu-
dila.
Tako bogato delovanje, polno idealiz-
ma, bi moralo žeti hvaležnost celotne-
ga slovenskega prostora in dobiti oporo
v medijih, toda žal te moralne podpore
niso bili deležni od oblasti in uradnih
medijev. Bili so je deležni le v nekaterih
krogih v Trstu, s strani Društva sloven-
skih izobražencev in nekaterih medi-
jev, točneje v objavah revije Mladika in
časopisa Katoliški glas. V oporo pa jim
je bil tudi Radio Trst A, kjer so sodelo-
vali v enotedenskih oddajah o Istri.
Delovanje, ki se je v prvem desetletju
po osamosvojitvi bogato razmahnilo,
je žal zaradi velikih pritiskov doživelo
propad. Že obstoječe institucije, ki so
izhajale iz prejšnjega režima, namreč
temu dogajanju niso stale ob strani.
Obratno. Kmalu so strukture starega si-
stema, ki so ostale nedotaknjene,
začele delovati proti novim, od oblasti
neodvisnim organizacijam in
krožkom.
Naj bo dovolj le en primer: likovne ko-
lonije, ki jih je ustanovila Dobrinja, so
v prvih izvedbah doživele velik uspeh
in odmev. Organizatorji so, kot v vseh
svojih pobudah, v izvršitev vložili
ogromno energije, saj so se morali sa-
mi, brez gmotnih sredstev, posvečati
organizaciji, obveščanju, realizaciji...
Toda kmalu so se začele širiti govorice
o potrebi po “večji strokovnosti” in na-
mesto da bi odlično, že obstoječo po-
budo podprli, so ustvarili novo likovno
kolonijo, jo ponudili v obliki projekta,
zanjo dobili velike denarne podpore in
veliko medijsko propagando. S tem so
seveda uničili že obstoječo dejavnost,
saj z njimi ni bilo mogoče tekmovati.
Žal podporo vladajočih strank redno
dobivajo projekti, ki imajo za cilj mul-
tikulturo, istočasno pa redno zavračajo
projekte, kjer se podpira iskanje sloven-
ske istrske identitete. Skuša se vsiliti ne-
ke vrste “istrska superidentiteta”, kar
pa je v bistvu zanikanje vsaj treh avtoh-
tonih identitet, ki v Istri soobstajajo:
slovenske, italijanske in hrvaške. Pri
tem pa so najbolj oškodovani prav Slo-
venci, saj so pripadniki drugih dveh
narodov veliko bolj zavedni in zvesti
svojim koreninam.
Seveda v taki konkurenci in pod takimi
pritiski prosvetnim delavcem ni bilo
mogoče zdržati. Še tako velika energija
in zanos ter prepričanost o pravilnosti
lastnega delovanja s časom izgorijo, ko
je treba kljubovati toliko nasprotnim
silam.
Dobrinja se je po desetih letih delovan-
ja leta 2010 odločila za prodajo Hiše od
čuda in odšla v tujino. Zdaj se po dese-
tletni odsotnosti vrača v rodno Istro.
Bomo tokrat razumeli pomen njenega
dragocenega delovanja?
P. in
V
Vsetržaško romanje 2019 v Krško 
V blag spomin na 
msgr. Stanka Zorka
  radicionalno
vsetržaško romanje je
letos na god svetega
Marka, priprošnjika zoper
točo in za dobro žetev ter
zavetnika kmetov, ko so bile
nekoč po poljih Markove
prošnje procesije, popeljalo
vernike iz Trsta in okolice v
posavski Leskovec pri
Krškem tudi v blag spomin
na msgr. Stanka Zorka, ki je
bil rojen v tem kraju l.
1919. Pred 16 leti je umrl in
je v svojem rojstnem kraju
pokopan. Deloval je na
Tržaškem, najprej kot
kaplan v Bazovici, nato pa
kot slovenski duhovnik v
Rojanu. Bil je veroučitelj,
kulturni delavec in
spodbujevalec skavtskega
gibanja. Leta 1961 je bil v
Rojanu na njegovo pobudo
in z osebnim
prizadevanjem zgrajen
Marijin dom, 1964 pa
kapelica v Lajnarjih.
Leskovško cerkev,
posvečeno Žalostni Materi
Božji, je napolnilo skoraj
250 romarjev iz šestih
avtobusov. Čudovito
sončno vreme s
temperaturami do 25
stopinj in blagim
spomladanskim vetričem je
romarski dan naredilo za
popoln dan, “ki ga daje
Gospod”.
Župnijska cerkev v
Leskovcu, domnevno
T nekdanja prafara, prvičzgrajena pred letom 1200,sodi med najlepše cerkve na
Slovenskem; njena gradnja
je potekala v mešanem
protestantsko-katoliškem
okolju in je bila v prvih
desetletjih namenjena
obema verskima
skupnostima. Cerkev ima
značilen visok in masiven
zvonik, zakristija in kapela
sta bili dodani kasneje, v
času baroka so bila
prezidana okna. Za
slovenski prostor izjemna
notranjščina cerkve ima
kombinacijo poznogotsko
zasnovanega dvoranskega
ladijskega prostora in
renesančnih kapitelov. V
začetku 16. stol. je stala tam
majhna cerkev z masivnim
prostostoječim zvonikom,
ki je bil hkrati tudi
obrambni stolp pred Turki.
Po nekem uspešnem
obstreljevanju turške vojske
so se v Leskovcu odločili za
izgradnjo nove večje cerkve.
Ohranili so le prvotni
zvonik in ga vključili v
zahodno fasado, v času, ko
se je v Krškem že močno
razmahnil protestantizem.
Že leta 1551 je v mestu
delovala protestantska šola
Adama Bohoriča. Ob
uradnem katoliškem
župniku je v Krškem in
Leskovcu kot njegov
namestnik deloval tudi
protestantski pridigar.
Pridige v leskovški župnijski
cerkvi so bile zelo znane,
tako so že leta 1545 v cerkvi
postavili še danes
občudovano lepo kamnito
prižnico.
Ob orgelski spremljavi
Marije Šturman in ubranem
petju cerkvenih pevcev je
sveto mašo ob 11. uri vodil
novomeški škof Andrej
Glavan ob somaševanju
tržaškega škofovega vikarja
Antona Bedenčiča in
duhovnikov Franca
Vončine, Franca Pohajača,
Metoda Lampeta, Borisa
Čobanovega in Klemena
Zalarja, ki vodijo nekatere
župnije na Tržaškem. V
svoji, z velikonočnim
časom prežeti pridigi je škof
Glavan izpostavil med
drugim misel, naj verniki
ne bomo le verniki iz
navade, ampak navdušeni
pričevalci za Kristusa.
Po maši je romarje
pozdravil leskovški župnik
Branko Zadnik; še obvezna
skupinska slika in že so bili
romarji deležni bogate
pogostitve leskovških
faranov, ki so pokazali svoje
pristno in radodarno
dolenjsko gostoljubje.
Ponedeljkov večer DSI pred Veliko nočjo
“Zvestobe mi do tebe več ne zruši ne
mraz, ne ogenj, ne pohlep sosedov”
Foto damj@n
Kot običajno se je za tem
vsaka skupina s svojim
avtobusom odpeljala v
gostišče, dogovorjeno za
kosilo, in kasneje na ogled
številnih znamenitih
naravnih, kulturnih in
verskih postojank tega
predela Slovenije.
Jelka Daneu Cvelbar
Foto Peter Cvelbar
Tržaška 12. maja 2019 11
Obvestila
V tržaški državni knjižnici Stelio
Crise, trg Papa Giovanni XXIII 6, bo
v torek, 8. maja, ob 17.00 potekala
dvojezično uradna zahvala
institucijam iz Slovenije, ki so s
knjižnim darom, namenjenim
učencem tržaških in goriških
osnovnih in srednjih šol, podprle
aktivnosti v okviru Sanje za
Mirjam. Dogodek prireja Elena
Cerkvenič. Vabljeni!
Vpisovanje otrok v Malo gledališko
šolo Matejke Peterlin bo
telematsko na spletni strani www.
slovenskaprosveta. org od 6. maja
do zapolnitve mest.
Marijanska pobožnost s shodom
članic Marijine družbe Marije
Milostljive bo v nedeljo, 5. 5.
2019, v Marijinem domu v ul.
Risorta 3: začetek ob 16. uri v
domski kapeli, po blagoslovu
prijateljsko druženje; vabljeni vsi
Marijini častilci.
Voščilo
Svojemu dragemu dolgoletnemu
predsedniku Aldu Stefančiču in svoji
sodelavki ženi Nevi, ki te dni
praznujeta rojstni dan želimo še
veliko zdravih, vedrih in veselih dni
- vsi pri Vincencijevi konferenci.
Darovi
Za rojansko Vincencijevo
konferenco daruje Marija Ferluga
Udovič 100 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Marjuča Pisani (Piščanci)
10 evrov.
Poslednje slovo od dr. Jožeta Markuže, zgoniškega župnika
Pridobili smo priprošnjika 
v nebesih
  inuli petek, 26. aprila,
smo v nabito polni
zgoniški cerkvi sv. Mi-
haela pospremili k večnemu
počitku g. Jožeta Markužo. So-
maševanje velikega števila du-
hovnikov iz našega prosto-
ra in Slovenije je vodil upo-
kojeni koprski škof msgr.
Metod Pirih, ob njem sta
bila pri oltarju vikar za Slo-
vence goriške nadškofije g.
Karel Bolčina ter generalni
vikar v goriški nadškofiji g.
Armando Zorzin, ki se je v
imenu goriškega nadškofa
Carla Redaellija tudi poslo-
vil od pokojnika. Nagovor
msgr. Piriha objavljamo v
celoti, prav tako objavlja-
mo govor domačina Dimi-
trija Žbogarja.
Po slovesni maši v Zgoni-
ku, kjer je pel pod vod-
stvom Iva Kralja šempolaj-
sko-zgoniški cerkveni pev-
ski zbor, na orglah je pevce
spremljala Zulejka Deve-
tak, pred cerkvijo pa se je
od pokojnega gospoda po-
slovil tudi zbor Rdeča zvez-
da, so krsto prepeljali na
nabrežinsko pokopališče. V Na-
brežini je pokojnika pričakala
godba na pihala Nabrežina, po-
grebno slovesnost pa je vodil vi-
kar goriške nadškofije za Sloven-
ce g. Karel Bolčina, od g. Mar-
kuže pa sta se tam poslovila
predsednik Goriške Mohorjeve
družbe g. Renato Podbersič, ki se
je pokojnemu v imenu Go-
riškem Mohorjeve družbe zahva-
lil za dolgoletno pomoč bra-
tovščini, saj je g. Markuža ureje-
val Koledar GMD od leta 1978
do leta 2014. Gospa Magda Čuk
M Bukavec pa je spregovorila vimenu Apostolstva svetih Cirilain Metoda in se g. Markuži zah-
valila za zavzeto delovanju na
področju zedinjevanja kristjanov
in za vsakoletno skrb za zbor na
Vejni ob Kraljevem oltarju svetih
bratov Cirila in Metoda vsako
drugo nedeljo meseca julija.
Nagovor msgr. Metoda Piriha:
“Naj se med njim in nami vedno
bolj utrjuje občestvo duhovnih
dobrin”
Na letošnji Veliki četrtek, na roj-
stni dan našega duhovništva, se
je končala življenjska pot vašega
župnika gospoda Jožeta Mar-
kuža. Ob rojstvu in smrti se je ze-
lo približal svojemu gospodu.
Rojen je bil 18. januarja 1939 v
Trstu, torej v božičnem času, v
času Jezusovega rojstva, umrl pa
je en dan pred Velikim petkom,
spominskim dnevom Jezusove
smrti.
Od pokojnega gospoda se posla-
vljamo ob svetopisemskem
odlomku o emavških učencih,
ki se pri bogoslužju bere v veli-
konočnem času.
Kristjani smo popotniki na tem
svetu, v upanju in veri, da bomo
nekoč prispeli do končnega cilja.
Na potovanju nismo sami. Kleo-
pa se ni sam napotil proti Emav-
su, ampak je bil z njim tudi nje-
gov prijatelj. Pot v dvoje, pot v
družini, v župniji, v družbi je ve-
liko lažja kot pa, če si sam. Ljudje
smo in moramo biti drug druge-
mu v oporo, pomoč, spodbudo
in tolažbo. Vendar vse to še ni
dovolj. Sam Bog nam prihaja na
proti in nas spremlja, nas bodri
in vliva pogum, da lahko nadal-
jujemo pot. Bog, ki nas spremlja,
spreminja naše potovanje v ro-
manje, ki je posvečeno zaradi
božje navzočnosti in zato, ker
nas vodi k Bogu. Pomenljivo je,
da Jezusa prepoznamo pri lom-
ljenju kruha, pri evharistiji.
Evharistični Bog je naša duhov-
na hrana, luč in moč, pa tudi bo-
gastvo in lepota na našem ro-
manju k Očetu. Pri
evharistiji pa ne pre-
poznamo le Boga,
ampak tudi sebe in
svoj pravi obraz.
Ljudje si ne smemo
biti tekmeci ali celo
nasprotniki in so-
vražniki, temveč
božja družina. Po
milosti krsta smo
povzdignjeni k do-
stojanstvu božjih
otrok, smo bratje in
sestre, vsi povabljeni
na nebeško gostijo.
Emavška učenca sta
neznanega človeka,
ki se jima je približal
na poti, povabila, da
delita z njim kruh,
isto omizje in streho
nad glavo. Poskrbela
sta za tujca na poti in
prav to dejanje po-
zornosti in gostol-
jubja jima je odprlo oči, da sta
prepoznala Jezusa. Gospod Jože
je vse življenje uresničeval to
evangeljsko pripoved.
Tako kot emavška učenca se je
družil z Gospodom in se z njim
pogovarjal ter prodiral v Božja
pisma v času študija doma in po-
tem v Rimu v ruskem zavodu Ru-
sicum, kjer je bil 17. aprila 1965
posvečen v duhovnika vzhodne-
ga-slovanskega obreda; in potem
je svoje druženje z Gospodom
nadaljeval na univerzi Gregoria-
na in na Vzhodnem inštitutu,
Poslovilne besede zgoniškega domačina
Dimitrija Žbogarja
Na Veliki četrtek je Bog poklical k sebi svo-
jega zvestega služabnika gospoda Jožeta
Markužo. Pokojnik se je rodil v Trstu 18.
januarja 1939, otroštvo in mladost pa je
preživel v Nabrežini. Duhovniški poklic,
kot je sam povedal, je v njem dozorel kot
odgovor na določen poziv: “Treba je sto-
riti to, kar nam kaže Jezus v evangeliju,
moramo mu slediti in vse bo lepše. Go-
spod nam je vedno blizu z dobroto in lju-
beznijo”. Leta 1958
se je odpravil na štu-
dij v Rim, kjer je štu-
diral filozofijo in
teologijo na Grego-
riani, bival pa je v
papeškem zavodu
Russicum in bil v Ri-
mu 17. aprila 1965
posvečen v duhov-
nika vzhodnega bi-
zantinsko-slovan-
skega obreda. Leta
1974 pa je na vzhod-
nem papeškem
inštitutu za vzhodne
cerkvene vede dose-
gel doktorat v filo-
zofskih vedah s tezo
Fra Rafael Levaković
ohridski nadškof v
17. stoletju. Leta
1971 je v vatikanski knjižnici po naključju
odkril Trubarjevo Cerkovno ordningo. To
je knjiga, ki jo je napisal in izdal Primož
Trubar leta 1564 in je vse od druge sve-
tovne vojne veljala za izgubljeno. Gre za
pomemben kulturnozgodovinski jezikov-
ni dokument, saj obravnava osnovna
vprašanja teologije, bogoslužja, cerkvene
organizacije, evangeličanskega prava in
šolstva.
Po vrnitvi v domače kraje je gospod Mar-
kuža za kratek čas služboval kot kaplan pri
sv. Ivanu v Gorici. Prav zaradi zanimanja
za vzhodno Cerkev se je z veseljem in zelo
zavzeto vključil v delovanje Apostolstva
sv. Cirila in Metoda, kjer je prevzel tudi
vodilne vloge. Veliko je tudi pisal v Eku-
menski zbornik, že v času rimskega študija
pa je na novo prevedel božjo liturgijo sv.
Janeza Zlatousta in sv. Vasilja Velikega.
Poznali smo ga kot zavzetega organizator-
ja vsakoletnega poletnega slavja pri oltar-
ju svetih bratov na Vejni. Zato je tudi ra-
zumljivo, da se je v času, ko je bil župnik
v Mavhinjah, zelo zavzel za gradnjo cer-
kvice svetih bratov Cirila in Metoda v Ce-
rovljah, ki jo je 4. 9. 1988 posvetil tedanji
goriški nadškof p. A. V. Bonmarco. Pozne-
je je postal župnijski upravitelj v Na-
brežini, leta 1998 pa župnik v Zgoniku in
še upravitelj župnije sv. Pelagija v Šempo-
laju.
Ob pastoralnem delu v obeh župnijah je
treba omeniti tudi veliko delo, ki ga je g.
Markuža opravil, ko je obnovil zgoniško
cerkev sv. Mihaela nadangela, zgoniško
župnišče, cerkev sv. Urha v Samatorci in
cerkev sv. Pelagija v Šempolaju. Za to delo
smo mu vsi župljani zelo hvaležni, saj so
obnovljene cerkve res v ponos celotni
skupnosti.
Ob tem velja dodati, da je bil gospod Mar-
kuža tudi pesnik, saj je leta 1983 izdal zbir-
ko V času. Svoje stvaritve je večkrat pod-
pisoval s pesniškim imenom Aleksij. Vse
od svoje vrnitve iz Rima je bil v vodstvu
goriške GMD, med letoma 1977-92 tudi
njen tajnik in nato podpredsednik ter ves
čas, vključno do Koledarja
2014, glavni urednik tega let-
nega zbornika, za katerega je
prispeval tudi veliko člankov in
pesmi.
Gospod Markuža je bil celo
življenje verski in kulturni bu-
ditelj dobrega starega kova.
Včasih smo njegovi župljani
težko sprejemali in razumeli
njegova stališča in odločitve,
saj so se nam zdele pretirane ali
neživljenjske. Ko pa jih je ra-
zložil, smo razumeli izhodišča,
ki so ga vodila pri teh izbirah,
in sprejeli, kar se je velikokrat
pokazalo za najboljšo rešitev.
Našemu pokojnemu župniku
smo kot župljani in starši hva-
ležni za pastoralno delo, saj je
znal lepo pripravljati naše otro-
ke na sprejem svetih zakramen-
tov, v vseh teh letih je krstil, poročal in
pokopaval naše drage sorodnike in prija-
telje in kot skrben duhovni oče bil mno-
gim v tolažbo in spodbudo, ko je bilo to
potrebno.
Zato bosta njegovo življenje in delo ostali
v naših srcih, njegov zgled pa nam daje
moč, da nadaljujemo in vztrajamo na po-
ti, ki nam jo je nakazal, v veri do Boga in
ljubezni do bližnjega. V imenu zgoniške
in šempolajske župnijske skupnosti
kličemo: Hvala gospod Markuža!
ŽUPNIJA MAVHINJE
žaluje za svojim dolgoletnim župnikom
dr. JOŽETOM MARKUŽO
Svojcem iskreno sožalje
  dpotoval sem na Pol-
jsko s številnimi resni-
cami, ki so se po vrnit-
vi spremenile v dvome in
vprašanja: Čemu take grozote?
Čemu najti način za čim učin-
kovitejši poboj ljudi?
Zavedal sem se, da vsaka štev-
ka, ki nam nakazuje število
žrtev, predstavlja v resnici člo-
veka, to, kar smo vsi mi: navad-
ni ljudje. Postavil sem si zato
vprašanje, katera je razlika med
mano in tistimi ljudmi, ki so
jih v taboriščih ubili. Zakaj je
bilo meni dano oditi iz tistih
O krajev kot prost človek, njim pane?Odkar sem bil v Auschwitzu, še
bolj ljubim življenje in svobo-
do. Svobodo, ki jo danes tu
proslavljamo. Lahko živimo
popolnoma le svobodno. Biti
svoboden pomeni spomniti se
napak in grozot preteklosti,
upreti se krivicam, čeprav jih
večina dovoljuje, braniti šib-
kejše, ki jih najlaže nepravično
krivijo, ne biti ravnodušni, kaj-
ti prav ravnodušnost pripomo-
re k najhujšim človeškim gro-
zotam, kakor je Auschwitz”.
S 1. strani
Govor ...
Foto Giovanni Montenero
Foto MČ
kjer je teološke študije končal z
doktoratom. V Rimu je začel tudi
svojo duhovniško pot kot kaplan
pri ruskih katoliških redovnicah.
Po vrnitvi domov pa je bil naj-
prej tri leta (1972-1975) kaplan
pri sv. Ivanu v Gorici, potem 23
let (1975-98) župnik v Mavhin-
jah in nazadnje 21 let (1998-
2019) župnik tu v Zgoniku. Sou-
pravljal je tudi Šempolaj in nekaj
let še Nabrežino. Bil je devinski
dekan. Povsod je vernikom od-
piral oči in srce za spoznanje Je-
zusa Kristusa in vere. Delil jim je
kruh Božje besede in presvete
evharistije, z ljudmi je bil solida-
ren in blizu v žalosti in veselju,
v njihovih radostih in stiskah.
Kot duhovnik vam je kazal Božje
jagnje, križanega in vstalega Go-
spoda. Dolgo leta je bil tajnik in
urednik Goriške Mohorjeve
družbe, voditelj apostolata sv. Ci-
rila in Metoda ter član slovenske-
ga ekumenskega sveta. V vseh
teh službah je z govorjeno in pi-
sano besedo ogreval ljudi za
Božjo besedo in svete skrivnosti
pa tudi za slovensko besedo in
kulturo ter zlasti za edinost med
kristjani in za bratsko sožitje
med vsemi narodi. Leta 1971 je
v vatikanski knjižnici odkril Cer-
kovno ordningo, izgubljeno po-
membno delo o cerkvenem re-
du, ki ga je leta 1564 izdal Pri-
mož Trubar.
Bratje in sestre: s to sv. mašo se
želimo Bogu zahvaliti za duhov-
nika Jožeta, za njegovo življenje
in delo, za pričevanje njegove ve-
re, upanja in ljubezni.
Vaša župnija je zgubila duhovni-
ka, a je obenem pridobila neko-
ga, ki bo v večnosti molil za vašo
nadaljnjo hojo za Kristusom v ra-
zličnih krščanskih poklicih.
Naj se med njim in nami vedno
bolj utrjuje občestvo duhovnih
dobrin: hvaležen spomin in lepa
beseda, molitev in daritev zanj
ter zlasti ljubezen, ki nikoli ne
mine.
Foto JMP
Aktualno2. maja 201912
  Gorenjah in Lokavcu se
ohranja ustno izročilo,
da je bil pod Čavnom
rojen Mihael Bizjak, ki je
postal avstro-ogrski
viceadmiral. Admiral je najvišji
čin v vojaški mornarici,
viceadmiral ali podadmiral pa
je takoj pod njim. Njegovi
sorodniki vedo povedati, da je
po upokojitvi z družino živel v
Trstu, ohranjena pa je tudi
njegova fotografija v slovesni
uniformi.
Šli smo po sledovih, ki nam jih
je pokazal Bizjakov daljni
sorodnik Andrej Čoha iz Šturij.
Vedel je za njegove štiri otroke
in za pripoved, da naj bi ukazal
potopiti avstro-ogrsko vojaško
ladjo Viribus Unitis, da le-ta ne
bi padla v roke italijanski
vojski. Čoha se je že obrnil na
več naslovov arhivov in
muzejev ter ugotovil, da
Bizjaka na potopljeni ladji ni
bilo.
Kdo je bil torej viceadmiral
Mihael Bizjak?
Ustno izročilo v zgodovini ni
najbolj verodostojno, saj se
vanj velikokrat prikradejo
napake in mitološke
poenostavitve. To se je hitro,
zelo hitro izkazalo tudi pri
viceadmiralu iz Gorenj.
Najprej smo naleteli na veliko
težavo, saj v literaturi ni nikjer
nobenega viceadmirala
V Mihaela Bizjaka. Iskali smotudi Vizjake, Vescjace,Vissiace, Besiace in še
mnoge druge izpeljanke
priimka, ki jih najdemo po
svetu. Našli smo sicer dva
kontraadmirala (gre za čin
tik za viceadmiralom)
Bizjaka, vendar je bilo
enemu ime Alfonz,
drugemu pa Julij. V
nemški literaturi sta
navedena pod priimkom
Wissiak. Oba sta bila glede
na slovensko strokovno
literaturo rojena v Postojni.
Ker bi se znalo zgoditi, da v
krstni knjigi najdemo, da
je kdo od njiju imel dve
imeni, denimo Julij-
Mihael, smo se podali v
Škofijski arhiv v Koper. A v
matičnih knjigah nismo našli
ne enega ne drugega. Nihče od
njiju se torej ni rodil v
Postojni.
Potem smo se lotili iskanja
Mihaelovega krsta. Spet brez
uspeha. Več ur brskanja po
matičnih knjigah je pokazalo,
da v Gorenjah ni bil rojen
noben Mihael. S pomočjo
oblikovalca in muzealca Borisa
Blažka, ki dela v Goriškem
Muzeju, smo ugotovili, da ne
gre za Mihaela, ampak za –
Matijo.
Matija Bizjak je bil rojen očetu
Janezu Bizjaku (1793-1877) in
materi Mariji Brecelj (1798-
1875) iz Žapuž. Bil je njun prvi
od desetih otrok, rojenih na
naslovu Gorenje 98, kjer se je
po domače reklo Renejvi
oziroma Krečičevi.
V almanahih avstro-ogrske
vojske, kjer so objavljena
imena vseh častnikov, smo
potem iskali Matijo Bijzaka.
Našli smo dva. S pomočjo
rojstnih podatkov smo
ugotovili, kateri je pravi. A čin
je bil daleč nižji od
viceadmiralskega. Pred
upokojitvijo, leta 1915, je bil
na ladji poveljnik v strojnici s
činom stotnika.
Ugotoviti je bilo treba le še, kaj
pomeni visoko pokrivalo na
fotografiji. Obrnili smo se na
Park vojaške zgodovine, kjer so
naša vprašanja napotili na
Pavleta Carja, bančnega
poslovneža in informatika, ki
je izjemen poznavalec vojaških
uniform. Avtor knjige
Slovenci - junaki
avstrijskih armad in
njihova odlikovanja nam
je zelo hitro odgovoril.
“Matija Bizjak je bil
mornariški uradnik –
nekoč smo temu rekli
'civilno lice u službi
JNA'. Bil je vodja stroja 1.
stopnje, kar bi ustrezalo
činu stotnika v pehoti. Na
fotografiji ima na glavi
dvorogeljnik za mornariške
uradnike. Tudi epolete na
ramenih so seveda uradniške.
Admiralski klobuk bi bil obšit
z 10 cm široko zlato borto, ki je
seveda zato ne moreš zgrešiti,
saj je tako široka”, je pojasnil
Car.
Zgodovinska resnica je tako
precej daleč od tistega, kar je
govorilo ustno izročilo. Tudi
stotnik je kajpada ugleden čin,
a vendarle precej nižji od
viceadmiralskega. Zakaj je
prišlo do takih napak pri
pripovedovanju? Mihael in
Matija sta rahlo podobni
imeni. Slovenci smo imeli
znanega viceadmirala
slovenskega rodu Tegetthoffa.
V enciklopedijah pa najdemo
dva kontraadmirala s
priimkom Bizjak. Vse to
se je v pripovedovanju
očitno malce pomešalo.
Med pisanjem tega članka
je za raziskavo izvedel
tudi lokavški rojak in
znani umetnik Evgen
Bavčar. Mudil se je
namreč v Parku vojaške
zgodovine v Pivki. Takoj
mi je napisal pismo:
“Danes sem se na zelo
prijeten način srečal z
vami. Bil sem namreč pri
gospodu Janku
Boštjančiču v njegovi
veliki hiši slovenskega
vojnega spomina.
Naneslo je tudi na
Bizjaka, ki so ga omenjali
kot viceadmirala. Kot sem
izvedel danes, pa je bil bolj
visok državni uradnik. Ta
zadeva me zelo zanima, saj je
moja pokojna mama Avgusta
Schlegl Bavčar bila za
guvernanto pri Matiju Bizjaku.
Že kot otroku mi je
pripovedovala, o ‘ta starem’,
kot je ona rekla. Do nje so bili
zelo prijazni, je rekla. In tako
mi je še kot otroku posredovala
marsikatero zgodbo. Preko nje
sem izvedel za tragedijo
križarke Viribus Unitis. Sliko te
ladje je imela na domu tudi
neka Bizjakova sorodnica.
Mama pa jo je videla pri svojih
gospodarjih v Trstu, ki so živeli
v ulici Crispi. Pripovedovala
mi je tudi zgodbo nekega
avstrijskega podmorniškega
častnika. Ta je ohromel, ker se
je prehitro dvignil iz
potapljajoče se podmornice.
Mama je poznala njegovo
ženo, gospo Ebelhart, ki je s
tem častnikom srečno živela
dve leti in mu potem ostala
zvesta še dvajset let, ga
negovala in skrbela zanj. Samo
poleti je za kak mesec šla k
sorodnikom na Dunaj, da si je
malo odpočila. Za mamo je bil
to primer prave ljubeče
ženske”. Fotograf in esejist
Bavčar, ki je v svet spravil ime
Boruta Pahorja, je tako na
posebej prisrčen način dodal
kamenček v mozaik
nenavadne zgodbe o
mornariškem častniku Bizjaku
iz Gorenj pri Lokavcu.
Tino Mamić
Nenavadna zgodba iz preteklosti
Viceadmiral Mihael
postane stotnik Matija
  a je mesec februar po-
memben tudi zaradi te-
ga, ker osmega praznu-
jemo dan slovenske kulture, je
jasno razvidno z naslovnice šeste
številke Galeba: krasijo jo nam-
reč nešteti portreti Franceta
Prešerna v različnih slikarskih
tehnikah. Izdelali so jih učenci
drugega razreda OŠ Josip Ribičič
pri Sv. Jakobu. Poezija je kot ved-
no lepo zastopana tudi na Gale-
bovih straneh. Jure Jakob nadal-
juje predstavitev različnih voz-
nih sredstev, strogo v verzih. To-
krat je protagonist Tramvaj, ki je
od užaljenosti “čez Prešernov trg
/ odrvel na grad / in sikal divje
kakor gad”. Kako zdaj ždi v ječi
pod gradom v družbi z “veseljaki
vrani”, ga je ilustrirala Anja Jerčič
Jakob. Pesnica in pisateljica Maj-
da Artač Sturman je za februar-
sko številko Galeba prispevala
kar dve pesmici. Še posebno za-
bavni in hudomušni so verzi na-
slovljeni Tiskarski škrat Zmešat
(na sliki). Ta šaljivec jo kar veli-
kokrat zagode piscem in tiskar-
jem, tako kot poje pesmica: “V
besede se je zakadil, / To po-
mešal, ono izpustil. / Zdaj na
tleh vesel poseda, / ker je v bese-
dilu zmeda”. Živa Pahor je
rdečebrademu škratu dala pri-
voščljiv izraz na obrazu. Drugo
pesmico je naslovila Preplah na
pustni ulici. Ta je pustno razi-
grana, polna norčij. Tudi pustni
prizor je upodobila Živa Pahor.
Chiara Sepin se pa podpisuje
pod ilustracijo pesmice Zaspalo
je sonce. O soncu, ki je zaspalo,
in o jezni deklici Marjetki, ki je
poklicala na sončno upravo, z
veliko kopico humorja piše Mi-
lan Petek Levokov. Simpatičnega
malega hrčka (skrička), samotar-
ja in nočnega potepuha, ki
skrbno skladišči zaloge hrane,
prikupno opisuje Marjeta Zorec
v rubriki Skrivno življenje živali.
Tudi tega “debelinka” je izvrstno
upodobila Katerina Kalc. Da se
D tkalec imenuje tudi ptič, ki si iz-deluje skupno gnezdo, v kateremje na stotine sobic, je razvidno iz
privlačne rubrike Soimenjaki, ki
jo piše Darinka Kobal, z ilustra-
cijami pa bogati Ivana Soban.
Kako nehvaležna in vedno bolj
zahtevna je bila starka, ki je žive-
la v steklenički za kis, pripovedu-
je angleška narodna pravljica; po
prevodu Jane Unuk jo v priredbi
predstavlja Marjeta Zorec ob do-
mišljijsko bogatih ilustracijah
Andreje Gregorič. Kaj je vsega de-
klica Marija našla na podstrešju
v babičini hiši, opisuje z besedo
in ilustracijo v zgodbi v nadalje-
vanjih Erika Cunja. Kako je hiter
Pošastko pogasil ogenj, ki je na-
stal v kozolcu zaradi nemarnosti
fantiča Braneta, razkriva Maja
Furman, ilustrira pa Dunja Jo-
gan. Mala radovedna Eva, ki si jo
je zamislila Neli K. Filipič, ima
nekaj težav z matematiko, ker
čisto po svoje tolmači učitel-
jičine vaje. Ana Zavadlav likovno
opremlja zgodbo v nadaljevan-
jih, ki velja za Bralno značko. V
pustno razpoloženje je zavita to-
kratna dogodivščina v zgodbi
Hitro spat, da ne pride
sova Sanjača. “Strašlji-
ve” prizore piše Helena
Jovanovič, ilustrira pa
Štefan Turk. Kako je v In-
diji Koromandiji, kjer teče mleko
po potokih, vabljivo opisuje Kla-
risa M. Jovanović pod naslovom
Za mizo s pravljičnimi junaki.
Tudi tokrat zgodbi sledi recept,
in sicer za masunek – močnik, ki
je bil v starih časih kar pogosto
na domačih mizah, tudi v naših
krajih. Medved in miška iz stripa
Majde Koren in Bojana Jurca sta
se tokrat odpravila v Italijo in
“škorenj” prevozila na dolgo in
široko, si ogledala toskanske
umetnine, tudi stolp v Pisi, in se
odpeljala do Benetk, kjer sta se
udeležila tamkajšnjega razkošne-
ga pustovanja. Bralci bodo v pri-
loženem zapisu našli marsikaj
zanimivega in koristnega ter lah-
ko izpolnili naloge (verjetno so
jih že!). Dejnozaverčki Mihe ha
nadaljujejo odkrivati svet okoli
sebe. A tokrat so mislili, da je ve-
liko modro jajce kamen! Kaj je
trdo in kaj mehko, bodo ugota-
vljali najmlajši Galebovi prijatelji
na dveh straneh, ki ju zaseda ru-
brika Anke Kočevar. Na izlet na
Gorenjsko vabi vse Matejka
Grgič z ilustratorko Chiaro Se-
pin. Svetuje, da se odpeljejo naj-
prej v Vrbo k domačiji Franceta
Prešerna, nato v Čebelarski mu-
zej v Radovljici, v Begunje, na
Brezje v božjepotno baziliko Ma-
rije Pomagaj in še kam. Avtorica
opozarja, naj bodo previdni v go-
rah, ker tam nesreča res ne čaka.
Kot vselej so na dveh straneh tu-
di vaje, ki se nanašajo na zapis.
Nevenka Škrlj je tudi tokrat pri-
pravila Galebov kviz, Jože Petelin
križanko na hrbtni strani platni-
ce. Ester Derganc in Chiara Sepin
pa Vajo za koncentracijo in po-
zornost. Malčki bodo iskali be-
sedo v “mreži” črk. O modri bar-
vi, ki umirja in sprošča, razlaga v
svoji rubriki Energija barv Jasna
Merku‘. Pri tem vabi bralce, naj
zatisnejo oči in naj pomislijo na
modro barvo. Potem pa naj za-
pišejo, kaj jim pade na misel.
IK
Šesta številka mladinske revije Galeb v š. l. 2018/19
V Prešernovem duhu ...
  a začetku aprila je v dvo-
rani pokrajinskih muze-
jev na Goriškem gradu
potekal zaključni koncert iz niza
Goriške glasbene matineje, ki
jih je v tem letu na Goriškem
vpeljala Glasbena matica v Fur-
laniji Julijski krajini. Koncept
koncertnih nedeljskih matinej,
ki ga je pred leti uspešno zasta-
vila v Trstu - in zaradi priljublje-
nosti zdaj beleži že dolgoletno
tradicijo -, se je izkazal za zani-
miv tudi za goriški kulturni pro-
stor. Glasbena dopoldanska
srečanja te sezone so pritegnila
veliko število
poslušalcev,
kar potrjuje
organizator-
jeve namene.
Topel odziv
poslušalcev je
bil tudi na
sklepnem
koncertu, na
katerem sta se
predstavila
pevka Marti-
na Kocina in
kitarist Fran-
ko Reja.
Njun pro-
gram je bil
razdeljen na
pet tematskih
delov, ki so
jih dopolnjevale skladbe iz zlate
dobe slovenske in tuje popevke.
Nit, ki se je prepletala skozi dela,
je v svoji strastni rdeči barvi tka-
la podobo ljubezni v vseh nje-
nih odtenkih, od rožnato rdeče
s hudomušno romantičnim pri-
dihom pa do krvavo rdeče,
prežete z bolečino izgube in za-
puščenosti.
Martina Kocina, nekdanja učen-
ka Franke Žgavec, in kitarist
Franko Reja, učitelj na Glasbeni
matici, sta dobro uigran tan-
dem, ki skupaj nastopata vrsto
let. Na svojih glasbenih poteh
poustvarjata drugačne glasbene
zvrsti kot te, s katerimi sta na-
stopila. Tokrat sta izbrala Ne
čakaj na maj in Kako sva si ra-
zlična (na besedila Frana
Milčinskega Ježka), poleg teh pa
mnoge zimzelene ameriške jazz
standarde, kot sta All of me in
Fly me to the moon Franka Si-
natre, in jazz balade druge po-
lovice 20. stoletja, med njimi
Carpenterjeva This Masquerade
in Just the two of us Billa Wi-
thersa, pa vse do brazilske bossa
nove z nepozabnima Girl from
Ipanema in Chega de saudade
Antônia Carlosa Jobima.
Njuno dolgoletno ustvarjanje se
je jasno pokazalo v interpretaci-
ji, ki je suverena in tehnično do-
bro zgrajena. Mezzosopran Mar-
tine Kocina z lahkoto polzi skozi
zvočne višine, daje karakter
nežnim spevnim linijam in pri
tem ne zaide v pretirano senti-
mentalnost. Pri njenih izvedbah
je občutiti interpretativno goto-
vost, kar omogoča pevki, da pe-
smi izvaja lahkotno. Rezultat te-
ga je spontanost, ki skladbam
vdahne življenje in barvitost. V
vsako izvedbo pevka doda tudi
kanček lastne interpretacije, ne
da bi posegla v osnovno idejo
skladbe. Le toliko, da ji vlije pre-
pričljivost. Kitarist Franko Reja
se ne omeji
zgolj na prepro-
sto spremljavo,
ampak s števil-
nimi kitarami
pevsko linijo
podpre, jo obo-
gati in razširi
njeno glasbeno
vsebino. S svojo
igro pesmim
pričara dodatno
globino in
ostrino.
Lahkotneje iz-
bran program
glasbenikov, ki
se ljubiteljsko
predajata tej
glasbeni zvrsti,
je bil za nedel-
jski dopoldan premišljena pote-
za. Vzdušje v grajski dvorani je
bilo prežeto z zdaj že pozabljeno
eleganco tehtnih popevk, ki s
svojo izpovednostjo kljubujejo
času in ohranjajo svojo lepoto
in aktualnost, kar je poslušal-
stvo nagradilo z dolgimi aplav-
zi.
MS
N
Foto Vili Prinčič
  Konec Goriških glasbenih matinej
Duo Martina Kocina in Franko Reja
GORIŠKI GRAD 
Slovenija 2. maja 2019 13
Izšel prenovljen in dopolnjen Slovar slovenskega knjižnega jezika
V Sloveniji vloženih 14 kandidatnih
list za evropske volitve!
  a Veliko noč, praznik de-
la, 1. maj, ter ob začetku
kampanje za volitve v
evropski parlament je bilo v
Sloveniji izrečenih ali zapisanih
veliko pomembnih in dragoce-
nih misli, želja in opisov
vrednot, kar naj bi vse
predstavljalo izhodišče
in gibalo našega bivanja
in življenja. Toda večji
del raznih želja in zago-
tovil ostaja zgolj v teori-
ji, praksa in razmere pa
si utirajo svoja pota. O
vsem tem posredujem
nekaj zapisov in mnenj
znanih posameznikov
oziroma vplivnih politi-
kov.
Dr. France Cukjati, nek-
danji predsednik držav-
nega zbora, zdaj pred-
sednik civilno-družbene
organizacije, Zbor za re-
publiko, pravi, “da je
Slovenija svojska in iz-
virna v Evropi v tem, da
vse genocide in holo-
kavste odločno in pov-
sem enotno obsoja, pri
vprašanju zločina komuni-
stične revolucije pa smo tudi po
tridesetih letih še vedno tako
neverjetno razdeljeni. Nobene
evropske resolucije, ki poleg
fašizma in nacizma obsoja tudi
zločine komunističnih pobo-
jev, slovenski parlament tudi
danes še ni sposoben sprejeti.
Ta razdeljenost v moralni pre-
Z soji naše skupne zgodovine jepo mojem glavni razlog no-tranje razklanosti slovenskega
naroda in trdoživosti notranje
moralne pohabljenosti mno-
gih vodstev državnih ustanov.
Če bo nova slovenska država še
naprej ujeta v dediščino komu-
nistične izključevalnosti, se pri
nas ne bo dobro končalo. Slo-
venija je torej na razpotju”.
Tanja Fajon, evropska poslanka
Socialnih demokratov in kan-
didatka za nov mandat v omen-
jeni funkciji, je v nenavadno
dolgem intervjuju za časnik
Delo, ki je bil objavljen 23. apri-
la, dejala, “da smo namesto
skrbi za domači ugled v Bruselj
izvažali razdore. Slovenija je že
15 let izgubljena glede svojih
interesov. Svoj strateški interes
je izgubila že davno.
Od leta 2004, ko
smo vstopili v EU in
Nato, tavamo, saj ne
vemo, kaj si kot
država pravzaprav
želimo”. Ekonomist
in publicist Rado
Pezdir, raziskovalec
finančnih špekulacij
v prejšnji skupni
državi, je v kolumni,
objavljeni v novi šte-
vilki tedenskega ma-
gazina Reporter, za-
pisal, “da nihče v
Sloveniji ni varen
pred prisluškovan-
jem. Slovenska poli-
tika in obveščevalci
so namreč pripra-
vljeni prisluškovati
vsem. Neobičajno
pa je, da so prisluhe
pripravljeni tudi ob-
javljati, in to kar v prevladu-
jočih medijih”. Premier Marjan
Šarec, ki že skoraj povsem ob-
vladuje oziroma nadzoruje vla-
do in poskuša s svojimi nastopi
postati državnik, pa je vzbudil
zanimanje in tudi nasmeh z iz-
javo, “da nanj še žena ne vpliva,
ker je svojeglav”. Milena Mi-
klavčič, pisateljica in publici-
stka, je v svoji kolumni, obja-
vljeni v tedenskem magazinu
Reporter, ugotovila, “da gre v
Sloveniji vse k hudiču. Le tega
ne ve dobro, ali je kljub vsemu
zdrava pamet državljanov odšla
v maloro prva”. Volivce je
vprašala, “ali ne dojemate, da
se sistem sesuva. Do kdaj boste
tiho”?
Praznovanja ob 1. maju so bila
marsikje, vendar so se ude-
leženci bolj spominjali prete-
klosti, kot pa izražali zahteve se-
danjega časa. Ponekod so zah-
tevali uvedbo 8-urnega delov-
nega časa, torej zahtevo iz
začetkov delavskega in sindikal-
nega gibanja, ki pa očitno še
zmeraj ni uresničena. O volit-
vah v evropski parlament pote-
ka intenzivna kampanja kandi-
datov za poslance iz strank in
gibanj, iz katerih prihajajo.
Državna volilna komisija je po-
trdila vseh 14, do zakonitega ro-
ka vloženih kandidatnih list za
volitve poslancev iz Slovenije v
evropski parlament. Kandidat-
ne liste za izvolitev osmih po-
slancev so vložile vse parla-
mentarne stranke, poleg njih
pa se bodo za sedež v evrop-
skem parlamentu prizadevale
tudi zunajparlamentarne stran-
ke, Zeleni Slovenije, Dobra
država, Domovinska liga, Gi-
banje Zedinjena Slovenija in
Nestrankarska lista Povežimo
se. Kandidirajo vsi sedanji
evropski poslanci, razen Iva
  49. Teden slovenske drame 
Nagrajena je bila “maratonska”
predstava še ni naslova
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 
  eč kot 3000 obiskovalcev
je naštel letošnji, 49. Te-
den slovenske drame, fe-
stival, ki ga je kot vselej priredilo
Prešernovo gledališče Kranj in je
potekal celih trinajst dni, od 27.
marca do 8. aprila. V ponedel-
jek, 8. aprila, je bil slovesen
večer s podeljevanjem nagrad.
Program sta v režiji Dejana Spa-
sića povezovala igralca Prešerno-
vega gledališča Kranj, Darja Rei-
chman in Borut Veselko.
Na letošnjem Tednu slovenske
drame se je zvrstilo več kot dvaj-
set odmevnih dogodkov v tek-
movalnem, spremljevalnem in
mednarodnem programu. Orga-
nizatorji so prvič pripravili rezi-
denčno obliko dramske delavni-
ce. Potekali so številna strokov-
na srečanja, okrogle mize in
koncert.
Direktorica Prešernovega gleda-
lišča Mirjam Drnovšček je ob
koncu festivalskega dogajanja
povedala: “Govor novega mini-
stra za kulturo Zorana Pozniča
nam je na odprtju letošnjega fe-
stivala vlil vsaj nekaj optimizma
za gledališko prihodnost. Vlil
nam je upanje, da se bo kolo
umetnosti obrnilo v pozitivno
smer. Koliko več ognja bi lahko
dali domači pisavi in uprizarjan-
ju slovenskih besedil, če bi imeli
več sredstev. Teden slovenske
drame je pred prelomnico, saj
bo prihodnje leto praznoval
Abrahama. Festival je v vseh teh
letih rastel in utrjeval svoje te-
melje, njegova pozornost v pri-
hodnosti pa mora biti usmerje-
V na prav v promocijo slovenskihdramskih besedil”.Tudi letos so ob koncu Tedna
slovenske drame vsi nestrpno
pričakovali razglasitev zmago-
valcev. Šestnajst uprizoritev tek-
movalnega, spremljevalnega in
mednarodnega programa se
je potegovalo za nagrado po
izboru občinstva. Gledalci so
namreč po vsakem ogledu
predstav prejeli glasovnico in
predstavo ocenili od 1 do 5.
Nagrado za najboljšo predsta-
vo po izboru občinstva Prešer-
novo gledališče podeljuje v
sodelovanju s časopisom Go-
renjski glas in Mestno občino
Kranj. Prav zato jo je razglasil
župan Matjaž Rakovec. Festi-
valsko občinstvo je najbolj
navdušila predstava Simone
Semenič še ni naslova, v iz-
vedbi Slovenskega mladinske-
ga gledališča. Občinstvo se
očitno ni ustrašilo dejstva, da
predstava traja deset ur! Na-
grado je iz rok župana prevzel
igralec Blaž Šef.
Grumovo nagrado za naj-
boljše dramsko besedilo, ki jo
na festivalu podeljujejo že štiri-
deset let, je po soglasni odločitvi
strokovne komisije, katere pred-
sednica je bila Vilma Štritof
(preostali člani so bili Tomaž
Gubenšek, Mateja Pezdirc Bar-
tol, Klavdija Zupan in Igor Žun-
kovič) prejel Nejc Gazvoda za
dramsko delo Tih vdih, ki se uk-
varja z življenjem povprečne slo-
venske družine od nekod s po-
deželja. Med drugim je dejal:
“Počaščen sem, da sem se znašel
v zelo dobri druščini dosedanjih
Grumovih nagrajencev, in hvala
žiriji, da je nagradila realizem.
Želim si, da bi ga bilo na sloven-
skih odrih več”.
Omenjena žirija je odločala tudi
o nagradi za mladega dramatika.
Med dvanajstimi besedili, ki so
prispela na natečaj, je žirila iz-
brala delo Iskalci zlata mlade
dramatičarke Ane Obreza.
“Dramsko besedilo v svoji eklek-
tičnosti, zgoščenosti prizorov,
širokem naboru motivov, pre-
skokih, nepričakovanih poveza-
vah, v privzdignjenem, na tre-
nutke deklamacijskem jeziku v
ozadju skriva natančno struktu-
Vajgla, ki odhaja v zasebnost.
Kot kandidat stranke DEMOS
ga bo nadomestil Igor Šoltes.
Na volitvah bo poskušala uspeti
tudi Angelika Mlinar, naša ro-
jakinja iz avstrijske Koroške. Ne
kandidira na listi svoje avstrij-
ske stranke NEOS, med ustano-
viteljicami katere je bila, ampak
na listi Stranke Alenke Bra-
tušek.
Najbrž najpomembnejše, kar se
je v Sloveniji v zadnjem času
zgodilo in kar ponovno opozar-
ja na krizo pravosodja, pa je pri-
mer sodnika Zvjezdana Radon-
jića. Ta je ob oprostilni sodbi
Milka Noviča v sodni dvorani
dramatično opisal pritiske, ki
jih je bil deležen ob sojenju, ce-
lo grožnje, kaj se bo z njim zgo-
dilo, če ne bo obsodil nekdan-
jega zaposlenega na Kemijskem
inštitutu, ki ga je obtožnica bre-
menila umora Janka Jamnika,
direktorja inštituta. Zaradi tega
primera bi morali država,
oblast, predvsem pa pravosod-
ni organi biti plat zvona. Toda
zgodilo se ni skoraj nič. Javno
sta se odzvala samo vrhovni
sodnik Jan Zobec in nekdanji
celjski sodnik, Milko Škoberne.
Franca Kanglerja, nekdanjega
župana mestne občine Mari-
bor, so tamkajšnji pravosodni
organi, kar osem let ustrahovali
in mu grozili, tako da je morala
o njegovem primeru razpravlja-
ti tudi parlamentarna komisija
za nadzor nad varnostnimi in
obveščevalnimi službami. “Ni-
koli ne bom napredoval. Čez en
mesec bom verjetno dobil od-
poved delovnega razmerja. To,
da je Milko Novič imel pošteno
sojenje, je pogojeno z mojo
odločitvijo, da si uničim karie-
ro”, zatrjuje sodnik Zvjezdan
Radonjić. Po njegovem, “naj ti-
sti v Sloveniji, ki bi od sodnikov
zahtevali, da sodijo pošteno in
pokončno, o tem raje trikrat
premislijo”. Vrhovni sodnik
Jan Zobec pravi, da občuduje
sodnika Radonjića, ki si je upal
povedati resnico. Nekdanji sod-
nik Milko Škoberne pa je pre-
pričan, da celoten primer kaže
na hobotnico, ki s svojimi lov-
kami sega v vrhove tožilstva,
sodstva in sodnega sveta. V Slo-
veniji primer izsiljevanja in
groženj sodniku odmeva. Pri-
mer bodo obravnavali na izred-
ni seji državnega zbora, ki jo je
zahtevala poslanska skupina
SDS, o vsem pa je bila seznan-
jena tudi evropska komisija.
Jože Biščak, glavni in odgovor-
ni urednik tednika Demokraci-
ja, je zapisal, “da se je v pravo-
sodju ohranila praksa, da se v
sojenje sodnika vmeša nekdo iz
ozadja in odloči, kako naj se o
zadevi razsodi. To je naravnost
grozljivo, in tega bi moralo biti
vse nas strah”.
Sam pa seveda z zadovoljstvom
in sproščenostjo navajam, da je
po 25 letih od prejšnje izdaje
Slovarja slovenskega knjižnjega
jezika izšla nova dopolnjena in
deloma prenovljena izdaja
omenjenega slovarja. Gre za
dve zajetni knjigi, ki opisujeta
slovenske besede od klasikov
19. stoletja, do leta 2013. Obja-
vljenih je kar 406,527 razlag in
zgledov o rabi slovenskega jezi-
ka. Gre zagotovo za nov in po-
memben prispevek slovenske-
mu jezikoslovju in kulturi, zdaj,
ko nas Slovence močno
ogrožajo tuji jeziki. Pri snovan-
ju Slovarja slovenskega
knjižnjega jezika, delo je izdala
Založba Mladinska knjiga v Lju-
bljani, je sodelovala tudi Slo-
venska akademija znanosti in
umetnosti.
Marijan Drobež
ro parov, ki si tiho postavljajo
eno in isto vprašanje 'Kaj je zla-
to? '” piše med drugim v obra-
zložitvi nagrade. Ana Obreza
meni: “Zlato je, da hodimo in
iščemo in iščemo in hodimo in
hodimo in hodimo in hodimo
in iščemo in iščemo in potem
prav tistega dne, prav tam nekaj
najdemo. Potem, ko nekaj naj-
demo, to s hvaležnostjo sprej-
memo s seboj na pot. In iščemo
naprej”.
Vsako drugo leto Teden sloven-
ske drame, od leta 1979, podel-
juje Grün-Filipičevo priznanje za
dosežke na področju dramatur-
gije in teatrologije. Letošnjo na-
grajenko je izbrala omenjena
strokovna komisija. Med dvema
prispelima predlogoma se je
odločila za dramaturginjo SNG
Drama Ljubljana Darjo Domin-
kuš. V obrazložitvi piše tudi:
“Njeno dramaturško delo je v
slovensko gledališko življenje
vpisano že natanko štirideset let,
če k njeni bibliografiji lahko šte-
jemo že akademijsko produkcijo
Mrožkovega Tanga v režiji Jane-
za Pipana, v kateri je začenjala
kot asistentka dramaturgije. Od-
tlej je delovala kot dramaturgin-
ja, publicistka in prevajalka. V
njenem opusu je kar dvajset dra-
maturgij krstnih uprizoritev slo-
venske dramatike in več kot tri-
deset moderne svetovne drama-
tike. V njenih prevodih so upri-
zorili trideset dram poljskih, an-
gleških, ameriških in hrvaških
avtorjev, med njimi je tudi bese-
dilo zadnje odmevne predstave
Naš razred Tadeusza Slobodzian-
ka v kranjskem gledališču. Na-
grado je Dominkuševa prejela iz
rok predsednica žirije Vilme Štri-
tof. Povedala je: “Zelo sem hva-
ležna organizatorjem festivala
TSD, saj vsako leto nagradijo tu-
di manj vidne gledališke ustvar-
jalce. Z 'manj vidni' mislim do-
besedno, ne metaforično. Mene
so vse predstave, ki sem jih
ustvarila doslej, obogatile in
srčno upam, da so obogatile tu-
di gledalce, saj brez njih ne bi bi-
lo gledališča. Prav oni omo-
gočajo, da se zgodijo takšna pri-
jetna priznanja, kot je zame tole
današnje”.
Žirija, ki so jo sestavljali Nika Ar-
har, Rok Bozovičar in Andrej
Moskwin, je podelila Šeligovo
nagrado za najboljšo uprizoritev
tekmovalnega programa 49.
Tedna slovenske drame, ki ga je
letos sestavil selektor Marko So-
sič. Tudi člane omenjene žirije
je najbolj prevzela predstava še
ni naslova v režiji Tomija Ja-
nežiča in produkciji Slovenskega
mladinskega gledališča. “Gre za
neponovljivo gledališko doživet-
je, ki v svojem utripajočem tele-
su pogumno in intenzivno
združi ne le presunljiv in kolek-
tivno povezan igralski organi-
zem, temveč terja tudi pripaden
gledalski vložek. Oblikuje upa-
jočo skupnost, izvzeto iz vsakod-
nevne časovnosti, združeno v
skupni posvetitvi dneva gleda-
liški fantaziji”, je med drugim
zapisano v obrazložitvi. Nagrado
je iz rok predsednika žirije Roka
Bozovičarja prevzel režiser pred-
stave Tomi Janežič, ki se je zah-
valil vsem ustvarjalcem predsta-
ve in SMG, v katerem se počuti
doma, in seveda festivalu.
Slavnostni večer je zaokrožil na-
stop ansambla Papir.
Direktorica Prešernovega gleda-
lišča Mirjam Drnovšček je napo-
vedala, da bodo prihodnje leto:
“Praznovali na veliko, tako kot
pritiče Abrahamu. Spremenili
bomo pravilnik, tako da bodo
predstave z mednarodnega pro-
grama lahko konkurirale v tek-
movalnem, in povečali bomo
število nagrad ter dodali še dru-
ge spodbude”.
IK
Milena Miklavčič
Aktualno2. maja 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v ponedeljek, 29. aprila 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (241)Erika Brajnik
Pomen črevesja v naturopatiji (2)
Skratka, znanstveno je dokazano, da je čre-
vesna homeostaza zelo pomembna tudi za
stabilizacijo bolezni. Koliko ljudi, obolelih
za celiakijo ali pa občutljivih na gluten, ima
težave s črevesjem, in sicer z napenjanjem,
plini, odvajanjem, čeprav glutena ne uživa-
jo. Kako je to mogoče? Študija kaže, da se
otrokom, ki zelo zgodaj v življenju zaužijejo
antibiotik, prej sproži bolezen črevesja (Ca-
nova et al., 2014) in
da dojenje med uva-
janjem glutena v
prehrano zaščitno
deluje na imunski
sistem (Ivarsson et
al., 2013). Študije
dejansko kažejo, da
prehrana bolj vpliva
na sestavo črevesne
mikrobiote, ki je
ključna za naš imun-
ski sistem, kot genetika (Carmody et al.,
2015).
Študije so pokazale, da določene vrste
mlečnokislinske bakterije Bifidobacterium
zavirajo formacijo toksičnih peptidov glia-
dine med prebavo (Laparra and Sanz, 2010)
in da zmanjšajo slabšo funkcijo črevesne
stene (Cinova et al., 2011; Lindfors et al.,
2008). Z druge strani E. coli in Shigella
sprožata in povečujeta peptide gliadine,
krivce za celiakijo (Cinova et al., 2011).
Skratka, na naše zdravje vpliva sestava čre-
vesne mikrobiote, ki seveda vpliva tudi na
toleranco na gluten.
S študijo so potrdili pomen homeostaze (ev-
bioze) v črevesju za zagotavljanje tolerance
na gluten in za zmanjšanje protivnetnih
faktorjev. Pri poskusu so miši hranili 2 me-
seca z glutenom. Pri teh živalih so v teh
dveh mesecih nastale poškodbe na tankem
črevesju z močnim
vnetjem (Stepánková
et al., 1996). Ko so
kasneje tem živalim
v črevesje vstavili
dobre bakterije, so se
poškodbe, ki jih je
sprožil gluten, iz-
boljšale. Ko so tem
živalim dodali v čre-
vesno floro tudi pa-
togene mikroorga-
nizme Proteobacteria (Helicobacter pylori
in E. coli) , so se pokazatelji vnetja in
občutljivost na gluten takoj sprožili. Te živa-
li so bile bolj občutljive na gluten tudi, ko si
jih hranili z antibiotiki (Galipeau et al.,
2014). To znanstveno potrjuje trditev, da je
reakcija na gluten odvisna od sestave čreve-
sne mikrobiote posameznika.
/ dalje
www.saeka.si
V Gorici mala otroška eko oaza sredi mesta 
Nagrade in priznanja 
vrtcu Ringaraja
  zadnjih nekaj letih si
prav vsi v vrtcu Ringaraja
prizadevajo za eko vrtec
v katerem je otrok vedno aktiv-
no vključen in kjer se otrok uči
sodelovanja, soustvarjanja sožit-
ja, pristnih medsebojnih odno-
sov in spoštovanja narave in
okolja nasploh.
Glavno metodološko načelo v
vrtcu je participacija vseh ude-
ležencev v vzgojnem procesu
otrok in sicer aktivno sodelo-
vanje oz. poslušanje otrok,
staršev, vzgojiteljev, pomožnega
osebja in lokalnega okolja. V
tem duhu se vsi udeleženci vrtca
učijo zdravo živeti, dajati, delo-
vati in ustvarjati za boljši svet ter
se trudijo za ohranjanje narave,
za mir, strpnost in altruizem.
Pomemben dejavnik vizije oz.
didaktičnega delovajna vrtca je
spodbudno učno okolje, saj
vrtec mora biti prostor, kjer se
otrok počuti varnega in spreje-
tega. Dobro počutje otroka v
umirjenem, urejenem in struk-
turiranem okolju je primarni cilj
celotnega didaktičnega delovan-
ja.
Prav zato so v vrtcu vse učilnice
uredili po strukturiranih ko-
tičkih, v katerih se otroci samo-
stojno gibajo, odgovorno izbira-
jo s katerimi materiali se bodo
igrali, raziskovali in učili. Na raz-
polago imajo večinoma igrače iz
popolnoma naravnih materia-
lov oz. igrače iz odpadnih mate-
rialov.
V vrtcu so uredili travnato dvo-
rišče z drevesi, grmičevjem, z ze-
liščnim in sadnim vrtom. Otroci
imajo na vrtcu na razpolago lo-
patke, grablje, samokolnice, za-
livalnike in naravne dobrote, ki
nam jih nudi narava. Vsakod-
V nevno skrbijo za rastline z red-nim zalivanjem, opazovanjemrasti in opletanjem plevela. Ru-
tinsko spoznavajo zdravilne la-
stnosti zelišč, jih vonajo,
okušajo, tipajo, nabirajo, čistijo,
sušijo, z njimi ustvarjajo zdravil-
ne recepte, čaje, aromatične soli,
pravljice, naturografije, ilustra-
cije itn..
Zeliščni vrt redno bogatijo s sa-
jenjem novih zeliščnih rastlin in
v vrtcu nastaja mali Kneippov
botanični vrt, ki vsebuje že 25
različnih Kneippovih zelišč.
Na kratko zgoraj opisana vizija
dela je zelo navdušila predsed-
stvo Združenja naturopatov Slo-
venije, ki je na 4. Mednarodnem
naturopatskem kongresu v Slo-
veniji dodelila vrtcu Ringaraja
nagrado v znesku 2000 evro.
Predsednica Združenja naturo-
patov Slovenije Erika Brajnik je
na naturopatskem kongresu mo-
tivirala podelitev nagrade vrtcu
Ringaraja, kot vzgojni instituciji,
ki deluje v sklopu državnega šol-
skega sistema in ki samostojno,
ciljno zasnovano in utemeljeno
predlaga in udejanja ekovizijo
didaktičnega delovanja, ki pri-
bližuje otrokom naravo in zdrav-
je.
Erika Brajnik je istočasno tudi
predstavila svojo četrto knjigo
Otroci, starši in starostniki, ki
opisuje zdravilne lastnosti zelišč
in naturopatske primere dobre
prakse. Med naturopatskimi pri-
meri je v knjigi objavljen tudi
primer vrtca Ringaraja s pri-
ročnikom za izvedbo ekovrtca v
državni šolski instituciji.
Nagrado so, 13. aprila v Ljublja-
ni, dvignile, iz rok predsednice
Svetovne naturopatske organiza-
cije Ive Lloyd, vodja vrtca Verena
Cevdek, vzgojiteljica Vanja Bati-
stič in presednica Združenja
staršev vrtca Lara Kovic. Širši pu-
bliki so preko fotografij in oseb-
nih pričevanj predstavile nekaj
utrinkov delovanja vrtca in se
zahvalile Združenju naturopatov
Slovenije in Eriki Brajnik za zau-
panje in sodelovanje.
V prejšnjih dneh je vrtec Rina-
garaja ponovno bil deležen no-
vih priznanj.
V vrtcu so namreč gostili pred-
sednico Kneippovega društva
Vrhnika Majo Artenjak in lastni-
co višje šole Glotta v Ljubljani
Jelico Pegan. Obe po izobrazbi
pedagoginji oz. defektologinji
verjameta v sil-
no moč narave
in v pomen
vzgoje k narav-
nemu zdravju
že v vrtčev-
skem obdobju.
Gostji sta otro-
kom prinesli
nekaj novih
Kneippovih
zelišč in novi-
co, da je vrtec
Ringaraja do-
bil naziv oz.
priznanje
Kneippov
vrtec v malem.
Motivirali sta
priznanje z mnenjem, da je vrtec
ideološko zasnovan (gibanje, ze-
lišča, prehrana, zdrav življenjski
slog, sproščanje, soustvarjanje
sožitja…), spodbuden in da raz-
polaga z Kneippovimi elementi
kot so čutna pot in zeliščni vrt.
Otroci so jima v zahvalo za obisk
zrecitirali vrtčevsko Ča ča ča ze-
lišča, zaplesali oz. čarobno sku-
hali zeliščni čaj in jima podarili
naturografije zelišč.
Presenečenj, zadoščenj in na-
grad pa noče biti konec.
Petletni otroci so med šolskim
letom izvedli matematično de-
lavnico v sodelovanju z računal-
niško programerko Saro Scaraz-
zolo. Skupaj so si izmislili in za-
snovali matematično naturopat-
sko igro, v kateri so glavni pro-
tagonisti prav zelišča in njihove
zdravilne lastnosti.
Z igro sodelujejo na natečaju
Gradara Family Village in z izvir-
nostjo tematike in vsebine so si
že prislužili sodelovanje v final-
nem krogu. Vsi torej navijajmo
do ponovnih uspehov naših
Ringarajavcev.
Koncert sakralne zborovske glasbe v Trstu
Pester izbor doživeto
izvedenih pesmi
  petek, 26. aprila 2019,
je v cerkvi Žalostne
Matere Božje pri Sveti
Ani v Trstu potekal koncert
sakralne glasbe, ki sta ga
izoblikovali dve ženski vokalni
skupini: dekliška vokalna
skupina Vesela pomlad z
Opčin in vokalna skupina
Tamariska iz Izole.
Temelje pevskega delovanja
društva Vesela pomlad z Opčin
je pred štiridesetimi leti
postavil duhovnik in glasbeni
pedagog Franc Pohajač, sedanji
openski župnik. Od tedaj se je
v različnih otroških in
mladinskih zborovskih
sestavih zvrstilo šeststo mladih
pevk in pevcev, ki so svojo
pesem ponesli na različne
prireditve in festivale v
zamejstvu, italijanskem in
slovenskem okolju ter drugod
po svetu. Od leta 2010 dekliško
vokalno skupino Vesele
pomladi vodi zborovodkinja
Andreja Štucin Cergol.
Prav omenjena zborovodkinja
je zaslužna za petkov koncert:
Andreja Štucin Cergol namreč
vodi tudi vokalno skupino
Tamariska, zaradi česar je
prišlo do zamisli, da bi lahko
obe skupini izoblikovali
celovečerni koncert. Pevke iz
Izole so se z veseljem odzvale
povabilu za nastop na
Tržaškem.
Vokalna skupina nima tako
dolge pevske tradicije kot
Vesela pomlad, je pa v osmih
letih svojega obstoja nastopila
na zelo raznolikih prireditvah
tako v Sloveniji kot tudi v
Italiji. Skupino sestavljajo
učiteljice osnovne šole Livada
iz Izole, ki jih druži izjemno
veselje do petja. Septembra
2011 so si zamislile, da bi
ustanovile vokalno skupino, s
katero bi lahko poleg petja v
zbornici svojo ljubezen do
glasbe delile tudi izven šolskih
zidov. Ime svoje skupine so
zelo skrbno izbrale: tamariska
V
je mogočen cvetoč grm, ki
uspeva na zelo izpostavljenih
obmorskih rastiščih. Zaradi
izjemno močnih korenin raste
tudi na peščenih tleh. Z
lastnostmi te mogočne obalne
rastline se pevke vokalne
skupine Tamariska, trdožive
Primorke, z lahkoto
poistovetijo.
Petkov koncert je zaznamoval
pester pevski program, ki so ga
sestavljale raznolike pesmi – od
renesančnih vse do čisto
sodobnih skladb. Vsaka
skupina se je predstavila
samostojno s svojim
programom, vmes pa so se
pevke obeh zborov združile in
občinstvo razveselile s
skupinsko izvedbo nekaterih a
capella skladb, ki jih obe
skupini imata v svojem
repertoarju.
Vokalno skupino Tamariska je
na klavir spremljala pianistka
Lara Bobič, Veselo pomlad pa
pianistka Alenka Cergol. Z
obema zboroma je sodelovala
tudi violinistka Katja Dadič.
Koncert so zaradi nenadne
smrti gospoda Markuže, ki je
prizadela zgoniško župnijo,
prestavili iz cerkve v Zgoniku v
tisto pri Sveti Ani. Glede na
zadovoljstvo tako nastopajočih
kot poslušalcev pa se je že v
petek začelo govoriti o
ponovitvi uspešnega koncerta
tudi v drugih cerkvah na
Tržaškem.
Mojca Petaros
Aktualno 2. maja 2019 15
Morda se bo Slapnik, vasica polna poezije, spet prebudil
Princesa med vinogradi in sanjami
  rda so spomladi polna son-
ca, brstenja in barv. Češnje
cvetijo, veter z morja že go-
vori o poletju, nekje, ne prav da-
leč, lebdi Furlanska nižina. Pokra-
jina je prelestna. In prav to sliko
je z nežnostjo, radovednostjo in
neprikritim občudovanjem
opazovala bahrajnska prin-
cesa Suha bint Abdul Rah-
man Al Khalifa, ki se je v slo-
venskih Brdih zadrževala
nekaj dni. Obisk, namenjen
spoznavanju krajev, pridel-
kov in prehrambene po-
nudbe, saj upravlja kraljev-
ska družina večjo verigo luk-
suznih hotelov. Druga, če
hočemo nekoliko bolj skriv-
nostna in romantična plat
obiska, pa je bil ogled poza-
bljene vasice Slapnik, ki na robu
Goriških Brd, nekje pod Korado,
sameva in čaka, da se ji bo morda
nasmehnila sreča in bo postala
prizorišče pomembnega re-
sničnostnega šova.
Nekaj dni pred obiskom princese
me kontaktirajo iz skupine Tem-
po, ki je pobudnica pojekta Slap-
nik. Zaradi tiskovne konference o
projektu, na kateri bo prisotna
princesa. Vabijo me kot novinarko
Novega glasa, pa zaradi spletne
strani, ki je prišla na misel prija-
telju in je namenjena Slapniku in
resničnostnemu šovu. Jaz sem zra-
ven kot soskrbnik, podpornik,
prevajalec, predvsem pa, ker se mi
zdi ideja vredna pozornosti.
Tako se aprilske sobote s prijatel-
jem Rudijem, kateremu sem pre-
dala nalogo, da vse dogajanje uja-
me v fotoobjektiv, odpraviva iz
Idrske doline prek Golega Brda
proti Slapniku. Tam naj bi namreč
na odprtem potekal prvi del ti-
skovnega srečanja. Princesa bo
prvič spoznala preteklost teh kra-
jev in klic na pomoč razpadajočih
kamnitih hiš, ki so bile nekoč pri-
jetni domovi.
Pripeljeva se z dobro uro zamude,
B sama sem tako predlagala, mendaker sem kot otrok prebrala velikopravljic in verjamem, da so prin-
cese nekaj posebnega. In res so, na
prizorišču najdeva kar nekaj avto-
mobilov, ki pripadajo najra-
zličnejšim slovenskim medijem,
tisku, televizijam in ra-
diu, seveda. Novinarji
v gručah klepetajo,
približam se eni izmed
skupin in izvem, da
princese in skupine
Tempo še ni bilo na
spregled. Pogledamo
se in planemo v smeh.
Jaz in novinarka z goj-
zarji, gorskim na-
hrbtnikom in ma-
jhnim plišastim med-
vedkom na njem. Ko sem se pri-
pravljala na to konferenco, sem
kar poklapano pogledovala po
omarah. Mislila sem, da bodo vsi
kraljevsko “naštimani”, dejansko
pa so, se zdi, slovenski novinarji v
oblačenju praktični in preprosti.
No, še dobro, da sem si
nadela superge, pomi-
slim.
Da ne bi zapravljala časa,
se s prijateljem še enkrat
odpraviva po vasi. Odpi-
rava vrata v preteklost,
iščeva med kamenjem
in ruševinami. Veliko-
krat sva že bila tu, a vsa-
kič odkrijeva kaj novega.
Drobec iz življenja tistih,
ki so odšli, ker so verjeli,
da je v mestu življenje lažje, lepše,
boljše... Sprašujem se, kako so se
potem znašli, tam v mestnem
vrvežu, v množici, ki je tako osam-
ljena. Vajeni so bili živeti v strnje-
nem naselju, vajeni so bili sonca
in vetra. In pripovedujejo, da je bil
Slapnik še do sedemdesetih let
prejšnjega stoletja složna in pre-
možna vas. Med ruševinami je
vsega, celo priročnik za prvo ver-
zijo Windowsov. Nekje iz osemde-
setih let prejšnjega stoletja. Priča,
da vas popolnoma sameva šele ka-
kih trideset, štirideset let. V skoraj
porušeni hiši se mimo podrtih
tramov prebijeva do ognjišča s
kamnitim dimnikom. Visoko nad
nami odprtina, gradnja še zdaj sto-
ji. Občudujeva lepo zložene kam-
ne. Menda je kar zeblo, ko je skozi
veliko odprtino na vrhu zapihala
burja. In še naprej se potikava, mi-
mo koles, vprežnih jarmov, poza-
bljenih srajc, čevljev, odprtih
omar s praznimi, zaprašenimi ste-
klenicami. Zdi se, kot bi ljudje
odšli nenadoma, v naglici, ne da
bi utegnili vzeti s seboj skoraj
ničesar. Morda so odšli peš in vzeli
s seboj le najnujnejše. Morda jih
je obljubljeni blišč mestnega
življenja tako omamil, da so hoteli
pozabiti na preteklost. Slapnik je
potem dolga leta sameval. Bršljan
je zmagoslavno preraščal stene,
okna, vrata … počasi so se rušili
kamniti zidovi. Bilo je samo še
vprašanje časa, kdaj bo vas do-
končno izbrisana.
Potem je prišla ideja. Skupina
Tempo … Robert pravi, da je bila
ideja njegova, živel je v Londonu,
pomislil je, da bi vas prenovili v
sklopu resničnostnega šova … Te-
daj se je začelo govoriti o BBC-ju,
ki je prvi zagrabil za priložnost.
Pridružile so se še druge televizij-
ske hiše. Ideja je našla plodna tla,
in če bo šlo vse po sreči, manjka
namreč še soglasje zadnjih lastni-
kov glede prodaje, Slapnik ne bo
propadel.
Bahrajnska princesa Suha bint Ab-
dul je prišla v Slapnik z več kot
enourno zamudo, tako kot se pač
za predstavnike kraljevskih družin
spodobi. Pripeljala se je s skupino
Tempo, zraven sta bila še produ-
cent Steve Daly ter režiser Mike L.
Murphy. Stavek “predstavljala
sem si jo povsem drugačno”, bo
zvenel sicer zelo banalno, a ven-
dar je tu povsem na pra-
vem mestu. Arabsko
princeso sem si predsta-
vljala nekoliko zadr -
žano, oblečeno v raz-
košna oblačila, ki so se-
veda nam tuja, ne viso-
ko izobraženo, ženske v
tistih krajih izobrazbe
niso deležne. Slapnik
pa je pozorno in zavze-
to opazovala ženska, ka-
tere bistvena lepota brez
kričavosti in vsiljenih
not je sovpadala z za -
držanim, elegantnim
nastopom. Inteligenta,
umirjena, prijazna. Preprosta in
nevsiljiva. Ženska, oseba, ki je lah-
ko le všeč. Princesa se je radoved-
no sprehodila po zaraščenih uli-
cah, odklonila je, da bi vstopila v
razpadajoče stavbe, kar gibčno pa
se je podala prek razvalin. Po-
slušala je o vasi, skupaj z režiser-
jem sta se vživela v vsako naj-
manjšo podrobnost. Iščeta letnice,
preučujeta vsak kamen posebej,
ozirata se po pročeljih, ki jih za-
raščata bršljan in bezeg. Že prvi
pogled na vas, ki bi rada ponovno
zaživela, je v njej vzbudil veliko
navdušenje.
Novinarji in novinarke so s foto-
grafi in kamerami obkrožili prin-
ceso Suho. Odgovarjala je v
odlični angleščini, z An-
gležem je namreč tudi po-
ročena, spregovorila je o
svojem navdušenju nad
Slovenijo, Brdi, ljudmi. Ma-
jhna dežela prijaznih,
čeprav nekoliko zadržanih
ljudi jo je očarala. Menda,
vsaj tako pravijo, je v briški
kleti prvič v življenju poku-
sila vino, sladko rebulo, se-
veda.
Ernest Škrjanec, sicer po-
močnik vodje projekta, ve
o princesi povedati, da je
preprosta, da ne išče izgo-
vorov, ko gre za zabavo, in
da je bila navdušena nad
šovom in vasjo že takrat, ko
ji je producent prvič pripovedoval
o njej. “Vov”, je rekla takrat, ko je
prvič slišala za Slapnik. Enako
navdušena je bila, ko je stopila v
Brda. Zamišljena in pozorna je po-
tem prehodila vsako stezico, ob
spremstvu mladega domačina Ro-
ka, ki je v odlični angleščini pri-
povedoval zgodbe iz preteklosti.
To namreč, kar je izvedel od očeta
in nonotov. In princesa ga je zve-
davo poslušala …, kot posluša
otrok pravljice.
Počasi odhajamo. Slapnik bo ne-
kaj časa spet sameval. Sploh ne ve-
mo, ali nekaj mesecev ali celo leto
dni. Dokler pač ne pride do odku-
pa, dokler ni vse dodobra do-
rečeno in izdelano. Potem bodo
vas zagradili. Dogajalo se bo. Tu
naj bi bilo ob snemanju celo do
150 ljudi, snemalcev, televizijskih
delavcev, zidarjev, svetovalcev,
gradbenikov …
Ko odhajam, mi je nekako
težko. Ne vem, ali bom še kdaj
videla vasico, kjer smo v tišini
stikali med ruševinami in od-
pirali že leta zaprta vrata, da
smo v objektiv beležili zvoke
preteklosti. Slapnik je poln poe-
zije. Slapnik je poezija, ki bo
počasi spolzela mimo kamer
svetovnih televizij.
S prijateljem se zapeljeva do ho-
tela Kozana, pri Šmartnem. Tu je
vzdušje povsem drugačno in moje
superge niso več povsem na me-
stu. Župan občine Brda sprejema
goste, princesa se nekoliko
zadržano smehlja, živahen pogo-
vor v slovenščini in angleščini
polni dvorano. Midva, ki komaj
koga poznava, saj sva edina pred-
stavnika z italijanske strani meje,
nekoliko sramežljivo sedeva med
novinarje. Medtem briški vino-
gradniki ob robu potrpežljivo
čakajo, da bo konference konec in
se bo začela pokušnja briškega te-
kočega bogastva. Na srečo se
srečanje kmalu začne, z župano-
vim nagovorom, seveda. Za njim
spregovori princesa, iz njenih na-
smehov odseva pohvala Brdom in
Sloveniji. In pozornost do Slapni-
ka.
Po konferenci se napotimo na te-
raso. Čeprav smo v Brdih, s prija-
teljem pijeva odlično doma zvar-
jeno primorsko pivo. Razmišljam
o dogodku, ljudeh, Slapniku. Slap-
nik je slovenski kapital, je povedal
arhitekt Alessio Princic, ki sicer de-
la in živi v Vidmu, po rodi pa je
Bric. Dejansko je Slapnik boga-
stvo. Bogastvo lepote in preteklo-
sti. V času, ko nam globalizacija
izpodjeda identiteto, je vas, kjer so
prisotni popolnoma vsi tukajšnji
arhitekturni elementi iz naše pre-
teklosti, živa enciklopedija. Dra-
gulj pač. Upajmo, da bodo znale
kamere to posredovati svetu in da
bo Slapnik res tudi po obnovi tak,
kot je bil pred 100 leti. Vso srečo
torej, fantje iz skupine Tempo. Vso
srečo Slapnik.
Suzi Pertot
Fotografije: Rudi Paussa
Tokrat o konjih
Dolga krona spet
center konjeništva
  okrat o konjskih športih.
Minuli konec tedna je Ja-
halno društvo Dolga Kro-
na organiziralo okoli svojega hle-
va nad Dolino vrsto tekmovanj,
in sicer etapo evropskega pokala,
državno prvenstvo in trofejo
dežel, vse v konjeniški zvrsti trec.
V soboto in nedeljo je kljub mu-
hastemu, mestoma deževnemu
vremenu, tekmovalo kakih 30
jezdecev, mednarodni pečat so
tekmam dali gostje iz Avstrije, Ce-
lovca in Linza.
Slikovita in posebej zahtevna je
bila sobotna preizkušnja v orien-
taciji, ki je potekala po poteh do-
T linske občine; skupno je trasamerila 24 kilometrov z več kon-trolnimi točkami. V nedeljo pa so
tekmovalke in tekmovalci (ki v
jahanju nastopajo vedno v skup-
ni kategoriji) merili moči še v raz-
nih hodih konj in pa v spretno-
stnem poligonu po mešani po-
dlagi, ki predvideva preskakovan-
je ovir, mostičkov, vode in jahan-
je v ožinah ter med količki. Tu se
najbolje preveri stopnja pripra-
vljenosti konjenika ter usklajeno-
sti med jezdecem in konjem.
Pri moških je bil najboljši Avstri-
jec Friedrich Kriechbaumer, ki je
v skupnem seštevku kategorije
C4 prehitel mladega domačega
aduta, 19-letnega Patrika Ko-
smača. Ta pa je s konjem Pittsbur-
ghom novi državni prvak, na
sklepnem nagrajevanju pa je
prišel celo večkrat na svoj račun,
saj je osvojil vrsto naslovov, ker
še tekmuje tudi v mladinski sta-
rostni kategoriji. Dolga Krona je
imela na startu tudi več drugih
članov in članic. Ob krstnem na-
stopu na tej ravni, v skupini C2,
je nase z mladinskim naslovom
opozorila Patrikova vrstnica Mar-
ta Kravos.
Dolgoletna stebra Dolge Krone
Andrej Kosmač (Patrikov oče) in
Irina Počkar tokrat nista tekmo-
vala, sta pa predstavljala dušo or-
ganizacijskega stroja. Tekmovan-
ja je spremljal tudi špiker Evgen
Ban iz vrst Združenja slovenskih
športnih društev v Italiji. Sploh
pa sta bila dokajšnja zanimanje
za tekmovalne preizkušnje in
medijsko kritje dogodkov, ki jim
nismo priča ravno vsak dan. V
nedeljo sta bila na Dolgi Kroni
prisotna tudi vsedržavni predsed-
nik zveze FITETREC ANTE Ales-
sandro Silvestri in podpredsednik
deželnega odbora olimpijskega
komiteja CONI Franco Cipolla.
Glede mednarodne udeležbe gre
pripisati, da zbirajo posamezniki
točke za skupno lestvico evrop-
skega pokala preko sodelovanja
na treh tekmah iz koledarja sezo-
ne. Zato je na dlani, da se spričo
visokih stroškov vsi odločajo zla-
sti za tista tekmovanja, ki poteka-
jo najbliže domu.
HC
Mike L. MurphyAlessio Prinčič
Foto damj@n
Aktualno2. maja 201916
  petek, 22. 3. 2019, je bilo v
naravoslovnem muzeju v Gorici
predavanje profesorice Marie
Cabrini, ki stanuje v Gorici in je
biologinja ter članica združenja
European Countries Biologists
Association. Od leta 1985 do 2005 je
bila raziskovalka v biološkem morskem
laboratoriju v Trstu. Od leta 2005 je
glavna raziskovalka v zavodu
oceanografije in geofizike. Odgovorna
je v zavodu za nacionalne in
mednarodne projekte. Poučuje tudi na
več tečajih o ekologiji in morski klimi,
pred leti je začela preučevati nove vire
energije za pridobitev biomase in
odstranitev ogljikovega dioksida.
Sodelovala je v številnih mednarodnih
delavnicah, je tudi predsednica odbora
Plancton italijanskega društva morske
biologije. Na goriškem predavanju je
govorila o problemu plastike v morju.
Približno 70 % zemeljske površine je
prekrite z vodo. Kje so odpadki v
morju? Vsepovsod, pravi biologinja. Na
vsakem kvadratnem kilometru morja
plava več sto tisoč kosov plastičnih
odpadkov. V vseh oceanih dobimo t. i.
otoke odpadkov, v glavnem plastičnih
(85 %), ki plavajo na površju in jih
prenaša morski tok. Ti otoki so
ogromni, vsak doseže približno 900
tisoč kvadratnih kilometrov. Tudi v
Jadranskem morju že nastajajo taki
manjši plastični otoki. V glavnem
plastika pride v morje po rekah, ki se
vanj izlivajo. Če voda vsebuje strupene
snovi ali nevarne mikroorganizme,
lahko rastline in živali zbolijo in celo
umrejo. Kadar se onesnaževanje vode
pojavi v velikem obsegu, lahko odmre
veliko število rib, ptic... Gotovo pa ni
ravno vabljivo gledati onesnažene reke,
jezera in morja. Onesnaženje vod je
problem vsega sveta, tudi v Italiji so
reke in jezera polni plastike, ki se izteka
skupaj s tokom v Jadransko ali Tirensko
morje. Večji del plastike prihaja v reke
iz odpadnih vod (WC, kopalnice itd.).
20 % plastike prihaja v morje zaradi
nemarnih turistov, ki jih mečejo na
plažo ali v morje, npr. s čolnov. 33 %
vse plastike pa prihaja v morje iz
industrijskih obratov. Raziskovanje o
teh odpadkih se je začelo šele pred
kratkim, vendar imamo že jasne
podatke o potovanju plastičnih delcev.
Plastika se v morju razkraja, lahko jo
pogoltnejo ribe, tako preidejo plastični
delci v njihov želodec ali celo celico.
Ribe ali druga morska bitja večkrat
zamenjajo plastične vrečke za meduze
ali plastične delčke za plankton in vse
to požrejo. Kako to, da je toliko
plastike? Zato, ker je veliko plastičnih
izdelkov. Plastika je poceni material, je
uporabljiv na več področjih, je
odporen. Plastiko so začeli uporabljati
leta 1850 v filmski industriji; izdelovali
so filmske trakove. Nadaljevali so jo
uporabljati v dvajsetem stoletju za razne
predmete. Danes se uporablja največ
plastike za embalažo, kar 40 %. Najbolj
nevarna je t. i. mikroplastika, to je
plastika v prahu, v manjših delcih, kot
je celica. Tudi morske ptice prenašajo
plastične delce iz enega kraja v drugega.
Delci mikroplastike se lahko zaradi
svoje majhnosti prenašajo z vodo med
različnimi ekosistemi in vstopajo v
prehranjevalno verigo, s čimer ogrožajo
prav vsa živa bitja. Ti delci so lahko zelo
ostri in lahko poškodujejo tudi
prebavne trakte. Plastični delci ogrožajo
naša morja. Vsako minuto okoli 15.000
kilogramov plastičnih odpadkov gre v
ocean! To ima resne posledice za
življenje in preživetje številnih ljudi.
Kaj lahko naredimo, da zaustavimo
širjenje plastike v rekah in morju?
Države oz. občine lahko s tem seznanijo
prebivalce. Država ima dolžnost
zaščititi in zahtevati od vsakega
posameznika, tudi od vsakega podjetja,
da ne sme izlivati plastičnih odpadkov
v reke. Že v šolah bi morali učenci biti s
tem stalno seznanjeni in rabiti čim
manj plastičnih izdelkov. Ker se največji
del plastike uporablja pri embalaži, bi
morali odpraviti tudi to. V Angliji in
Nemčiji obstajajo veleblagovnice, ki so
odstranile skoraj vso plastično
embalažo. In pri nas? Problem plastike
je še dodatna težava današnjega časa, saj
je znano, da se naša atmosfera prehitro
segreva in da bo to segrevanje že v
nekaj desetletjih prineslo katastrofalne
posledice, če ne bomo hitro kaj
ukrenili. Že leta 2007 je zavod IPCC
(Intergovernmental Panel of Climate
Change), ki povezuje vse znanstvenike
sveta, izjavil, da je “segrevanje
podnebnega sistema nedvoumno, kot
je zdaj razvidno iz opazovanj povečanja
svetovnih povprečnih
temperatur zraka in
oceanov, razširjenega
taljenja snega in ledu ter
naraščajoče svetovne morske
gladine”. Vsi znanstveniki
so si na jasnem in noben
resen znanstvenik ne bi
smel trditi obratno. Če tako
dela, se za njegovo lažjo
skriva kaj drugega. Zato ne
razumem, kako to, da lahko
gospa Suzi Pertot piše v
svojem članku, da so
znanstveniki drugega
mnenja. Sicer ona navaja
samo enega, to je Mišo
Alkaja z Inštituta Jože Štefan.
L. 2004 je skupina
skeptičnih znanstvenikov
objavila, da meritve
temperature troposfere ne ustrezajo
napovedi modela globalnega segrevanja
ozračja. Kmalu se je izkazalo, da ni
povsem tako oz. da je pravzaprav ravno
obratno: rezultati skeptičnih
znanstvenikov so temeljili na napačni
interpretaciji in kalibraciji satelitskih
meritev, celotna zgodba pa se je izkazala
za enega večjih 'fiaskov' “skeptične
klimatologije”. Članek Pertotove z dne
4. 4. 2018 z naslovom Deklica
svetovnega trenda ima vrsto ponavljanj
(npr. jezna Greta, več kot desetkrat...,
menda..., baje...), nesmiselnih stavkov,
nepravilnosti, osebnih depresivnih
izbruhov, ki ne spadajo v pozitivno
komunikacijo edinega slovenskega
tednika na Goriškem. Tak pisec se mora
iskreno zazreti vase in se vprašati, zakaj
mora zlivati ves svoj gnev v javnost, češ
da ga vidi na obrazu šestnajstletnice, a v
resnici tiči v njegovi podzavesti.
Pertotova pravi, da o Greti “vemo le
malo, sploh ne vemo, ali in koliko hodi
v šolo, kdo jo podpira pri njenih
protestih... ”. Potem pa navaja
ugotovitve, ki si jih je sama izmislila,
kot da so resnične. Nadalje piše, da je
deklica “postala simbol, ki bi ji po
mnenju političnih lobijev morali mi
verjeti... ” O katerih lobijih je tu govor?
Ali niso največji lobiji prav naftne
družbe, ki
čakajo le, kako
utišati in ovreči
novice o
globalnem
segrevanju.
O tem poroča
med drugimi
tudi Big Oil’s
Real Agenda on
Climate
Change
(Agenda o
podnebnih
spremembah),
po katerem so
družbe
ExxonMobil,
Royal Dutch
Shell, Chevron,
BP and Total po
podpisu pariškega sporazuma vložile
milijardo dolarjev, tudi pod pritiskom,
da zaščitijo in razširijo svoje dejavnosti
na fosilna goriva, ker so razumeli, da se
pozornost javnosti preusmerja v
nujnejše ukrepe na področju
podnebnih sprememb. To so ukrepi, ki
bi seveda zmanjšali doprinos
toplogrednih plinov v ozračje. Avto je
danes skoraj neobhodno potreben za
vsakdanje življenje, saj ga ima na
Zahodu skoraj vsaka odrasla oseba.
Večja prilagodljivost, mobilnost,
prihranek časa, pa tudi udobje in
navada so razlogi, ki nas usmerjajo v
lastna prevozna sredstva. Toda tako
pojmovanje ima tudi negativno stran:
veliko onesnaževanje okolja zaradi
onesnaževanja zraka.
Dalje pravi Pertotova, da “Zemlji zdaj ni
nič posebno hudega, pomladi, poletja,
zime so taki, kot so bili v času naše
mladosti, sonce sije... ekstremnih
dogodkov, pravi ortodoksna znanost, se
nam v resnici v prihodnjih letih ni
treba bati”??? Ampak, o kateri
ortodoksni znanosti govori Pertotova?
In da so poletja, zime itd. taki, kot so
bili v času naše mladosti? Če misli s
tem, da je sonce na nebu vidno
podnevi in luna ponoči, se z njo
strinjam. Vendar se mi ne zdi, da so
letni časi vedno enaki. Kaj ne spremlja
skrajne podnebne dogodke? Kaj ni
slišala o tem, kar se dogaja v zadnjih
petdesetih letih na primer v visokih
gorah, kjer so sunki vetra presegli 220
kilometrov na uro?
Kaj podobnega se je seveda dogajalo
tudi v preteklosti in ledena doba
oziroma segreta atmosfera se je že
pojavila v arhaičnih dobah. Nevarnost
pa ne nastaja zaradi segrevanja ali
ohlajanja Zemlje, ki je že dosegla tudi
višjo temperaturo, ampak zaradi
hitrosti, s katero se pojavlja ta fenomen,
ki ga toplogredni plini v atmosferi
vedno bolj pospešujejo. Znanstveniki
nas opozarjajo, da velik problem
nastane, ko se segrevanje zemeljske
atmosfere pojavi v krajši dobi, recimo v
dobi 50-100 let. Zemlja sama in bitja, ki
živijo na njej, se temu ne morejo
prilagoditi v tako kratki dobi in zato
lahko nastanejo tako velike katastrofe.
Mislim, da na to problematiko moramo
gledati optimistično, se pošteno
vprašati o svojih vsakdanjih navadah,
če so še primerne ali ne, če sledijo
smernicam dobrih praks za zasčito
okolja, saj le skupaj bomo dosegli, da
bodo tudi naši otroci, vnuki in
pravnuki lahko živeli in sanjali o svoji
pomladi tako nasmejano, kot pravi
gospa Pertotova, da je bila nasmejana
njena.
Karlo Nanut
V
Kakšno prihodnost ima naša Zamlja?
O plastiki v morju in še o …
Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan  
Prav kmalu na domačem
odru nova premiera
  si, ki radovedno sprem-
ljamo zavzeto in v ved-
no nova gledališka
iskanja zazrto umetniško sno-
vanje Dramske družine SKPD
F. B. Sedej iz Števerjana, se
vselej, ko se na obzorju izrisu-
je nova premierna uprizori-
tev, sprašujemo, kam bo to-
krat zagnane števerjanske lju-
biteljske igralce pripeljalo
neutrudno raziskovanje ne-
prehojenih izraznih možno-
sti. Kot nam je že dobro zna-
no, so njihove repertoarne iz-
bire vse prej kot dorečene. Če
pogledamo le malo nazaj v
pretekle sezone, so nam pred
leti postregli s svojevrstno in-
terpretacijo antične Plavtove
komedije Aulularia, za tem
pa z mračno, v skrivnost zavi-
to dramo sodobnega nizo-
zemskega avtorja Rika van
den Bosa, Leto šlagerja, na ra-
ziskovanje katere jih je vodil
zelo mlad režiser Tomaž
Krajnc. Tudi to gledališko
predstavo so z domačega odra
ponesli v bližnje in daljne slo-
venske dvorane in z njo dose-
gli lepe uspehe in zadoščenja.
Za letošnjo novo produkcijo
so tekst spet poiskali v sodob-
ni dramski ustvarjalnosti. To-
krat so se podali v francoske
umetniške vode. Tako bo
prvič v slovenskem jeziku na
odru zaživela zbadljiva kome-
V dija Ime, prosto prirejena politerarni predlogi Le prénom,ki sta jo napisala sodobna
francoska avtorja in režiserja
Matthieu Delaporte in Ale-
xandre de La PatelliŹre. V njej
lahkotno, a tudi kritično ori-
sujeta današnjo družbo, ki
večkrat kaže dva ali več
obrazov. Pod krinko prijaz-
nosti se med sorodniki in
prijatelji večkrat skrivajo
neizrečene misli in kakšna
neprijetna resnica in ljubo-
sumno prikrita skrivnost.
O predstavi, ki se v teh zad-
njih dneh pred premiero
izoblikuje tudi v podrobno-
stih, smo se pogovorili z
režiserko Jasmin Kovic, tu-
di umetniško vodjo štever-
janske Dramske družine.
Letos je namreč prav ona
spet prevzela režijske vajeti
in v predstavi bomo videli
igralce, ki so oblikovali
mračno Leto šlagerja, pa še
nekatere druge iz mladega,
a izkušenega igralskega jedra,
pa tudi enega veterana. Za-
metki nove uprizoritve kot
vselej segajo v jesenski čas, ko
so bralne in govorne vaje to-
krat izjemoma potekale pod
vodstvom Janeza Beličiča. Ko
pa se je predstava preselila na
oder, se je začelo intenzivno
postavitveno delo z Jasmin
Kovic, ki je zelo zahtevna in
se navadno pikolovsko osre-
dotoča tudi na drobne režij-
ske rešitve, ki bogatijo celoto.
Žal, jo pri tem zmeraj pregan-
ja čas, ki ga je vedno premalo!
Sama nam je zaupala, da so v
začetku pravzaprav izbrali ne-
ko drugo igro z večjo igralsko
zasedbo, a so morali zaradi
zaposlenosti nekaterih igral-
cev to predstavo prestaviti na
prihodnjo sezono. Zelo je si-
cer vesela, da so se za izvedbo
predstave Ime spet vrnili ne-
kateri znani obrazi in da tako
utrjujejo gledališki ansambel.
Zadovoljna je tudi zato, da je
končno lahko dobila vlogo
Stefania Beretta, ki je pri zad-
njih uprizoritvah zmeraj
vskočila v predstave, ker je
pač koga nadomeščala. Ta
tekst je izbrala, ker ima svež,
sodoben humor, primeren za
mlado in “starejšo” publiko.
“To ni banalna komedija, ima
neko vsebino. Je zelo primer-
na za starostno dobo naših
igralcev in liki so si zelo po-
dobni, pa še sami nastopajoči
imajo podoben humor kot ti
dramski liki”, je razkrila Ko-
vičeva. Izrekla je še pohvalo
odrskim tehnikom, ki so v ta-
ko malem času postavili sce-
no, in Snežici Černic, ki je
spet pristopila k skupini. Po-
vedala je tudi, da so komedijo
Ime in srhljivko Cvetličarna,
ki nastaja v izvedbi Mladinske
skupine M+, že predstavili na
Gledališki tržnici, ki jo je dru-
go leto zapored pripravil Ko-
roški deželni teater, in sicer v
soboto, 13. aprila, v kultur-
nem domu v Podgorju pri
Slovenj Gradcu. To je lepa pri-
ložnost za ljubiteljske skupine
- bilo jih je kakih 40, iz zamej-
stva sta bili samo števerjanski
-, da si lahko izmenjujejo
predstave, da nastane neka
mreža med ljubiteljskimi gle-
dališči.
Na kratko naj povzamemo
vsebino nove števerjanske
produkcije Ime, prizori katere
se zvrstijo na domu Pierra in
Elisabeth, ki jo ljubkovalno
imenujejo Babou. Oba sta
profesorja v Parizu in imata
dva otroka, Apollin in Myrtil-
le. K sebi na dom sta na tradi-
cionalno maroško večerjo po-
vabila Elisabethinega brata,
Vincenta, njegovo ženo, An-
no, ki se ukvarja z modo in je
kot vedno v zamudi, in sam-
skega prijatelja, pozavnista v
simfoničnem orkestru, Clau-
da. Vincent in Anna pričaku-
jeta otroka in prav Vincento-
va neokusna šala o izbiri otro-
kovega imena je vzvod za ko-
mični zaplet, ki se stopnjuje
do nepričakovanega konca, ki
ga seveda ne bomo razkrili. V
predstavi nastopajo Marinka
Černic (Elisabeth), Jakob Leo-
poli (Vincent), Ilaria Ber-
gnach (Francoise), Stefania
Beretta (Anna), Nikolaj Pintar
(Pierre), Tadej Lukman (Clau-
de), Zvonko Simčič (dosta-
vljalec pic in zdravnik 2) ter
Martin Komjanc (zdravnik 1).
Kot po navadi je Kovičeva po-
leg režije poskrbela tudi za so-
dobno in funkcionalno sce-
nografsko podobo predstave,
ki so jo po njenih navodilih
izdelali Niko Di Battista, Ev-
gen Komjanc in Bernard Ter-
pin. K Dramski družini se je
po krajšem premoru vrnila
Snežica Černic, ki je tudi to-
krat, kot ji je lastno, natančno
in premišljeno odbrala kostu-
me in za to uporabila kar ne-
kaj časa in prevozila nekaj ki-
lometrov, da bi ugodila
režiserkinim željam. Mlade-
mu Danielu Peteaniju so zau-
pali oblikovanje luči, Karin
Maligoj pa tehnično asisten-
co. Katji Dorni je bila tudi to-
krat poverjena naloga šepetal-
ke. Marsikaj je zašila šivilja
Irene Grusovin.
Naj spomnimo, da je organi-
zacijski vodja Dramske
družine F. B. Sedej Jakob Leo-
poli, tehnični pa Janez Ter-
pin.
Premiera predstave Ime bo v
petek, 10. maja 2019, ob
20.30 v Sedejevem domu v
Števerjanu, na odru, ki ima
po zaslugi župnika Marijana
Markežiča nov lesen pod.
Prva ponovitev bo v isti dvo-
rani v soboto, 11. maja 2019,
ob 20.30 kot uvod v letošnji
abonmajski niz gledaliških
predstav Gledališče na oc-
vrtem, o katerem pišemo po-
sebej.
Naj ob koncu povemo, da se
na novo premiero pripravlja
tudi Mladinska skupina M+. S
svojo režiserko Patrizio Ju-
rinčič Finžgar, članico igral-
skega ansambla SNG Nova
Gorica, bodo uprizorili
srhljivko Cvetličarna, prosto
povzeto po literarni predlogi
Male prodajalne groze H.
Ashmana in A. Menkena. V
slovenski jezik je delo preve-
dla Desa Muck. Premiera bo v
nedeljo, 19. maja 2019, ob 20.
uri, prva ponovitev pa v po-
nedeljek, 20. maja, ob 20. uri
v sklopu abonmaja Gledališče
na ocvrtem.
Iva Koršič
Jakob Leopoli - Vincent in v ozadju Nikolaj Pintar - Pierre