20. ňtev. V Novem mestu 16. oktobra. 1886. Lîhajajo 1. in 15. Tsaeega meaeea. Ccua jim je za celo leto 1 gld., aa pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. O doleujslii obrtiuji. O dolenjski, slasti belokranjski obrtniji poročam naslednje: beli dolgi kožuhi brez rokavov se izdelujejo v Črnomlju od po priliki petnajst kožiiliarjev iz doraaie ali na Hervatskera nakupljene ovčje kože. Dobiček je neznaten, Lončarji v vasi Griču, dobro uro na zapadu in tudi v Poljanali, tri ure od Črnomlja pri Kolpi, izdeljujejo iz zemlje od dobliSke okolice dopeljane Črne lonce in jih i'iiznaSajo na konjih v Novoniesto, Metliko in Karlovec. DobiiSek ni velik. Kofani, t. j. podoige, na štiril» kratkih nogah stoječe ëkrinje se izdelujejo^ v Dragovanjivasi, poldrugo uro na zapadu od Črnomlja, iz bukovega lesa in -se prodavajo po tri do pet gold, kos v Metliki, mnogokrat še celo za ženitveno opremo (delsiuo), sicer pa za drugo shrambo. Kaj enakega se Je zasledilo prod štiridesetimi leti na slovenskem murskem polji, česar pa sedaj več tamkje ne najdeš, ampak iz črešnjevega in orehovega lesa lično narejeno pohištvo! Dobiček neznaten. Tkalcev je v Črnomlji po priliki deset, ki izdelujejo domače platno, pa si malo pridobijo. Več si zaslužijo črevljarji ali ŠoStari z izdelovanjem navadnega cbutala in se zato boljše počutijo. Sodarji v Svibniku, Desincu, Podze-meljnu, Otoku, Primosteku itd. napravljajo prav lepe, velike sode in kadi iz hrastovega lesa in jih razprodajajo posebno za časa trgatve, na sejmih v Metliki in tako spravijo hrastov les prilično dobro v denar. Male otročje zibke se iz-deljujdjo posebno v kočevski vasi Golobmek pri Koprivniku. Prodava;jo jih na sejmih v Črnomlju in Metliki s pičlim dobičkom. Žage za deske rezati najdemo posebno v Krupi, sicer pa tudi T Gradacu in Črnomlju, kjer se nahaja žaga na paro Matije Koma in marljivo reže bukove, smrekove itd. hlode v deske za vsako rabo dobro sposobne. Opekarje ali ceglavje najdemo pri Metliki in v Gradacu, kjer pripravlja grajščina Krup potrebno opeko za zid, streho, peči itd. za celo okolico ; sicer pa hvalijo topliško opeko (ce-gelj), posebni) strešno in pečnti kot dosti terpež-nejo in ličnejo, in zato od tam kaj radi vozijo v Belokrajino. Kamenoseka sta v Belokrajini samo dva, ktera na zahtevanje izdeljujeta kameuje za stopnice , okvire ok-enj, vrat itd. Ker pa si davajo ljudje ove reči rajše iz lesa cenejše narejati, se tudi to rokodeljstvo ne poplačuje posebno. M i-zarjev imamo dokaj razumnih, ali ker še pohištvo iz trdega lesa tukaj na deželi malo navadno, je tudi ovo rokodeljstvo še očividno samo lep napredek — brez posebnega dobička. Isto velja o tesarjih. Klobučarjev imamo v Metliki in Črnomlju veČ, kteri narejajo za kmetski stan in tukajšnje navade dobre in prikladne klobuke, samo žal, da se za gospodo iz tujine privažujejo, in se tako ne odškoduje zadosti domača obrtnija. Strugarjcv po nehanju gradaške fabrike ni Podlistek. Katoliška dražba rokodelskih pomočnikov. Česar se Janezek nauči, to Janez zna. Česar se mladenič poprime, tega se bode navadno oklepal tudi mož — bodisi že dobro ali slabo. Koliko je torej na tem ležeče, da se mladini vcepijo zdravi nauki v srcé, koliko, da se privadijo pridnosti, varčnosti, poštenega krščanskega življenja ! To sprevidi lehko paČ vsakdo, kteremu je mar sreča Človeákega rodu. Brez dvoma je pa to se v po- sebnej meri potreba pri rokodelcih. Zakaj ? — Zato ker imajo več prilike videti, privaditi se slabega kakor, recimo, kmečki mladeniči ; nasproti pa manj prilike izobraževati se, kakor drugi viši stanovi. Kako z veseljem moramo pač pozdraviti družbo, ki skrbi, da se vadijo vsega lepega in dobrega za stan in življenje ravno rokodelski p o-močniki; družbo, ki jim po možnosti lika um ^n blaži srcé; družba, ki jih privaja bratovskej ljubezni, jim podaja poštenega razvedrenja in raz-veaeljevanja, da jih tako obvaruje napačnih potov, po kterih mladina tako rada išče grešnega veselja ; da, kdo se ne bi veselil družbe, ki pomaga udom rokodelskih pomočnikov, tudi ako so bolni, brez tukaj iiiè več. K o 1 á r j i so tudi za napravo boljših in lepših vozov dosti spretni, ali žal, da kolikaj bolj gosposke vozove uže kupujejo iz Gro-renjske v Izubijani na sejmih naši obrtiiiji v škodo. èe moramo dva možaka: Malerič Valentina in Jožeia iz Krupe omeniti, ki nam zališata naSe izbe z malarijo, popravljata cerkve in zvonike, barvata okna, vrata itd. in razumita v obče vse v hiši in okoli hiŠe potrebno prav lično izdelati. Nekaj o koleri, ' (Dalje.) Popravek. V zadnjem listu v sestavbiir „Nekaj o koleri", naj se bero na 149. strani pri erodi druzega oddelka mesto razliri: razairi, to je kri tio razsode ali se razkroji. T ietom sestavku zadnj» vrstica pa naj sa bern mento ,ta . , »tekofa" Toda pa jil» aaneso. Iz stoječe vode, ktera ima tudi kakošnih vrelcov v svojem dnu, lahko pod zemljo druge vodne žile držé v vodnjake, ali pa se prikažejo tudi lahko v nižjem kraji kot studenci. Ljudje, ki pijejo iz take tekoče vode, iz tacega vodnjaka, ali tacega studenca, pijejo Bvojo smrt, ali vsaj svojo bolezen. Ne sama voda zanese te bakterije, tudi ljudje, kteri 80 v taki vodi bakterije pili, imajo bakterije v sebi, imajo že kolero v sebi, da-siravno je še ne Čutijo, in s svojimi izmečki za-trosijo lahkoto strašno bolezen v daljuih krajih, ker kolerine bakterije ne moré Človeka naravnost in naglo, temveč polagoma razširijo njegovo kri. Koliko čas» pa to razširjenje krvi (Incubations-Dauer) potrebuje, nam do zdaj še ni znano. Topamislimo, da škodovalo bine, ko bi pridržali take ljudi, kteri hočejo popoto-Tati iz okuženih krajev —samo iz okuženih krajev — vsaj dva ali tri tedne odločene, predenj bi jih pustili naprej v zdrave neokužene kraje. Ta pomoč je gotova, še celó pri Črni kugi (Orientalische Pest). V Loški potok so zanesli kolero gotovo iz Trsta ali iz Reke taki, ki so že bakterije v sebi imeli, pa kolere Se niso čutili. dela ali na potovanju?! — In tako družbo smo po marsikacem trudu vstanovili tu v Novem Mestu. V. č. Škoiijstvo in visoka deželna vlada nam je potrdila pravila. V Boga zaupaje bomo pričeli polagoma delati. V Boga zaupaje pravim, tega nam je treba pred vsem ; kajti nimamo skoraj nič, manjka nam pa vsega. Ou, dobrotljivi oče, bo pač temu ali unemu izmed naših dobrih rojakov omečil srce, da nam priskoči v pomoč, da si pripravimo po-higtvo, učil i. t. d. Bog, dobra srca, blagi namen, v tem je vse naše premoženje, pa tudi nepremakljivo upanje, da ne bodemo osramoteni. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo. Dr. J. Marinko. Visoki vladi pa ni mogoče se tega naznanjenega gotovega pripomočka izdatno poslužiti. Kako bi se motilo občevanje! Kakoáen kordon hi bil potreben ! Poglavitna skrb o Času kolere je, da se rabi za pijačo in pomivanje kuhinjske posode ia za snaženje perila le neokužena voda, t. j. voda brez kolerinih bakterij. V Rudolfovem bi pač nobenemu ue svetoval o času kolere — akopram je še ni v mestu, ko bi bila pa v gornji okolici mesta, ali v vaseh iu trgili, blizo katerih naša Krka teče — piti vode iz vodnjaka na trgu. Ta vodnjak dobiva vodo iz Krke, ktera vso nesnago iz mestnih kanalov sprejema. Imamo studenec v Kandiji; toda, ako bi bila kolera v Gotni vasi, ali Stopičah ali naprej, bi ta — tako imenovana studeučiiica ue bila za pijačo, ker ta studenec je ravno tista voda, ktera teče memo Stopič in se je zgubi nekoliko v Gjtni vasi v zemljo, iu pride v Kandiji zopet na d au. Kje bomo o času kolere mi Rudolfi j a-ui (Novomeščani), dobivali vode za pijačo? Na vrtu nekdanje križetije, kjer so lansko leto nekaj prizidávaU, ko so za temelj kopali, jim je precéj močan studenec vrèl iz tal. Zidarski poHr imel je veliko dela, da je zabil studencu z ilovico pot. Gadi bi se zamogel vodnjak kopati, toda varno ni, ker ni moČ vediti, če v ta vrelec ne drži nobena Žila iz kakega stranišča. Ko bi bilo mogoče, nad mestom na Krki narediti brod iz dveh čolnov med seboj zvezanih, in na brodu trombo (Saugpumpe), ktera bi vodo vsaj štiri metre globoko iz vrelca srkala ! Zakaj znano je, da ae nad mestam v okolici smodnikove shrambe v hudi zimi kadi na gotovih krajih iz vode, po letu pa, ko je vsa druga Krka gorka, je na ravno tistih krajih voda mrzla. Ta po zimi gorka, po letu mrzla voda je iz vrelcov, kteri so na dnu Krke, in skorej gotovo nimajo nobenih bakterij. Ako pa ne bomo dobili pitne vode, si bomo mogli o Času kolere pomagati s dobro pre-vreto vodo — ne s pogreto vod», postavim n saduo vodo iz jabelČnih krhljev, ali s hruševko iz tepek, ali z nekoliko peresi melise ali mete, ali B kakimi 5 kamilčniml glavicami prevreto vodo, ali bomo malo kave ali ruskega čaja v prevreto vodo kanili, ali v ohlajeno prevreto vodo primeâaU nekoliko dvakrat oglnokislega natrona in vinskega kamna kishne (to je prav po ceui in se v apoteki dobiva), ali jedno žlico briujevca na liter převřete vode. Prevreto vodo pa svetujemo zato, ker v vreli vodi bakterija skorej gotovo poginejo ; ako se denejo pa v suho vročino nad 80" 11. pa pridejo gotovo ob vao moč; pogin^'o, kakor kro-vajci, ako jiii pustiš dalj časa v taki hudi suhi vročini. (Daljo prihod.) Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Kolera nas noře zapustiti. Pač je ni vež v Jjožkem potoku; ali pokazala se je iia I g n pri Ljubljani, ïamo delajo ljubljanski kazncuci neko cesto. Sedmero iz med njih je dobilo kolero. Tudi v Črnomaljskem okraju v Grib-Ijah BO to grozno morilko dobili dve osebi. Tudi v Trstu in po Istri Se vedno napada Ijudi^ vendar bolj poredkoma kakor pred nekaj řásom. Madjarom pa hudo gospodari v Budapešti in Segedinu. Tudi v Ljubljani je umrl jako hitro neki želežnisk konduktér, Ljubljančani so se tresli, ieš, da je kolera; ali pokazalo se je, da je bil strah prazen. Naš državni zbor na Dunaju pridno dela — zlasti z jezikom. Liberalni Nemci nagajajo uže sedaj kolikor morejo, pravijo pa, da bodo delali še veČe sitnosti. Zlasti jih bOde, ker je zapovedal pravosodni minister, da naj se po Moravském in CeSkem vsi sodnijski zapisniki tudi pri viših aodišĚih pišejo v tistem jeziku, v kterem se je izrodila tožba — ne pa samo v nemškem kakor doslej. To je gotovo pravično; pa kaj se nemški liberalec briga za pravico! — Eno prav koristno in potrebno postavo je sklenil do sedaj državni zbor. Po tej ne bode smel upnik prodati dolžnik« zarad dolga reči, ki so mu neizogibno potrebne n. pr. kmetu ne pluga, voza, zadnje vožnje živine, rokodelcu ne orodja itd. Na Dunaju so zasačili zopet anarhiste, to je ljudi, ki hoČťjo vse prevrniti. Hotuli so, — in ni jih bilo malo — na štirih krajih Dunaj zažgati — da bi med tem plenili. Tak je človek brez vere! Zaprli so jih do sedaj sedemnajst. Kaj je novega po âirokem svetu? Doslej še ne posebnega, da bi se svet pretresal ; ali kaže se, da se pripravljajo veliki dogodki, v ktere se laliko zaplete vsa Evropa. Bulgari nočejo ubogati Ptusije ali njenega ošabnega poslanca generala Kavlbarsa. Volili so poslance v državni zbor, akoravno je Rusija djala, naj sedaj tega še ne store. Kavlbars si je prizadeval ljudi dobiti na svojo t, j. rusko stran, — pa mu jc sploh spodletelo! Bulgari hočejo biti sami avoji. Toda Rusija je mogočna, težko, da bi se preplašila „malega deteta" — Bulgarije. Uže je zbrala ob jnžnej meji veliko armado, težko, če ne bode djal car: Vojaki, hajdi v Bulgarijo! Ako se pa to zgodi, skorej gotovo ne bodo molčale druge velike oblasti — in vname se lahko grozna vojska. Angležki vnanji minister je vKe bil v Bero-linu in sedaj pride baje na Dunaj. Misli se sploh, da bode skuĚal Prusijo in Avstrijo pridobiti zoper Ruse. Mi pa upamo, da bodo naši veliki gospodje tako modri, da se ne bodo dali zaplesti v vojsko. Boljši je za nas mir in prijaznost z Rusi kakor deset Biilgarij, Cemu bi pihali, kjer nas ne peČe. Srbski kralj Milan je obiskal na Dunaji našega cesarja. Na Spanjskem so ministri odstopili — iu aedaj imajo druge. Pravijo, da niso bili zadovoljni, ker je kraljica odpustila smrtno kazen vsem častnikom, ki so se uni dan zoper njo zarotili. Uboga gospa ima res grozno težav ; tudi kronane glave vejo, kaj so skrbi. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Zboljšuj pašnike. (Dalje), Pašniki naj se namenu primerno trebijo, čistijo in obdelujejo. Iz sedajnih gmajn odpraviti moramo vse nepotrebno grmičevje in škodljiva in plevelna zelišča, katera kradejo prostor in živež ruši in so priljubljena gnjezda vsakovrstnim pašni živini nadležnim in škodljivim mrčesom. Tako trebljenje se je dosedaj pri nas popolnem pogre.šalo, dasiravno so nase gmajne, počez preprežene s to neplodno šaro, toliko potrebne, da bi jih očistili. Poruvanje škodljivih zelišč izvrši so najboljše na spomlad. Ravno tako iztrebiti moramo mali, katerega je čedal je več po naših gmajnah ; mah je kaj Škodljiv, ker je sam na sebi nevžiten a izpodriva in zatira, kjer se je vgiijezdil, kaj hitro boljše travo. Tudi kamenje moramo iz pašnikov pospraviti, ker nam fe le v škodo, če leži sem ter tje po pašniku. Naj se pridno pobira in stavi v kupe. Itabi se to kamenje kaj dobro pri napravi podzemeljskih odtokov za vodo, ker se Ž njim na-polnujejo jarki ; rabi se ga tudi lehko za ogra-denje pašnika. Krtine moramo na spomlad poravnati in raztrositi po pašniku. Raztrošene krtine gnojč kolikor toliko ])ašnik, kedar iste dež izpira; to se pa ne zgodi, Če krtine nedotaknjene pustimo na mestu ležati, katere se zraven tega le počasi zarastejo in dela-jo površje ruše kupčaste. Živalski odpadki naj se po možnosti razdele, da se ne zatare ruša pod njimi in se zadržuje prehobotna rast trave okolo istih. Okolu kravjeka kaj bujuo izraste kolobar trave, katerega Živina le povoha a se ga ne dotakne, ker ji je zopem. Živalski odpadki naj se pa sproti ne raztrošajo, ker se s tem onesnaži trava, katere živina ne vživa. Raztrosijo naj se odpadki še le potem, ko smo prostor popásli in ua ta kos vsaj nekaj časa ne bodemo gonili živiue. Le ua ta način se gnojilna vrednost odpadkov še v naj veči meri doseže. Enako umno tudi ravnamo, če nabiramo odpadke in znosimo na knp za napravo komposta, s kterim se pašnik gnoji. Na mestih, kjer je niŠa pašnika selo opešala, ker srao s prevlečenjem v spomladi mah iztrebli in sploh na golih prostorih, naj se Tusa po možnosti pomladi in zboljSa s tem, da se z nova zaseje. Tako zboljšanje ruše izvršuje se lahko polagoma, t. j. da se po^ okoliŠCiiiali in sredstvih kos za kosom izboljša. Oe ni ta povsem plodunoseu trud končan v enem letu, izpeljano je delo vendar lahko v vei letih — vspeh nam ne izostane! Pašnik naj se umno rabi, prav popasé. Na ta način si mi lahko najizdatnejše izkoristimo pašnik. Mi ne smemo , kakor je to dandanes navada, živine na paši sleherni dan po celem pašniku preganjati, ker se s tem prevei krme zgubi. PaĚua živina hodi po naravnem nagonu za pašo, ktera ji Je najbolj všeč; za borno obra-ščene prostore pašnika se manj zmeni in iŠČe le boljših ; 8 takim tavanjem p.i živina prevei shodi in stepta. Ravno tako je večkrat napačno, da se Tsamožna pašna živina skupno pase, ker se trata pašnika neenakomerno popase in slabše izkoristi. Hed v paši je neobhodno potreben, ker se sicer veliko klaje po nepridnem potrati in živina pri tem le slabo hrani — kar oboje gotovo ni gospodarno. Tegadel moramo pašnik namenu primrno rabiti. Razdeliti ga moramo po jakosti ali dobroti za porabo po baži pašne Živine, toraj v pašnik za goved, pašnik za ovce, pašnik za prešiče itd. Najboljše lege in najbolj olraščeni prostori pašnika odločijo naj se za paŠo goveji živini, suhe lege odmerijo naj se ovcara in žebetom, mokrottii prostori pašnika pa prešičem. {Dalje pnhodiijLio PiSe se nam: Iz Stange 29. sept. — 3. t. m. nam je dodelal g. Feliks Toman na§ veliki oltar sv. Antona. Delo je prav lepo — dA, mojsterako. Vgaja vsakemu: yeŠčaku in priprostemu. Oltar je it mnogovrstnega kamena. Mislim, da ga je 13 vret. Mensa je iz koroškega kamena z lepimi vlogami; nogi ste ji iz karar-akega marmorja. Tabornakeij, ki je neizmerno lepo in nežno narejen, je iz karara-marmorja — res lepa hišica za Najvišega med nami. Tudi drugi deli oltarja so prav zalo, izvrstno in umetno delani. Podobe, katerih devet je gosp. France Zajec iz istrijanskega in kararekega kamena izdelal, so krasne. Vtihnilo je isto nespametno gOTorjenje, da kamenit oltar ni lep. Zdaj B« pa sliši: „tacega ni" in da mi tega oltarja nismo vredni. Kdor ga je dozdaj videl, bil ga je vesel. Neki gospod — prijatelj vsega lepega — ga je prišel že trikrat gledat v kratkem. — Ta lepi oltar bo bili prišli posvetit naš mil. gosp. knezoškof 19. t. m. Razven tega delili so tudi tukaj iati dan, drugi dan pa v Šmartnem zakrament sv. birme. V Litiji, Štangi in v Šmart-nem smo jih z veseljem slovesno »prejemali. Srca ljudi si hipoma povsod pridobé sè svojo ponižnostjo in prijaznostjo. Slovesnost posvečevanja vršila se je ob lepem vremenu v ozaljsani in prenovljeni cerkvi jako lepo. M. g. knezoškof so bili prav zadovoljni in veseli. Milo ee nam je storilo, ko so se od nas peljali. Bog jih nam živi mndgo let! Dolenjci! kjer je vam le moČ in potreba, napravljajte nove oltarje iz kamena in jaz Vas zagotovim, da se ne boste nikoli kesali, ampak hvaležni mi boste, da ste me slušali. — Iz Metlike 6. sept. — (Posebna svečanost) Tiikajsna požarna bramba je pod poveljnistfom učitelja Schonbninna nekako birati začela, kar je temu poveljniku povod dalo, da se je odpovedal. Občinski zastoj) skrbel je društvu za drugega odločnega in razumnega poveljnika, in bil T tem oziru jako previden in srečen. Izvoljen je velespoatovani gosp. Lavoslav Gangl, občinski tajnik, mestni in občinski blagajnik in C. kr. državnega pravdniatva upravitelj. Pod nekaterimi pogoji prevzel je poveljaišvo požarne brambe na obče veselje in zadovoljnost, ter je društvo že jako dobra v redil. Da bi pa bili požarni brambovci k svoji prostovoljno prevzeti dolžnosti bolj zavezani, zahteval je slo- ■ veisno službeno obljubo, katera seje vršila včeraj v pričujočnosti mestnega odbora, c, kr. vradtjikov, drugih odličnih meščanov, domačega in vnanjega občinstva. Požarni brambovci, Sti mož po številu, z zastavo postavili so se pred mestno hišo ter šli potem v cerkev, spremljatii z domaČo godbo. Ob 9. uri bila je slovesna maŠa. Po končani maši vrnejo se brambovci nazaj pred mestno hišo, kjer je bilo veliko občinstva. Načelnik ognjegascev stopi mej nje in jim bere: Požarna brambovci! „Vi namesto prisege obljubite na Boga vsegamogočnega, na «vojo čast in poštenje, da bodate vselej zvesti in pokorni Nj. Velečanstvu, našerau presvetlemu gospodarju Franu Josipu I. po božji milosti cesarju Avstrijskemu itd., da bodete Nj. Veličanstev čast in korist vselej podpirali, škodo in zlo pa od-virali in ustavljali; posebno pa obljubite, da bodete zvesto in pošteno po svoji najboljši moči, vesti in vednosti opravljali vam izročeno in prostovoljno prevzeto požarno brambovsko službo t Metliški občini, da bodete natanko in po vesti na vse strani, in pri vsaki priložnosti, naj si bode po dnevu ali po noČi, o lepem ali grdem vremenu, izpolnjevali dolžnosti, katere ste pod predstojećih pravilih in po službenem redu pro-stovolno že prejeli ali katere vam še pozneje poveljniâtyo naloži, da bodete evtjemu poveljniku pokorni, da g^a bodete «po&tovalî kakor mu gre, da bodete pridno in zvesto opravljali dela, katera vam bode izročal, da ga bodete na vso moč podpirali, da ai bodete prizadevali, skrbeti za cbČinsku dubro, ter skrbeti, da se izkaže na§emn druStvu spoštovanje in poveljniětvu pokorščina, in da bidete Hploh t bratOTski ljubavi stali čvrsto jeden za vse, in vzi za jednega, na koriet in čast naše mile dumovijie! Na to BO Tsi brambovci govorili sledeče besede: „Kar se mi ]e zdaj bralo in kar sem dobro in natanko razimul, imam in hočem zvesto spolnjevati in to z obljub.» namesto prisege trdim, V to itne: „Pomozi Bog!" Popoludue bil je izlet v mestni log, kjer je bilo skrbljeno za dobro vino, pivo in pečenko in kjťt je bila lepa zabava do pozne noČi. V mestcem logu svirala je godba in je bilo veliko napitnir. Navzočih je bilo več c. kr, uradnikov tukajânih in iz bližnjega Črnomlja, ki so ravno odhajajočega deželne sodnije Bovčfc-nika g. Dev-a spremljali. Ta svečanost mislim, da je edina v deželi; zanimala je vsaeega pričujočega in bode ostala v najboljšim spominu Iz Metlike. — Gotovo je, da se na Dolenjskem, susebiio v okrajnem glavarstvu Črnomaljskem stern nič posebno ne obnaša. Priporočljivo je, pečati se bolj obâirno sè setvijo krme, v čemur bi tudi živinoreja dobila svojo podlogo. Ne zadostilo bi torej, da ae sejete samo nemšiia in rudeča detelja — in če se te sejete, varovati se je žive niti (zadrge), na kar se žali bože ne pazi. Morajo se tudi drugačne kerme v o/Jr jemati. Tukajšnji posestnik, gosp, dr. vitez Savinschegg počel je tri tnkaj do sedaj nepoznana kermila kaj vapešno sejati. 1. sladkorni eirk (sorghum sauhratum). 2. Bela goršica (beli žen(ifj pomešan z ajdo kot izvrstno sveže krmilo. 3. Mohar, koji je vsejan 26, julija — do 4. oktobra 76 cm. visok vzrastel. Ta dan pokosen in posušen bode izvrstna piča za konje. Seje se mobar po navadi že v drugi polovici aprilovi ali začetkom majevem, ter se za dva in pol ali tri mesece potem lahko ko3Í. Na Metliškem polji vaejrtli so na pšonično strnišČe, pa nič gnojili, a košnja obnesla se je kakor že omenjeno, prevspešno — tak(i, da je goap. vitez Savinschegg tuli kmetijski družbi, poalavsi jej prave te trave „mohar" o tfm poročal. Iz Krškega na Koroškem 2. okt. — Dnti 2. oktob. najavil je brzuvod, da je zadela danes zjutraj nanagloma smrt Cr-lovŠkega knezoŠkofa vel. čast. gospod dr. teologije Petra Fuoder-ja. Rojen na gorenjem Koro&kem bil je, kakor se glasi, vrli prijatelj nemškega naroda, zatorej mnogo obžalovanja da je umrl. Razglasilo se je to danes ob pol deseti uri predpoludno po vsej Krški dolini z zvonjenjem. Iz Ribjeka pri Mokronogu. Sporočim vam, kakšna je pri nas letiua. — Da bi bila popolnoma slaba, tega ne smemo reČi; pač pa jo bomo prištevali k srednjim. Kar zadeva poljske pridelke, naznanim to : Strni ae je malo naželo, sicer je lepo zrno ; krompir je debel, škoda pa, da je močno objeden in gnil ; proso jn koruza je tudi dovolj lepa ; nenavadno velika in Se tudi dosti polna je ajda ; fižol je zaradi suhe letine malo plenjav. Bili bi tedaj prav zadovoljni s to letino, ko bi le naši pridelki tudi kakšno ceno imeli. Kaj si bo ubogi kmet zaČel, če svojih pridelkov še celó po alabi ceni ne more v denar spraviti! kje bo vzel denar za davek in za druge potrebe! Kaj pa je z vinskimi goricami? Tukaj je žalostno, ker je tudi pri nas 8. majnika nraz hudo popalil vinograde. Nadjamo ae pa, da bomo imeli kmalo zopet drugo boljše grozdje, ker tukaj v Križnem vrhu trta že zdaj zopet vnovič poganja in se na takšnih mladikah že grozdje kaže. Res rcdkn toda resnična prikazen, katera pa gotovo nič prida ne pomenja, da bi o sv. Mihaelu trte znîenele. S Hmelnika 11. oktobra — V nedeljo 17. t. m. se bjde obhajala na bmelniškem gradu zahvalna služba božja za dobro vinsko letino. Sodeloval bode pri njej tudi oddelek novome&ke godbe. Ob enem se bodemo pri tej priliki spominjali, da je Častitljivi ta grad že star uže 1900 let, Oktavijp.n Avgust je podvrgel 1. 34 pred Kristuáom pod rimsko oblast vao deželo, kterej so gospodovali takrat Japidi. Ker je moral pa kmalu hiteti v Rim, da je spodrinil svoje nasprotnike, jo oddal vise povelništvo t našem kraju vojskovodji Statiliu Tauru. Ta je podvrgel vso sodaujo Kranjsko ter sezidal po rimskej navadi vtrjenih gradov, napravil obČe-valnih cest. Kraje imenujejo pisatelji pa5 različno; toda iz spisa latinskega ,da itinorario Antonii" se da sklepati, da se je napravila vtrdba kot hranisČe orožja med Emono iu No-viodunom, to je, med Ljubljano in Krškim, ravno tako daleč od teb mest, kakor jo sedaj Hmelnik. Leta 14. pred Kristusom je vkazal namreč Avgust čez 70 krajec vtrditi, med njimi jih je bilo nekako 20 v naših krajih, drugi pa v severni Germaniji pod Druzijm, Dalje pa nam spričuje, da je bil res tudi ta grad takrat so-zidan grad sam. Stoji namreč v središču treh vrst viših gričev ki se raztogajo daleč v deželo; sozidan je ap viaj popolnoma po rimskej Šegi — iz sa- mega rezanega kamenja. Več o tem bode rad poTedal grajski oskrbnik Meinhold, ako kdo želi, tudi lehko te dneve TSakdo pregleda Btare karte in grajski arhiv. Vabi se s tem vsak prijatelj domovine, naj bí ogleda pri tej priliki hnielniški grad, poplačal ga bode razun drusiega za triid DŽe krasen razgled. Kot ena iz med najetarejih stavb na Kranjskem psč zasluži nel grad, da i« zanj zanima vsak izobraženec. Iz Podzemelja, 12. oktobra 1686. — Pod mojim oknom na brajdi sta dva velika lepa CTctoča grcjzda; zraven pa jablana z belim cvetjem, na kateri vise že zrela jahelka. Na veĚer eim zapazil v travi svitlo bliščeče kresnice. Uzrok tej Čudni netorni prikazni je, menim, da nenavadno lepo vreme. Trgatev je pri kraji. Nekateri ao dobili dosti in dobrega moĚta, drugi malo, nekateri skoraj nič — kakor je nekatere zadel spcmladni mraz, druge toča. J. B. Domače vesti (V državnem zboru) je pri priliki, ko se je obravnavalo o boljěi postavi za tietega, kateremu sodnije pcsestva prodajajo, predlagal naš dobri državni poBlanec g. V. Pfeifer, da bi odvetnike za svoje stri&ke ne imeli pred-piavic. Ako to obvilja, potem odvetniki ne bodo kaj z veseljem sodelovali pri tacih pravdah, pri katerih ni gotovo, da bodo upnika pomagali. Do zdaj je upnik tožil, ne da bi se mu bilo treba bati, da ga bodo tožilni stroiSki kaj stali, (V N o v e m m e s t u) se je ustanovila družba rokodelskih pomočnikov. Vnedeljoob 6. uri zvečer bode začela svoje delovanje v hiši g, Vertačiča Bpodaj. Zato vabimo gg. mojstre, naj priporoče STojim pomi Čnikcm, da se cglaaé k obilnemu pri-Btopu. Želimo pa ob enem, da bi ta prvi shod počastili tudi drugi gospodje, ki bo vneti za dobro reč. Začetek je težaven; — čim več nas bode, tim Isglje bomo dosegli zaželjeui vspeh. (Za vinarsko in poljedelsko Ěolo t Grmu) poviSalo je pI. poljedelsko minieter-stro podporo na 2400 gld. na leto. Dežela ia država storita, kar je mogoče, da se ustanovi dober, učni zavod z najboljšimi pripomočki. Kaj pa store Dolenjci sami, ki so tako silno zahtevali, da se Šola s Slapa premesti na Dolenjsko. Poroča se nam skoro neverjetna vest, da za razpisane štiri deželne ustanove se ni oglasil noben prosilec iz kmetskih krogov. Ako se Dolenjci sami tako malo zanimajo za šolo, katero je dežela ustanovila z velikimi žrtvami, pofem je le njihova krivda, da je na Dolenjskem meeto napredka povsod le nemarnost in nevednost iu da se uboštvo čedalje huje širi. — Tako piše ,SloT. narod" in ima prav; kati Dolenjci šole premalo čislajo. Premalo in ne preradi pošiljajo otroke v ljudske, srednje šole in premalo zopet v kmetijsko šolo. (Častnim občanom) imenovala je g. R. Dolenca, vodjo Slapenske vinarske in sadjarske ěole ondaSnja občina v odborovi seji đn(i 12. septembra soglasno. Povod temu dale so mnogovrstne obilne zasluge g. Dolenca za Slap. Deputacija izrečila mu je dné 29. sept, dotično diplomo na jako slovesen način. (Premembe.) Novi sodnijski pristavi so imenovani: g. Jos. Potrato gre iz Metlike v Kamnik, v Metliko pride g. R. Doležalek, v Žužemberk g. dr. Ed. Volčič, iz Tdrije pride v Krško za 2. pristavo g. E. Ferk, v Idrijo pa gre g. J. Oizej. — Za Rako je imenovan za župnika preč. g. A. Dol i nar, župnik v Št. JanŽu. Preč. g. dekan Dr. Jurij Sterbenec je 10. t. m. doĚel v Leskovec, kjer je bil slovesno vmeščen. Preč. g. Fr. GoriSek iz Kresnic postal je župnik na Trati. G. kaplan Ig. F e r t i n je prestavljen za kaplana iz Prečine v Stari Trg pri Poljanah ; t Prečino pride g. A. Ščinkoveciz Mirne PeSi ; v Mirno PeČ g. Demšar iz Toplic ; v Toplice pa gospod Novak z Rake. — Za okrajnega glavarja v (Jrnomlji imenovan je g. Ferd. marki Gozani. V NoTomeeto je prišel za profesorja gospod I. Vrbovec, znani zgodovinski pisatelj slovenski, torej vrla moč. Suplent novomeške gimnazije g. Orožen je šel na ljubljansko realko. Gospodična učiteljica Pavla Golč v Boštanji gre v Zagcije ob Savi. (Čast. gosp. Janez Hinek), vpokojeni župnik v Zatični, je 1. t, m. umrl ter bil 3. pokopan. Bit je starosta kranjske duhovščine — edini prejšnjega stoletja. (Na prodaj) bo Marinov» hiša v Novem meetu na javni dražbi 22. oktob., 26. nov. in 24. dec. — in hiša štev. 24 v Kaiidiji s 525 kvadratnih aežnjev sadnjega vrta in dobrim studencem na vrtu se prodá ali v najem dá. (Kapelica sv. Barbare) poleg mestnega mlina se je lepo popravila, in stroški so se od dobrodelnih rok poplačali, za kar se P. K., kteri se je za to vrlo potrudil, tudi vsim dobrotnikom po tej poti lepo zahvaljuje. V nedeljo predpoldne bode se kapelica blagoslovila, zvečer pa bo razsvetljena. (PoaveČevanie nove cerkve v Ka-manju) onstran Kolpe pri Metliki določeno je na 24, t. m. Na to redko cerkveno svečanost pri nsših transkolpekih sosedih in bratih vabi P6 uljudno pobožni slovenski svet, naj se t obilnem številu udeleži prvo službe božje preblaženi materi božji na čast, sebi pa na dusui blagor. (NoTe &ole.) Kadi uatauoyitev uovih šol v Skopicah, Podloga, Senuaah in na HrovaSkem brodu (y krškem okraju) bile so te dni obravnave. Ljudstvo je pripoznalo, da bi bilo potrebne sole v teh vaséh, ki so od faraib prenapoluenih boI preoddaljene, a se je zbalo stroSkov. Kmet dolenjski je res rerež, a za napredek, za omiko svojih otrok moral bi vendar dati kakoâen krajcar, (V DobliSah pri Črnomlji) so letos odprli novo šolo. (Občinske volitve). V Podzemlji je bil za obĚinakega predstojnika voljen Matija Kambiè iz Krasiuec; odborniki pa so: Peter Klapec iz Kraaineo, Matija Tomec iz Kapliš, Miha Zugelj iz Otoka in Miha Galovec iz Krasinec, (Posojilnica v KrSkem) šteje zdaj Se 75 udov, od k»terih jih je dobilo 55 na posodo večje a!i manjše zneake. V tem letu je imela dohodkov že blizo 800 gld. — za skromne de-narst^ene razmere v tem kraju dovolj velika svota. (Vinska tergatev), poapaSevaaa od lepega vremena, se je na Dolenjskem letos menda povsodi Še kaj dobro obnesla. Kjer niso vinogradi na spomlad pozebli, natrgalo se je nekako toliko kakor lani — in to baje takošne kaplice, kakoržna ja lanska bila. Tu pa tam je morda nekoliko slabša, kar je provzročilo to, da je med dobro dozorelimi jagodami tudi kakolno nedozorelo bilo. (Za sadje) so letos Dolenjci dobili lepe novce. To naj jim bode t spodbudo, da se bodo vedno bolj in bolj sadjarstva poprijeli. Koliko je ta pa uni kmet skupil za sadje letos! Če ga pa praSamj, koliko bo to jesen pešek posejal, koliko bo na spomlad drevesc požlahtnil — pa bo nam težko odgovoril. —■ Po eadji Nemci Še poprašujejo. Te dni je prišlo vprašanja po njem T Krško iz Lipseka. (Nesreôa). Blizo Soteske je preteSeni pondeljek mož iz voza padel tako nesrečno, da je takoj mrtev obležal. Doma je blizo Ribnice. Popravek. V 19. štev. cenjenili „Dolenjskih Novic" v Članku: „Preatilitev deželne vino-sadjorejske âole iz Slapa na Grm", pisan po gosp. A. Ogulin n, nahaja se sledeči stavek: Kdor hoče sprejet biti (namreč v deželno vino-sadjerejsko šolo) moral je najmanj átiri razrede ljudske šole z dobrim uspehom obiskavati. Ta stavek je odločno neresničen, kajti v razpisu štipendij za Slapsko, kakor tudi za Grrmsko Šolo stalo je vender razločno tako-Ie tiskano: Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj ijudsko Šolo. — O obiskovanji najmanj štiri razredne ljudske Sole z dobrim uspehom ni bilo t nobenem razpisu govora, in istiua je, da je bilo med učenci, kateri so Slapsko šolo dovršili, vsaj 60% tatrih, kateri so le enorazredne ljudske šole obiskovali. Toliko popravka resnici na ljubo, in stvari na korist. Vodstvo deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu dnè 10. oktobra 1886. R. Dolenc, Todja. V masecu septembru v Novomasto vračujoia se pisma: Kranciaka Bruuáok, Toplice — Viktoria Latape, Aijrani reo. — Prane I^lemoaČić, Coloredo — Anton Kostreve, Sissek — Fraaeo K)s6ak, Sisiek — JaaeE KeiBuor, St. Laaort — Josof Ogriue, Sisask — Johaaa Ahčan, Joaipdol Ogulio — Anton Udovi6, Siasûk — Lukas liulic, St. Kocbua — Joliaaa Znrc, ïrchQ — Laojiold Zwûtresehniak, Licht'.îowald — Matija Eršte, Ljiiijfiam — JahanQ Tisovc, Trifail — Josei Storaiáa, New-York — Jože Žura, Loka (p. Broz'jvic) — Janex Biïjak, Salaùk p. Vei'bovae — Marie NitHch, Wien. Žitna cena v Novem mestu U. septbr. 1886. Domače pšenico mernik 2 gld. 20 kr., Dùbelaâo (koruae) 1 gld. 40 kr., Sorsice 1 gld. 50 kr., Rži 1 gld. 65 kr., Ječmena 1 gld. 40 kr., A}de 1 gld. 20 kr., Ovda 85 kr., Krompirja 75 kr. Loterijske srečke. ârailw 2. oktobra 26 54 30 66 56 Tr»t 9. oktobra 28 24 87 89 53 Zabvula. Za mnoge dnkaze BOČutja mej boleznijo ia ob smrti našega dražega, 26 tet starega Grustaf-a, Ijubljajočiga sina, i^rokava tem potom vsem prijateljem za poelediiji sprejeni na tnkajšni miro-dvor 4, oktobra 1886, posebno gg, diihovntkout, gg. aSitôljem, ter blagej rodbini g. tiiebol-aovi iz BL-eiteiiava atqiskreQQfúo zahvalo ialajoSi Btariái Josipina, Jarnfij Pirnat, (100] iftlevodj». Prečina, dti6 4. oktobra 1886. Dragim Novomsáčanom, od kterib 83 nisem osebno p islovii, kličem tom potom sr^ni ,,Na zdar!" « [391 Francis Orožen. > Št. 81. Razglas. Ysled odtoka vis. e. kr. ministerstva za deí^^elno obrambo od 21. avgasta 1886 št. 1612 pr. vtelesila se je meščanska garda Novomeška po §. 2, odst. 4. postave k čeroi vojski od janija 1886. Oni možje v tem okraji, koji ao podvrženi črni TojBki in se hočejo za sonde tega društva nveratiti, zglasiti se zaniorejo pri poveljništvu mestne garde. Novomeške meščanske garde poveljniétvo Jt (tnaŇln«^ todn MlalteJ^e kut nittjl, «d tu L aj^n J t jcn asentii prodajujo. ■rariDi tcitaj vsok^K» kuiirti u(I lesu o« preva- riti puHdtl. O® Šivalni stroji, a» Najboljši Howe-, Singer io Clrkular §ivatni stroji 2 b letnim poroštvom (garancijo) prodaja od 40 gl- naprej. Dr till aiuji ilvalni utraji posiilinD Mri, itiajti tMi ('aHlili kupci priôiili, kíi((TÍ jilt ze wr 10 d