PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
—< tj; '—■
C- 35 •_ m => CD C £
C3 'r-i HI
r- %= r o m x z: % c 2> ^ o o x
~r: r— C-:
X

X o
r-i
S-i
i-i
559
ije)
’23
N
a
•-0
2>
j>
Poštnina plačana v gotovine Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 54 (12.686)
Trst, četrtek, 5. marca 198
Posreden veto PSI za kandidaturo Giulia Andreottija
Socialisti zahtevali od KD, naj določi za mandatarja De Mito ali Forlanija
Ref«
04
o >
to
l
v/rtm M ize
SANDOR TENCE
Altissimo opozarja, da je določitev mandatarja v pristojnosti predsednika republike
De Mita in Ferlani — glavna kandidata socialistov	(Telefoto AP)
RIM - Kot je bilo lahko predvideti se je igra »vetov« začela še preden bi državni poglavar začel s posvetovanji za sestavo nove vlade. Tajništvo socialistične stranke je včeraj pozvalo Krščansko demokracijo, ki je zahtevala zase predsedstvo vlade, naj določi svojega predstavnika na najvišji ravni za to funkcijo, človeka, ki bi užival največji ugled na politični ravni in bi obenem lahko simboliziral stranko relativne večine. Skratka vodstvo vlade bi moral prevzeti ali tajnik KD De Mita ali pa predsednik Forlani. Gre za posredno zavrnitev Andreottijeve kandidature, pa čeprav Martelli zatrjuje, da ne gre za veto, temveč samo za vprašanje ugleda in reprezentančnosti. Socialisti si prizadevajo, da bi dali svoj konstruktivni doprinos k pozitivni rešitvi vladne krize, je še menil namestnik Craxija Martelli.
Vendar pa vodstvo KD, ki se je včeraj sestalo, ni nasedlo na provokacijo, še več, videti je, da je socialistični manever vzelo z vso resnostjo. Zdi se mi, da sta nekoliko v protislovju obsodba vmešavanja strank v inštitucije in zahteva, da se obe vlogi krijeta, je menil De Mita ter dodal, da je po njegovem mnenju socialistična zahteva odraz želje po čimtesnejšem sodelovanju. Za sodelovanje pa lahko najdemo tudi druge oblike, je še dejal tajnik KD.
Sicer pa je socialistična zahteva dokaj prozorna in je njen namen prelisičiti krščansko demokracijo. Skratka,
ker je trenutno na potezi krščanska demokracija, hočejo socialisti spet prevzeti pobudo v svoje roke. In veto za Andreottijevo kandidaturo sodi prav v ta poskus.
Kar so vsi spregledali v tej igri, pravi liberalni tajnik Altissimo, je dejstvo, da sodi dolžnost določitve kandidata za sestavo vlade, v pristojnost predsednika republike, kot točno določa čl. 92 ustave. Tudi to je način, da bi pozvali socialiste, naj odnehajo s tovrstno polemiko. Socialisti pa imajo še nekaj asov v rokavu: če ne bi bil dovolj veto za glavnega kandidata KD, imajo na voljo tudi drugo, programsko oviro: pogajanja, da bi se izognili ref-rendumom. Pravico državljanov do glasovanja je treba zaščititi, grmi Cra-xi. Di Donato je ob koncu včerajšnje seje dejal, da referendumi niso vključeni v pogajanja. Gre za tako zapletena in delikatna vprašanja, da danes ni mogoče misliti na drugo rešitev: najprej sestaviti dobro vlado, junija pa glasovati za referendume.
To pa je možnost, ki ji republikanci odločno nasprotujejo. Referendumi se ne morejo istovetiti z obnovo koalicije, trdi Spadolini, saj je program slednje kar se da pomanjkljiv na programskem področju, predvsem kar zadeva gospodarstvo. Ni pa mogoče rešiti gospodarskih vprašanj, če se ne rešijo energetska.
NADALJEVANE NA 2. STRANI
Velesili stopili na pot konkretnega razoroževanja
ZDA predložile v Ženevi svoj osnutek Evropa si želi sporazum o evroraketah
ŽENEVA, VVASHINGTON — ZDA so včeraj predstavile na dvostranskih razorožitvenih pogajanjih v Ženevi svoj osnutek sporazuma o odpravi jedrskih raket srednjega dometa v Evropi. Načrt obnavlja in dopolnjuje sobotni predlog sovjetskega voditelja Gorbačova. Vodja delovne skupine, zadolžene za evrorakete, Maynard Glitman je ob tem navedel, da vsebuje ameriški predlog celokupno problematiko evroizstrelkov vključno z vprašanjem nadzorstva in je tako sestavljen, da ne dopušča dvoumnih razlag. V bistvu naj bi bil to predlog, ki je na reykjaviškem vrhu propadel, ker je SZ zahtevala neločljivost razorožitvenega paketa.
Več Glitman ni povedal, obe velesili sta v takih primerih do skrajnosti zadržani in molčeči, vsekakor bo Glitman s svojim šefom Kampelmanom danes v Bruslju poročal o novem razvoju razorožitvenih pogajanj ostalim partnerjem NATO. Že pred tem se je ameriška diplomacija posvetovala s svoji zavezniki v Evropi, prav tako so evropske države navezale medsebojne stike, da bi zavzele enotno stališče. Vsi brez izjem pozdravljajo sovjetski predlog in pozitivni ameriški odgovor. Seveda se že slišijo glasovi, da bo treba ob odpravi evroraket poskrbeti za ravnotežje sil obeh blokov na evropskem prizorišču. Vojaški krogi NATO ob tem navajajo sovjetsko premoč v taktičnih jedrskih raketah, k temu dodajajo še premoč varšavskega pakta v konvencionalni oborožitvi. Bržkone bi radi še kaj dodali, da bi do skrajnosti otežili pogajanja. Glasnik belgijskega zunanjega
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
William VVebster novi direktor CIA
WASHINGTON — V iskanju svežih in nekompromitiranih kadrov za svojo od iranske afere prizadeto administracijo je ameriški predsednik Reagan za šefa CIA izbral dosedanjega direktorja zvezne policije FBI Williama Websterja.
Tako odločitev sta svetovala novi šef kabineta Bele hiše Howard Baker in prav tako novi vodja sveta za nacionalno varnost Frank Carlucci. Web-ster je namreč človek, ki uživa zaupanje tako v republikanskih kot demokratskih krogih Kongresa. Zvezni policiji je načeloval že skoraj 10 let in ni bil nikoli vpleten v kako afero ali škandal, pred to funkcijo pa je bil sodnik. Njegovo zasebno življenje je »kristalno čisto«: ne pije, ne kadi, igra tenis, je veren, zahaja v najbolj ekskluzivne washingtonske klube in je ostal zvest svoji mrtvi ženi.
Predsednik Reagan se torej skuša obdati z moralno neoporečnimi ljudmi, da bi vsaj nekoliko utišal polemike zaradi iranske afere.
Med vzroke, ki so privedli do vladne krize, sodijo nedvomno tudi napovedani ljudski referendumi. Še prej kot vprašljiva štafeta je vladno koalicijo konec januarja močno prizadelo mnenje ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da so trije referendumi o jedrski energiji ter dva referenduma o vprašanjih sodstva v skladu z ustavnimi načeli in torej pravno gledano povsem izvedljivi. Razsodba, ki je bila resnici na ljubo precej pričakovana, je negativno vplivala na itak že zelo slabe odnose med demokristjani in socialisti, ki imajo glede referndu-mov, kot sicer tudi o ostalih aktualnih vprašanjih, zelo različne, če že ne povsem nasprotne poglede. Notranji minister Scalfaro je v skladu z zakonskimi določili že določil datum referendumov (nedelja, 14. junija), ni pa še poveril državnim tiskarnam naloge, da natiskajo glasovnice z vprašanji, ki jih volivcem postavljajo pobudniki referendumov. Scalfarova previdnost je povsem na mestu, saj danes ni še jasno ali bodo sredi junija na sporedu referendumi ali pa predčasne politične volitve.
V primeru predčasnih volitev mora predsednik republike vsaj za eno leto odložiti referendume ter tako dati možnost novoizvoljenemu parlamentu, da revidira ali da vsebinsko popravi zakonske člene, ki jih pobudniki referendumov hočejo ukiniti. Če do tega ne pride se morajo referendumi na vsak način vršiti, kar pomeni, da bo ljudsko glasovanje ob pomanjkanju parlamentarnih sklepov ostalo v vsakem primeru na dnevnem redu, tudi po morebitnih predčasnih volitvah. Za odložitev referendumov je pristojen edinole parlament, kjer pa trenutno ni videti možnosti za dosego kateregakoli sporazuma, tako o jedrskih elektrarnah, kot tudi o zelo delikatnem vprašanju civilne odgovornosti sodnikov.
Referendumov se danes kot danes bojijo republikanci, predvsem pa demokristjani. Spadolini in De Mita se dobro zavedata, da predvsem na referendumih o jedrski energiji demokristjani in republikanci, katerim je treba prišteti še liberalce, tvegajo osamitev in torej hud poraz. Krščanska demokracija je zato pripravljena igrati (tudi zase) nevarno karto predčasnih volitev, samo, da bi se izognila referendumov, v upanju, da bo parlament prihodnje leto na kak način dokončno zapečatil to problematiko. Podobni manever je stranka relativne večine nerodno poskusila že leta 1972, ko je tedanji predsednik republike Leone na hitro razpustil parlament, da bi se tako izognil referendumu o razporoki, na katerem pa je bila KD dve leti kasneje poražena na vsej črti.
Z referendumi, ki predstavljajo pomembno demokratično pridobitev, se kot vidimo, ne gre na noben način šaliti. Skoraj dva milijona državljanov, ki je podpisalo predloge za ljudsko glasovanje upravičeno zahteva izvajanje republiške ustave ter noče, da bi stranke z barantanjem referendumov s predčasnimi volitvami izničile njihove podpise.
Nogomet: evropski pokali
C. zvezda boljša od Reala Torino in Inter brez gola
V	sinočnjih prvih četrtfinalnih tekmah v treh evropskih pokalih so bile zaposlene po ena jugoslovanska in dve italijanski moštvi.
V	pokalu prvakov je beograjska Crve-na zvezda z res izredno igro v prvem polčasu že spravila na kolena madridski Real (vodila je že s 3:0) in res škoda, da je v drugem polčasu nekoliko popustila, tako da je bil končni izid 4:2 v korist Beograjčanov. Povratna tekma v Madridu bo dokaj vroča, saj so realčani znani po tem, da so večkrat nadoknadili še veliko hujše zaostanke.
V	pokalu UEFA pa Sta bila zaposlena Inter in Torino. Inter je v gosteh v Goe-teborgu predvsem pazil, da ne prejme gola, kar mu je tudi uspelo. Torino pa je dal vse od sebe, da bi proti avstrijskemu Tyrolu izkoristil prednost domačega igrišča, a je imel tudi precej smole (z 11-metrovke je zadel drog, zatem še vratnico) in tako se je srečanje končalo neodločeno brez zadetka.
Iran sprožil ofenzivo Kerbala 7
V doslednem sosledju je Iran sprožil novo protiiraško ofenzivo. Posledice prejšnjih Kerbal so zgovorno zarisane na obrazu iranskih vojnih ujetnikov, ki so padli v iraške roke	(Telefoto AP)
Ancona se boji tržaške konkurence
ANCONA — Tržaška luka se postavlja kot »nelojalni tekmec« luke v Anconi. Zaradi tega so delavci anconske luke sklicali zborovanje in grozijo tudi s stavko, v kolikor jim ne bi uspelo premostiti težav, ki jim jih povzroča sprostitev trgovskega prometa z Grčijo.
Tržaška luka, kjer bi morali v kratkem zgraditi in opremiti nove luške strukture (za katere so že namenili 60 milijard lir), bi morala sicer kriti le mimohod tovorov, ki jih, s tovornjaki iz inozemstva, prevažajo skozi obmejna prehoda na Brenneru in Trbižu. To pa bi dvignilo število TIR, ki bi tovorili in raztovarjali v Anconi, z današnjih 11.500 na 15.000.
S tako delitvijo pošiljk se ne strinjajo grški partnerji, ki so zagrozili, da se bodo raje posluževali tržaške luke in postopoma opustili Ancono. Prav ta grožnja je sprožila val reakcij anconskih pristaniških delavecev.
Terry Waite v sirskih rokah?
BEJRUT — Terry VVaite, glasnik anglikanske Cerkve v Libanonu, ter štirje univerzitetni profesorji, ki so jih ugrabili januarja letos v Bejrutu, so v sirskih rokah, Sirci pa bi jih morali v kratkem osvoboditi.
To trditev, ki jo je sinoči izrekel Dani Šamun, vodja libanonske liberalne stranke, je sirsko vojaško poveljstvo sicer nemudoma demantiralo.
Naročili bodo nov plakat in novo palico
Slovenski mladinci razpravljali o aferi s plakatom na zaprti seji
BEOGRAD - Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti se je v torek zvečer po nekajurni burni razpravi odločil, da bodo naročili nov plakat in novo štafetno palico. Nova bo tudi žirija, ki bo izbirala med najboljšimi rešitvami, poudarili pa so tudi, da v komisiji ne sme biti nikogar od prejšnjih članov, ki so jim »podtaknili« škandalozni plakat -nacistično alegorijo.
Člani odbora so terjali tudi odločno diferenciacijo v vodstvu ZSM Slovenije, ki je v veliki meri krivo, da je do tega primera prišlo, niso pa sprejeli nekaterih nestrpnih zahtev, da bi izrekli nezaupnico slovenskim mladincem, ki imajo še vedno priložnost, da odhod štafete pripravijo tako, da bo zadovoljna širna jugoslovanska javnost (eden od razpravljavcev je namreč tudi predlagal, naj bi organizacijo starta štafete prevzel kar zvezni odbor).
Razprava je bila, kot rečeno, zelo žolčna. Miodrag Mi-hajlovič je tako izrekel »ukor« tudi predsedniku RK SZDL Slovenije Jožetu Smoletu zaradi izjave, ki jo je ta slovenski politik dal Politiki v zvezi s prireditvami na stadionu JLA. »Na podlagi katerega prepričanja tovariš Smole verjame v idejo Božiča, dvomi pa o ideji zveznega odbora za dan mladosti?« je vprašal Mihajlovič in predlagal javno kritiko, Mahmud Ali Deva s Kosova je pripomnil, da se za takšne stvari, kakršna je provokacija s plakatom, pri njih gre takoj v zapor in bi bilo treba glede tega doseči enakopravnost. Tudi nekaj drugih govornikov je zahtevalo ostro kaznovanje avtorjev plakata.
O aferi z nacističnim plakatom je včeraj razpravljalo tudi predsedstvo slovenske mladinske organizacije. Žal so sejo zaprli pred novinarji, čeprav so pred javnostjo mladinci zelo radi kritizirali zapiranje informacij pri »odraslih fo-
rumih«...
Včerajšnja Politika Ekspres je objavila izjavo Jožeta Smoleta, ki je na vprašanje, kaj meni o plakatu, med drugim odgovoril: »Dobro je bilo, da je bila takšna provokacija odkrita in odstranjena. Avtorji so hoteli pokazati, da je tudi naša družba totalitarna, kot je bil nacizem«. Ne strinja pa se s tem, je še dejal Smole, da je Delo ponovno objavilo izjavo avtorjev plakata, ki samo ponavljajo svoja znana stališča in argumente, ki pa držijo.
Vsesplošnim obsodbam po vsej Jugoslaviji se je zdaj pridružil tudi ljubljanski javni tožilec, ki je predlagal raziskavo zaradi suma, da so storili kaznivo dejanje žalitve SFRJ. Gre torej za pričetek ugotavljanja morebitne kazenske odgovornosti avtorjev osnutka plakata, članov skupine Novi kolektivizem iz Ljubljane. Žalitev SFRJ, ki je omenjena v ovadbi, obravnava 157. člen kazenskega zakona SFRJ, ki pravi: »Kdor sramoti Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, njeno zastavo, grb ali himno, njene najvišje organe ali njihove predstavnike, oborožene sile ali vrhovnega poveljnika, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.«
Z. Š.
• ZDA predložile svoj osnutek
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ministra Lea Tindemansa pa je včeraj jasno povedal, da se Belgija ogreva za »ničelno opcijo«, a se obenem zaveda in zahteva, naj bo pogajanje o evrora-ketah samostojno, ločeno od pogajanj o taktičnih jedrskih raketah, kemičnemu orožju in konvencionalnih silah.
To belgijsko stališče odkrito podpira Nizozemska, na tihem pa se z njim strinja tudi Zvezna republika Nemčija, drugi pa se niso še povsem izjasnili. Thatcherjeva zagovarja seveda zahtevo o vzpostavitvi ravnotežja sil, a je po vsem sodeč pripravljena popustiti, če bi to bilo stališče Reagana.
Svoje prvotno negativno stališče je včeraj popravila tudi Francija. Predsednik Mitterrand je včeraj poudaril, da je odprava ameriških in sovjetskih evroraket v skladu s francoskimi interesi. Seveda je branil francosko »Force de frappe«, ker te jedrske sile zagotavljajo Franciji varnost in jih ni mogoče
vključiti v ameriško-sovjetska pogajanja o evroraketah.
"Evrorakete in morebitni razorožit-veni sporazum so bili po vseh predvidevanjih prisotni tudi v Reaganovem nočnem govoru, ki nam ga niso agencije še posredovale. Ameriški predsednik Reagan po vsem sodeč hoče sporazum, da bi iranska afera tonila v pozabo. To so mu do sedaj svetovali tako bivši predsednik Nixon kot tudi novi ljudje, ki jih je po aferi poklical v Belo hišo. Težave pa bodo kot vedno z obrambnim ministrom VVeinbergerjem, ki se ogreva za konfrontacijo. Was-hingtonski jastrebi že navajajo ovire na poti sporazuma. Prav zaradi tega je Gorbačov napovedal ob sporazumu istočasni umik taktičnih raket iz NDR in ČSSR, zunanji minister Ševardnad-ze pa je včeraj v Canberri jasno povedal, da bi v Aziji SZ ohranila le 33 raket SS-20, kar približno odgovarja predvidenim 100 konicam, (voc)
Konec pustnih norosti v Braziliji
SAO PAULO Po pustnih norostih, ki so dosegle vrhunec z dvodnevno povorko (trajala je 25 ur) baletnih šol sambe po glavnih ulicah Ria de Janeira, Brazilci končno počivajo. Sklep žirije, katera šola je zmagala, še ni znan, vendar navajajo vsaj pet šol, ki bi jih lahko doletela ta čast. V soboto bodo zmagovalci znova šli v sprevodu skupno z manjšimi skupinami in takrat se bo nad letošnjim pustom dokončno spustil zastor.
Kot prejšnja leta tudi letos ni šlo brez velikega števila mrtvih: v petih norih dneh je bilo 330 nasilnih smrti, v bolnišnicah pa se je zaradi poškodb različnih izvorov zdravilo 23.000 oseb. Ubojev je bilo od 40 do 50, »ugledno« mesto je imel alkohol. Pustovanja po drugih mestih so prenašali preko številnih TV postaj: kdor je imel malo potrpljenja, je lahko prisostvoval pikantnim pornografskim predstavam.
Smrtna žrtev politične gonje
MOSKVA — Tudi najbolj plemenito politično načelo lahko vodi v zločin, če postane geslo za brezglave kampanje. Ta morala zgodbe je poleg drugih sledila iz današnjega dolgega članka v »Pravdi«, ki razkriva »formalizem v boju proti nezasluženim dohodkom« oziroma nečlovečnost v pehanju za ugodnimi kazalci višjim organom. V mestu Marganec dnjepropetrov-ske oblasti (v Ukrajini) je ves obupan šel sam v smrt šef konstruktorskega oddelka rudarskega kombinata I. Vitkovski zato, ker so ga čisto po krivem v oblastnem časniku »razkrinkali« kot pridobitnika na račun oddajanja stanovanja v najem.
Tragedija se je zasnovala tako, kot da jo je zamislil spretni dramatik: predsednik komiteja ljudske kontrole pri rajonskem partijskem komiteju v Margancu je ravno obdeloval primer Vitkovskega, ko mu je telefoniral organizacijski sekretar rajonskega komiteja in ga pobaral, ali ima kje kakšen primer razkritja nezasluženih dohodkov. Potreboval je pač za poročilo pred partijskim aktivom. »Imam, ampak primer ni dokončno preiskan,« mu je načeloma pritrdilno odgovoril predsednik ljudske kontrole (priimki menda niso toliko pomembni .- »Pravda« seveda obravnava vse s polnimi imeni). »Čimprej ga končaj,« mu je ukazal »orgsekretar«. In tako je predsednik ljudske kontrole poslal »informacijo« kar na tri naslove hkrati: v mestni komite partije, osnovni organizaciji'v rudniški kombinat in na državno tožilstvo. Čeprav zadeve sploh ni raziskal, je zase menil, da je svoje opravil. »Opozoril« je pač na primer nezasluženega pridobivanja dohodkov.
Osnovna organizacija sploh ni zaslišala obtoženega Vitkovskega, ker je bil po službenih opravkih tiste dni odsoten (s tem je v bistvu grobo kršila statut KP SZ). Izključili so ga iz partije. In ko se je vrnil, je v mestnem časopisu že lahko prebral napihnjeno zgodbo o svojih »umetnijah«.
Vitkovski je nemudoma vrnil podjetju svoje razmeroma majhno zadružno stanovanje, v katerem so
takrat zares stanovali tuji ljudje. Toda zakaj? Oče je odstopil to stanovanje hčerki, ki pa se je pred kratkim poročila in odšla z možem drugam. Za odškodnino oziroma najemnino so vzeli točno toliko, kolikor so takrat znašali stroški. To je bilo 75 rubljev na četrtletje, vsega pa je Vitkovski »kasiral« 285,93 rublja.
Plaz »formalizma« (izraz služi »Pravdi« za kvalifikacijo vseh nečloveških ravnanj) je šel avtomatično naprej: državni tožilec je vložil ovadbo, ne da bi sploh preveril, kdo je formalni lastnik stanovanja. To je bila namreč hči Vitkovskega. Tudi za resnično mero »nezasluženih dohodkov« ni vedel tožilec.
Skupaj s primerom Vitkovski je biro mestnega komiteja partije obravnaval še dva druga: kuharica in članica partije je dokazano poneverila za dva tisoč rubljev vrednosti, bivša predsednica mestnega izvršnega sovjeta pa zlorabljala zakonodajo o stanovanjih. Obe sta odšli z ukorom, obe sta ostali v partiji - le za Vitkovskega so člani biroja potrdili izključitev. Zakaj? Na to vprašanje zdaj naravnost odgovarja pomočnik državnega tožilca: »Za poročila navzgor je bila potrebna kakšna "riba", kajti vsak mesec moramo oblastnemu tožilstvu poročati o boju proti nezasluženim dohodkom, o tem, koliko primerov smo ujeli, koliko ovadb sodišču...«
V mestu Marganec imajo podatke o tem, da živi 388 družin v podnajemniškem statusu, dodatno pa o tem, da 184 lastnikov stanovanj redno oddaja v najem svoj »presežek« - ne da bi se kdo kdaj zanimal, kakšna so resnična razmerja med enimi in drugimi, pripominja »Pravdin« reporter.
Vitkovski je izbral samomor. In kmalu po tem ga je oblastni komite partije rehabilitiral. O tem so objavili kratko novico v oblastnem dnevniku - brez kakršnih koli pojasnil, zakaj se je sploh zgodilo, da je bil glavni konstruktor izključen iz partije in zakaj je naredil samomor.
ANTON RUPNIK
• Socialisti
NADALJEVANJE S 1. STRANI V tem trenutku je Spadolini največji zaveznik krščanske demokracije, medtem ko je polemičen do Craxija. Stabilnost, o kateri govori dosedanji predsednik vlade ni samo njegova zasluga, temveč je zasluga vse petstran-karske koalicije, pravi Spadolini, ki tudi dodaja, da ni mogoče vezati sedanje koalicijske formule na socialistično predsedstvo. Republikanski tajnik vztraja pri dejstvu, da so pogajanja za premostitev referendumov nujna, kar zadeva predsedstvo vlade pa prepušča izbiro Krščanski demokraciji. Spadolini se tudi dobrika komunistom, ko pravi, da bo pri reševanju sedanje vladne krize KPI imela veliko vlogo, ki je ne kaže podcenjevati. Če se povrnemo k prejšnji prispodobi s kartami, lahko rečemo, da Spadolini ni bil prisoten, ko so jih delili in si zato sedaj mora zagotoviti svoj kotiček, predvsem v perspektivi predčasnih volitev. Republikanska stranka je trenutno vtesnjena med obe največji stranki koalicije, ki sta v tem obdobju zelo aktivni, kar bi PRI v primeru predčasnih volitev utegnilo zelo drago stati.
G. R.
Kongres o odnosih med Italijo in SFRJ
SAN MARINO — »Prijateljski ton ita-lijansko-jugoslovanskih odnosov olajšuje Beogradu avtonomni položaj med blokoma in obrambo izvirnih načel neuvrščenosti ter omogoča Jugoslaviji, da se lažje poslužuje solidarnosti Zahoda in EGS za svoje gospodarske in finančne potrebe,« je včeraj izjavil podpredsednik zbornice republikanec Oddo Biasini v sklepnem delu 6. mednarodnega kongresa o poli-tično-diplomatskih odnosih med obema jadranskima obalama. Biasini je nanizal dokaze prijateljstva med obema državama in je dejal, da incident v Tržaškem zalivu glede zakonitosti lova ni razdvojil, ampak spodbudil iskanje sporazuma o vprašanju ribolova.
Biasini je nadalje izjavil, da je italijansko politiko do Jugoslavije v prvih povojnih letih in tudi kasneje vodila skrb za enotnost in državno celovitost dežel ob Jadranu.
Biasini je nadalje govoril o »najbolj odprti meji v Evropi« in izjavil, da so po Osimu odnosi med Italijo in Jugoslavijo postali plodovitejši in so, takšni kot so sedaj, model za ostale mejne države.
Kongres poteka v San Marinu, državici, ki jo je ustanovil iz Dalmacije pred Turki pribegli kamnosek.
MAREC ’87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 9,15%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nudeni letni donos je v skladu s tekočimi obveznicami na tržišču.
•	Nove triletne in petletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi lahko vnovčijo.
Emisijska cena	V podpis od 2. Rok	do 6. marca Efektivni letni donos	
98,75%	3 leta	bruto 9,87%	neto 9,24%
	5 let	9,69%	9,08%
BTP
Predsednik RK SZDL Smole obiskal Sežano
Podpora gradnji kulturnega doma v Sežani
Pročelje poslopja, v katerem bo sežanski Kulturni dom
Od četrtka do četrtka
Krohotanje bogov
_____ STANISLAV RENKO __
Bettino (uradno: Benedetto) Craxi je s torkovim odstopom zaključil svoje štiriletno predsednikovanje vlade (najdaljše izmed vseh povojnih). Kot vsi italijanski državljani, smo tudi Slovenci v Italiji imeli z njim pomembne stike, ne samo kot z voditeljem italijanske socialistične stranke PSI, ki ima med Slovenci del pristašev, ampak predvsem kot s predsednikom najvišje izvršne oblasti v republiki, in s člani njegove vlade. Zato se ob njegovem odstopu vsiljuje vsaj bežen pregled opravkov, ki jih je v teh štirih letih imela predvsem naša enotna delegacija - vedno glede zakonske zaščite - pregled, sestavljen na podlagi kratkih poročil, objavljenih v 54 številkah (od septembra 1983 do februarja 1987) koristnega, a skromnega polmesečnika »11 bolletti-no di informazioni degli Sloveni in Italia«, ki izhaja v Trstu že XXV. leto brez posebnega poudarka vrednih rezultatov. (Za letošnjo 10-lhtnico 4. aprila, ko je osimski sporazum začel leta 1977 veljati po izmenjavi ratifikacijskih listin v Beogradu, bo seveda potreben za naš dnevnik natančnejši pregled naporov, pa ne samo enotne delegacije.) Po posameznih letih so ti odnosi s Craxijem in njegovo vlado izgledali na kratko takole:
— LETA 1983 — Dne 26. julija mu je enotna delegacija poslala svojo prvo pismo. - Po 4. oktobru pa je prejel tudi tisto, ki ga je poslalal tedanjemu predsedniku Pertiniju. (Craxijeva stranka PSI pa je 25. novembra vložila v senatu novo besedilo predloga za zakonsko zaščito.)
— LETA 1984 — Dne 21. februarja je ED poslala brzojavno prošnjo za sprejem pri Craxijevem zunanjem ministru Andreottiju. — Dne 20. maja je bila Craxiju poslana posebna brzojavka z veličastnega nepozabnega množičnega zborovanja na Travniku v Gorici. — Dne 19. septembra je bila za Craxija izročena pri tržaškem pod-prefektu pismena zahteva. — Višek stika enotne delegacije je bil dne 26. oktobra, ko jo je Craxi med svojim uradnim obiskom v Trstu sprejel, štirje slovenski župani - tržaške pokrajine - pa so mu poslali pismeno zahtevo po konkretnih ukrepih za zaščito. Tisti predsednikov obisk je znamenit tudi zato, ker sta morala SKGZ in SSk kritizirati njegov govor na Trgu Uni-td, in sicer tisti del, ko je govoril na nesprejemljiv način o osvoboditvi Trsta leta 1945, z napovedjo dokumentiranega odgovora predstavnikov partizanov na predsednikove netočne trditve. — (Dne 21. novembra pa je namestnik tajnika PSI Claudio Martelli med obiskom v Trstu slovenskim socialistom zagotavljal, da so zahteve ED pravične in izrekel določene obveze, ki jih je nato 21. decembra v Rimu na tiskovni konferenci ponovil.)
— LETA 1985 — Od 1. do 2. februarja je bil Craxi na uradnem obisku v Beogradu in skupno poročilo - uradno - o njem poudarja »okrepitev pravic Slovencev v Italiji«. Po vrnitvi v Rim je predsedstvo njegove vlade sporočilo, da bo minister Vizzini v roku desetih dni pripravil vladni zakonski predlog za globalno zaščito. Zato je ED 1. marca ministra obiskala in poudarila zlasti zahtevo po enakih pravicah za Slovence v vseh treh pokrajinah Furlanije-Julijske krajine, nato pa 10. marca obiskala še tajništvo PSI. — Dne 20. maja je Vizzini vnovič obljubil v imenu vlade njen zakonski predlog. — Toda že 31. julija v svojem programskem govoru v parlamentu Craxi obljube za predlog ni omenil.
- Dne 15. novembra je Vizzini izrazil upanje, da bo vlada predlog čimprej odobrila. Toda že v decembru je bila odobritev vlade blokirana zaradi napada Italijanske republikanske stranke (PRI) na Vizzinijev osnutek.
— LETA 1986 — Dne 21. februarja je ED poslala še eno pismo Craxiju istočasno s pismom novemu predsedniku republike Cossigi, o katerem je bil obveščen tudi Craxi. — V avgustu pa je Craxi v programu svoje nove vlade omenil »pozitivne obveznosti vlade do slovenske manjšine«. Oktobrska številka omenjenega »Bollet-tina« pa je objavila vest, da Craxijeva vlada sicer zagovarja nadaljevanje diskusije v senatu, toda Craxijev podtajnik predsedstva vlade je povedal, da vlada ne bo predložila svojega zakonskega predloga. Podtajnik je med svojim obiskom v FJK sprejel tudi enotno delegacijo.
— LETA 1987 — Enotna delegacija ni v tem letu do njegovega odstopa imela s Craxijem nobenega opravka, t. j. niti osebnih niti pismenih stikov. Pač pa je v enem izmed februarskih uvodnikov v našem dnevniku Craxiju priznana domnevna zasluga, da se je v senatu glede postopka nekaj premaknilo. Po desetih letih!, moramo danes pripomniti, kot je zapisano zgoraj.
Spričo te Craxijeve štiriletnice in spričo že kar častitljive desetletnice ter gornjega bežnega pregleda ni pač mogoč niti droben nasmeh — grenkoben nasmeh. In nekam bližji nam postaja pri tem pesniški utrinek iz tržaškega »Sredozemlja« treh esejistično-slikarsko-pesniških avtorjev: »In ne verjamem v boga, ki se nikdar ne smeji«. (Kajti tudi zadirčno žaljivi in neposrečeni urednik pri ZTT je lahko deležen posrečenega pesniškega navdiha).
Toda bog bi moral postajati še hujši in zarohneti v sveti jezi, potem ko so v nedeljo tržaški fašisti izzivalno poimenovali - po napovedi pred desetimi dnevi - ob letošnji 40-letnici protiustavne obnovitve svoje stranke, svojo tržaško federacijo v »MOVIMENTO SOCIALE ITALIANO - DESTRA NAZI-ONALE, FEDERAZIONE Dl TRIESTE, DELLTSTR1A E DELLA DALMAZIA«. Kaj bo rekel pesnik? Predsednik SR Slovenije je že po novem letu povedal, da gre v Italiji za »negiranje duha in črke mednarodnih pogodb« v nekaterih segmentih italijanske družbe. Mogoče se bo oglasil sedaj tudi predsednik SR Hrvaške? In tisti »Vjes-nikov« Rad-ovan, ki je lani storil fašistom tisto znano uslugo?
Italijanska dnevnika v Trstu in Vidmu sta fašistično provokacijo zabeležila kot povsem navadno novico ali kot v takih primerih pravijo: »di ordi-naria amminjstrazione«, t. j. takorekoč samoumeven dogodek. Brez komentarja. Mar čakata, da se bodo prekrstile tudi druge tržaške politične stranke? In tudi SZDL Slovenije? Vse v znamenju sožitja? No, še najbolj verjetno pa je, da se bo pesnikov bog zakrohotal tako, da bo odmevalo od Trbiža do Kopra in od Pulja do Ulcinja.
Ko pa bodo tržaški fašisti dodali Dalmaciji še izgubljeni grški Dodeka-nez, se bo krohotanje bogov razlegalo vse tja do grško-turške meje. Krohotanju pa se bodo pridružili še bogovi s samega Olimpa, ko se bo ob 50-letnici MSI-DN dokrščevanje spopolnilo še z Libijo in Abesinijo. Takrat bo krohot bogov zajel vse Sredozemlje treh umetnikov.
Predsednik RK SZDL govoril tudi o Novi reviji o reakcijah na plakat za Dan mladosti in dogovarjanju o ribolovu v Tržaškem zalivu
SEŽANA — V ponedeljek je sežansko občino obiskal predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole s sodelavci. Ob tej priložnosti je s člani predsedstva Občinske konference SZDL Sežana, predstavniki družbenopolitičnega življenja Občine in Obalno-kraške regije izmenjal informacije o aktualnem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju Občine, Republike in Federacije ter obiskal nekaj delovnih organizacij.
Predsednik Jože Smole je govoril o razpravah v zvezi z Novo revijo, reakcijah na plakat za Dan mladosti, dogovarjanju o ribolovu v Tržaškem zalivu in drugih zadevah, ki so trenutno v središču pozornosti slovenske in jugoslovanske javnosti.
Sežanci pa so goste seznanili s prizadevanji za dograditev kulturnega centra Srečko Kosovel v Sežani, ki naj bi med drugim postal eno od pomembnih stičišč Slovencev, ki živijo v Italiji, z matičnim narodom. Jože Smole je podprl napore in program Sežancev za čimhitrej-še končanje kulturnega dela doma. Ogledal si je tudi terminal in se seznanil z napori za začetek delovanja carinske cone.
V Divači so mu železničarji pojasnili program modernizacije signalnovarnostnih naprav na divaš-kem delu proge, beseda pa je tekla tudi o naporih za preskrbo z vodo in nalogah, ki čakajo TOP Portorož, sežansko občino in druge pri urejanju območja Škocjanskih jam v skladu z načeli Unesca.
J. O.
Kako razvijati visoko šolstvo na Obali?
KOPER Ali je na Obali sploh še smiselno imeti organizirano visoko šolstvo, se je malce provokativno vprašal dekan višje pomorske in prometne šole iz Pirana Andrej Pirš na današnjem sestanku sveta za usmerjeno izobraževanje pri obalni konferenci SZDL. V Sloveniji imamo trenutno kakih 360 tozdov, ki se kakorkoli ukvarjajo s prometom, nimamo pa fakultete, ki bi izobraževala strokovnjake za to gospodarsko panogo. Tako ostaja Slovenija edina republika v državi brez fakultete za tehnologijo prometa. Pri višji pomorski in prometni šoli pa razmišljajo tudi, da bi morala preiti na visokošolski izobraževalni sistem tudi zato, ker je v državi vse bolj prisotna zahteva, kako naj bi trgovsko ladjevje vodili visoko izobraženi pomorščaki. V prvem letniku omenjene višje šole je trenutno vpisanih 230 študentov, v vse smeri izobraževanja, za katere skrbi omenjena šola (tudi ob delu) pa je v Sloveniji vpisanih 1200 študentov.
Tudi v zvezi s pedagoško akademijo v Kopru je bilo večkrat slišati vprašanje, ali je njen obstoj še smiseln. Pred kratkim so njen status sicer potrdili, veliko tudi po zaslugi novih programov, ki jih je vpeljala šola - namreč tistih, ki so namenjeni izobraževanju učiteljev v zamejstvu in izobraževanju učiteljev na šolah italijanske narodnosti. Tretja visokošolska ustanova pa je oddelek strojne fakultete, za katero so se pred dvema letoma menili, da je odveč._ Zdaj pa na Obali nenadoma ugotavljajo izredno veliko potrebo po teh kadrih. (Če držijo vse napovedi, jih niti v desetih letih ne bi mogli izobraziti toliko).
Vse tri omenjene visokošolske ustanove, ki delujejo na Obali, pa se najbolj ubadajo s tem, kako zagotoviti ustrezen predavateljski kader. Mnogi na primer menijo, da bi morali bolj povezovati kadrovske moči, povsem nesprejemljive pa so najrazličnejše oblike zaviranja pridobivanja novih visokošolskih profesorjev s strani ustreznih administrativnih organov. Da bi kar se da bolj opozorili javnost na omenjeno problematiko visokega šolstva in nujnost obstoja le-tega na Obali, so se zato že dogovorili za sklic problemske konference o tej temi.
BORIS ŠULIGOJ
Zaposlenih je 14.000 ljudi
Furlanska industrija stolic ustvarja 630 milijard lir letno
MILAN — V Milanu so v torek novinarjem predstavili letošnji videmski sejem stolic zastopniki furlanske trgovinske zbornice ter družbe Promosedia, ki skrbi za reklamizacijo furlanskih stolic v svetu. Videmski sejem bo letos že enajsti po vrsti, bo mednarodnega značaja, vršil se bo od 2. do 5. maja. Na njem bo prisotnih 180 razstavljavcev, v glavnem prav iz Furlanije. Direktor družbe Promosedia arh. Sandro Vittorio je tudi povedal, da bodo še v tem mesecu v Los Angelesu odprli stalni salon furlanskih stolic, da bi te še bolj reklamizirali v ZDA.
Prav v Združene države Amerike gre največ izvoza stolic iz Furlanije. Za to veliko tržišče se Furlani še vedno zanimajo kljub padcu vrednosti dolarja. Spet pa se bodo podrobneje pozanimali za zahodnonemško tržišče, kamor so pred leti veliko več izvažali kot sedaj. Spet si bodo skušali pridobiti naklonjenost Nemcev tudi za-
radi trdne in povečane vrednosti nemške marke.
V Furlaniji, v trikotniku But-trio-Manzano-San Giovanni al Natisone, izdelajo nad tri četrtine celotne italijanske produkcije stolic. Nad štiri petine teh izdelkov gredo v izvoz. Lanska vrednost produkcije je dosegla 630 milijard lir. V približno 800 podjetjih (kar 650 teh je obrtnih) je neposredno zaposlenih nad 8.000 ljudi. Z dodatnimi obrobnimi dejavnostmi se to število poveča na 14.000.
Čisto razumljivo je zaradi tega veliko zanimanje, ki ga videmska trgovinska zbornica in furlanske banke kažejo za ta produktivni sektor, ki brez dvoma zaradi svoje pomembnosti izstopa v furlanskem gospodarstvu. Furlanom uspeva prodati stolice v tujino, pa čeprav je na svetovnem trgu velika konkurenca še zlasti podjetnikov iz vzhodnoevropskih držav ter dežel Daljnega vzhoda.
MARKO WALTRITSCH
Furlanija
Julijska
krajina
\
DEŽELNA USTANOVA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA
Smučanje na CIMA CORSO Dl AMPEZZO
Žičnice obratujejo
vsak dan
od 9.00 do 16.00
SEDLO CHIANZUTAN VERZEGNIS
Tri vlečnice, 4 proge, smučarski teki, smučarska šola, organizacija tekmovanj in tečajev.
Bližina snega -prihranek pri bencinu
Valcellina
Claut
Cimolais
ZA SMUČANJE
Matajur
Zadruga za upravljanje žičnic 1320 n.v., 44 km iz Vidma Odprto od prvega snega do 31. marca vsako soboto, nedeljo in praznik.
Smučarski tedni od 8. 2. do 16. 3. Popusti za otroke do 12 let in skupine FISI.
Smučanje pred hišnimi vrati.
\ £
7 J
. / ~Wniqoj|iioj
PROSTA smuka V SONCU IN SNEGU
Uprava postaje Ravascletto - Tel. (0433) 66033 — 66035
za tvoje bele zimske dneve
isopra
FORNI Dl SOTTO
Zgornja Karnija Valdaner Paularo in Timau
ZA SMUČARSKE TEKE
Karnijski Dolomiti
Sauris
. . tvoja smučišča . .
1250-1500 SAURIS Dl SOTTO Tel. (0433) 86000
VAL PESARINA
Pradibosco Prato Carnico
Za smučarske teke Izredna zimovanja za skupine.
Ovčja vas
Smučarske naprave delujejo od decembra do konca marca Odlične snežne razmere za tek in smuko Okrepčevalnice
NEVEJSKO SEDLO
120-210 cm snega
V JULIJSKIH ALPAH
Piancavallo
1300-2000
PREDPRODAJA SMUČARSKIH KART V DOLINI
DNEVNA V SOBOTO ............... 15.000-16.000 lir
DNEVNA OB PRAZNIKU ............ 19.000-20.000 lir
SMUČANJE NA URO
PONEDELJEK - PETEK ............ 3.500 lir na uro
SOBOTA ........................ 4.000 lir na uro
PRAZNIKI ....................... 5.000 lir na uro
SKRAJŠANA DNEVNA 5 UR
PRODAJA NA PIANCAVALLU
OB NEDELJAH .................... 19.000-20.000 lir
SEZONSKA OD 1. JANUARJA ZNIŽANA ZA 30% ■ Informacije: SEDEŽNICA 0434/655126 - 655258
AVTONOMNA TURISTIČNA USTANOVA ZA TRBIŽ IN NEVEJSKO SEDLO
TRBIŽ
RABELJ
I MIA HifSTftA
^ mi’ mmm
aif*
Iz analize 12-letnih tržaških izvoznih gibanj
Vzhodna Evropa vse bolj pomemben trgovinski partner naše pokrajine
Zadnja številka revije Trieste Economica, ki jo izdaja tržaška Trgovinska zbornica, prinaša zelo zanimive prispevke, posvečene v pretežni meri vprašanjem zunanje trgovine v naši pokrajini in deželi. Gibanje izvoza iz tržaške pokrajine v zadnjih 12 letih je obdelal sodelavec revije Roberto Zingirian, po katerem povzemamo nekatere najzanimivejše podatke in zaključke.
Trgovinska dejavnost je imela v Trstu vedno zelo pomembno mesto; zadnji statistični podatki o proizvodnji dohodka v pokrajini pripisujejo sektorju storitev kar 53-od-stotno udeležbo, kar je ena od najvišjih vrednosti v Italiji. Na področju storitev pa imajo naj večjo težo prav trgovinske dejavnosti in še posebno tiste s tujino. V vsedržavnem merilu igra Trst pomembno vlogo na področju tranzitne trgovine in takoimenovanih kompenzacij (countertrade). Pri pregledu razpoložljivih podatkov, ki se nanašajo na tržaško pokrajino, pa je treba upoštevati, da vsedržavne valutne statistike ne jemljejo v poštev blagovne menjave po avtonomnih računih, ki predstavljajo pomemben delež v pokrajinski menjavi s tujino, kar prinaša avtomatično podcenjevanje dejanskih vrednosti.
V zadnjih 12 letih (od 1973 do 1985) se je obseg tržaškega izvoza povišal od nekaj več kot 100 milijard lir na 642,5 milijarde lir, če ne upoštevamo prometa po avtonomnem računu, oziroma na 924,8 milijarde vključno s slednjim. Po podatkih banke podatkov Inštituta za zunanjo trgovino SIGE, je v letu 1984 omenjeni obseg ustvarilo 516 podjetij, kar 60 odstotkov izmed njih pa je uresničilo izvozne posle, ki niso presegli 100 milijonov lir. 34 odstotkov jih je uresničilo izvozni obseg med 110 in 5.500 milijoni lir, 11 podjetij pa je izvozilo za več kot 5,5 milijarde blaga. Teh 11 podjetij, ki predstavlja 2,1 odstotka vseh tržaških izvoznikov, je skupaj realiziralo 74 odstotkov vsega letnega izvoza. Vsekakor je slika, ki izhaja iz teh podatkov, zelo podobna vsedržav-
nemu povprečju, čeprav njeno verodostojnost izkrivlja odsotnost podatkov, ki se nanašajo na promet po avtonomnem računu in ki se ga poslužujejo zelo številna tržaška podjetja. V tem smislu avtor članka opozarja, da je v resnici število izvoznih podjetij z nizko izvozno kvoto mnogo manjše in da je znatno višje število tistih s srednjevisokimi kvotami, ki so med drugim strukturna značilnost tržaškega komercialnega sektorja.
Posledica prevlade zunanjetrgovinskih podjetij nad industrijskimi v tržaški pokrajini je vidna v blagovni strukturi izvoza, ki ne odraža tipične krajevne proizvodnje. Brez prometa po avtonomnem računu so bili v letu 1984 glavni izvoženi proizvodi naslednji: mehanski stroji in naprave (27,3%), razna plovila (21,7%), papir in lepenka (13,9%), električni stroji in naprave (5,2%), železo in jeklo (2,8%), mlevski izdelki (2,4%) in alkoholne ter brezalkoholne pijače (1,9%).
Če je v blagovni strukturi izvoza očitna dokajšnja stabilnost, pa tega ne bi mogli trditi za njegova tržišča. Geografska opredelitev Trsta kot "mostu" proti evropskemu Vzhodu dobiva verno potrdilo tudi na komercialnem področju, saj vzhodnoevropske države predstavljajo daleč najpomembnejše trgovinske partnerje tržaške pokrajine. Obravnavano obdobje celo dokazuje, da se ta tržna usmerjenost nenehno krepi ( + 7% v letu 1984), ne smemo pa pozabiti, da gre prevlado v največji meri pripisati blagovni menjavi z Jugoslavijo, ki predstavlja absolutno največjega kupca. Glede ostalih geografskih smeri tržaškega izvoza gre podčrtati postopno upadanje pomena izvažanja v zahodnoevropske države (članice EGS in EFTA), katerega obseg se je v obdobju 1980-1984 znižal od 29 na 20 odstotkov. Podobno usodo doživlja izvoz na ameriško celino (-5%) in v Avstralijo (-3%), medtem ko se je pomembno povišal izvozni delež afriških (+ 8,3%) pa tudi azijskih držav (+ 2,1%). (vb)
Težave državljana, ki želi pravilno napisano ime
Boj za strešice
Najbrž ni Slovenca v Italiji, ki ne bi kdaj imel težav s svojim imenom in s svojim priimkom. Od problemov, ki nastajajo, ko želi pridobiti spet izvirno obliko priimka, do problemov v vsakdanjem stiku z javnostjo in oblastmi, ki izhajajo že iz dejstva, da Italijan običajno tako izgovarja slovenske priimke in imena, da se včasih človek v njem težko spozna. Kaj se pa zgodi, ko se italijanski državljan slovenske narodnosti, ki ima sicer vse papirje v redu in uradno priznane vse strešice na pravih mestih, spopade z birokracijo, ker želi na vseh dokumentih ime v izvirniku, napisano kot je treba?
Lahko bi se omejili na eno ugotovitev: so križi in težhve. Morda pa je le prav, da probleme poglobimo ob konkretnem primeru in sicer ob primeru Dušana Križmana in njegovem spoprijemanju s tržaško kvesturo vselej, ko mora obnoviti prepustnico ali potni list ali pa vpisati na dokument otroka. Čeprav predlaga vse potrebne dokumente in prošnje s strešicami na pravem mestu, na prepustnici in potnem listu strešic ni, oziroma jih doseže po napornem in zamudnem postopku.
V Gorici, kjer je živel do leta 1976, je Križman sicer imel težave, vendar jih je pozneje premostil. Odkar se je preselil v Trst, pa sta ga njegova že-
lja in pravica, da ima ime in priimek napisana v izvirniku, stala veliko truda in tudi stroškov. Vse pa je nekako šlo (pa čeprav je moral tudi po dvakrat ali trikrat na pristojni komisariat ali na kvesturo), dokler so na starih potnih listih imena in priimke pisali na roko. Problemi nastajajo sedaj z novimi potnimi listi, v katere vpisujejo imena in podatke s posebnimi stroji. Pred nekaj dnevi so Križmanu obnovili potni list, vendar brez šumev-cev, tako da so ga prekrstili v Dušana Križmana. In ob njegovih protestih bi bili v policijskem uradu zadevo radi rešili tako, da bi na celofan, ki prekriva stran s fotografijo in podatki, na roko, skoraj nevidno dodali strešici.
Lahko bi se tu sklicevali na Londonski memorandum in Osimske sporazume glede pravice do pravilne grofije imena. Predvsem pa gre za naravno in neodtujljivo pravico človeka do lastnega imena in priimka. Tržaška kvestura predobro ve, da na tem območju živijo Slovenci kot avtohtono prebivalstvo in da se slovenska imena in priimki pišejo tudi s strešicami. Ali je res tako težko primerno poskrbeti? Stvari tehnično urediti tako, da tudi novi mehanizirani sistem pripiše strešice? Občina je za to že poskrbela, kar pomeni, da tehnične ovire niso nepremostljive. Zakaj ne bi tudi policija?
KZ si bo prizadevala za razširitev deželnega ukrepa
Sporne omejitve v odškodninah kmetovalcem zaradi lanske suše
Včeraj smo v našem dnevniku objavili sklep deželne uprave o odškodninah, do katerih bodo ob določenih pogojih imeli pravico tržaški kmetovalci, ki jih je lani prizadela suša. Ukrep je brez dvoma osnovan, saj so obstajali vsi pogoji, ki jih predvideva zakon za njegov sprejem. Toda v njem so postavljene nekatere omejitve, ki vzbujajo upravičene pomisleke.
Na osnovi deželnega sklepa, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 24 z dne 25. februarja 1987, ne bodo imeli pravice do odškodnin kmetovalci iz vse pokrajine. Za oškodovane zaradi vremenskih neprilik so namreč bili proglašeni samo, naslednji kraji: celotna občina Repentabor; v dolinski občini Gročana, Draga in Dolga krona; v zgoniški občini Gabrovec, Briščki in Repnič; v tržaški občini Bazovica, Bani, Gropada, Opčine, Padriče in Trebče. Postavlja se seveda vprašanje, zakaj so bila izključena vsa ostala območja v pokrajini.
Za odškodnine zaradi suše se je dalj časa zavzemala Kmečka zveza. Že takoj po prvi lanski košnji, in sicer julija meseca, je v tem smislu pisala deželnemu ravnateljstvu za kmetijstvo, pokrajinskemu nadzorništvu za kmetijstvo in vsem občinskim upravam na Tržaškem. Drugič je pisno nastopila novembra meseca, ko je bilo dokončno jasno, da je suša hudo prizadela kmetovalce in še posebej živinorejce. V obeh svojih posegih pa se je zavzela za to, da bi proglasili za oškodovano vse pokrajinsko ozemlje, in ne samo nekatera območja. Očitno je bilo pokrajinsko nadzorništvo za kmetijstvo drugačnega mnenja, KZ pa si bo še naprej prizadevala, da bi ozemeljske omejitve kolikor mogoče odpravili.
Mimo tega naj spomnimo, da imajo na osnovi navedenega deželnega sklepa pravico do odškodnin kmetovalci, ki jim je suša prizadela najmanj 35-od-stotno škodo na letnem pridelku. Le-ti bodo v skladu z deželnim zakonom št. 45 iz leta 1985 lahko najeli petletna posojila po posebno nizkih obrestnih merah. Prošnje zanja pa morajo predložiti pokrajinskemu nadzorništvu za kmetijstvo najkasneje do 27. marca letos. Za sestavljanje teh prošenj je Kmečka zveza na razpolago svojim članom.
■ Drevi bodo v dvorani krožka Ri-naldi v Ul. Madonnina 19/1 predvajali film »Plašč« G. Kosinceva; to je peta predstava ciklusa ruskih filmov, ki ga organizira zveza Italija-ZSSR s sodelovanjem tržaške univerze.
Zaskrbljujoče tiskovno sporočilo tovarniškega sveta
Tržaški arzenal v resni krizi ob pomanjkanju ustreznih naročil
Položaj v tržaški ladjedelnici je čedalje bolj zaskrbljujoč in njene perspektive vedno bolj negotove, kar terja vse odločnejše posege in zavzetost krajevnih političnih sil. Tem je predvsem naslovljeno tiskovno sporočilo, ki ga je včeraj izdal tovarniški svet Tržaškega arzenala sv. Marka, ki razgrinja pred javnostjo položaj podjetja, ki zares upravičuje največjo zaskrbljenost in seveda hkrati narekuje nujnost, da se razmere razčistijo in določijo nove perspektive za razvoj našega ladjedelstva.
Tovarniški svet uvodoma ugotavlja, da je državna finančna družba Fincan-
tieri v vseh uradnih izjavah vedno zatrjevala, da bi za Tržaški arzenal ne smelo biti skrbi, češ da bi dela ne smelo zmanjkati, ker bi ohranil tri vrste dejavnosti, in sicer specialne gradnje, popravila in preureditev ladij. Toda v nasprotju s tem optimizmom je Fincantieri dodelila pri reorganizaciji ustroja italijanskih ladjedelnic Tržaškemu arzenalu samo popravilo ladij, za prihodnja tri leta pa mu ni priskrbela nobenega naročila.
Že lansko leto je finančna družba vsa naročila za preureditev ladij dodelila zgolj ladjedelnicam v Palermu,
Za preprečevanje gozdnih požarov je potrebno sodelovanje občanov
"Če se iz gozda dviga dim, pokličite telefonsko številko 212020 — lahko bi to bil požar." Na ta način poziva deželna uprava vse prebivalce, naj skrbijo za varstvo gozdov. Deželna telefonska centrala deluje 24 ur na dan v vseh obdobjih, ko obstaja nevarnost požarov. Telefonski klic za celotno deželno območje in brez predklicne številke je brezplačen.
Tako so na primer včeraj gasilci prejeli številne telefonske klice, s katerimi so jih prebivalci opozorili na požar med Grljanom in Prosekom in jim omogočili, da so v sodelovanju s karabinjerji, gozdnimi čuvaji in skupinami prostovoljcev takoj posegli ter pogasili požar. V obdobju namreč, ko je vegetacija popolnoma suha in se ni še začel vegetativni ciklus rastlin, je dovolj le cigaretni ogorek, da se vname požar. Burja potem naredi še svoje, tako da lahko pride do prave katastrofe.
Vabilo velja predvsem za tiste, ki obiskujejo tržaški in goriški Kras, kateremu v tem trenutku najboj grozi nevarnost požara. Čeprav so v prvih dveh mesecih tega leta zabeležili manj požarov kot lani, je vseeno potrebno, da se vsi prebivalci zavzamejo za zaščito dragocene kraške vegetacije.
Tiskovno poročilo dežele poudarja, da se v tem obdobju deželna uprava trudi, da bi zaščitila gozdove dežele in preprečila možnost požarov. Tako je pred kratkim dala v zakup dela za prvo fazo čiščenja gozdov v bližini Gročane. Razredčili bodo bore, odrezali nižje veje, ki so običajno suhe in ki se najlažje vnamejo. To omogoča rast močnejših dreves in razvoj dragocenejših in manj vnetljivih listavcev. S tem bodo opravili naravno selekcijo na osnovi smernic gozdnega načrta, ki ga je izdelala tržaška univerza.
Tradicionalni knjižni sejem z znatnimi popusti v Tržaški knjigarni
Izjemna priložnost za srečanje s pisano besedo
Srečanje s knjigo v Tržaški knjigarni: izjemna priložnost za ugoden nakup knjig in za ponovno odkrivanje nekdanjih uspešnic, kot pobuda k branju in vzpostavljanju lepega odnosa do pisane besede. Tako se glasijo gesla, s katerimi vabijo prireditelji na tradicionalni knjižni sejem, ki ga Tržaška knjigarna prireja vsako leto v tem obdobju. Letos se je sejem začel v torek in bo trajal do sobote, 14. marca. Do naslednje sobote si torej lahko nakupimo knjige po zanimivih cenah z vseh področij, ki jih nudi Tržaška knjigarna: slovensko in tuje leposlovje, esejistika, zgodovinopisje, strokovna literatura, otroška in mladinska književnost, plošče in kasete. Popusti se sučejo od 10 do 50 odstotkov. Za vsakih 25 tisoč lir nakupa pa bodo kupci prejeli tudi knjižni dar.
Najcenejše so seveda starejše izdaje, medtem ko uživajo novosti 10 odstotkov popusta. Tako bomo laže vzeli v roke tudi stare uspešnice, o katerih v zadnjem času le malo slišimo, a ki so že postale klasiki slovenske in svetovne literature, ali stare uspešnice, ki so ponovno v osredju literarnega dogajanja. Med njimi so tudi dragocene izdaje slovenskega leposlovja,
od Kosovelovih Integralov do zbirke	no doživela največji uspeh pri obisko-
slovenskih leposlovnih del Naša be-	valcih Tržaške knjigarne. Vendar tudi
seda, ki je izšla pri Cankarjevi zal°ž- ljubitelji likovne umetnosti bodo lah-
«-»*«!«
mejskih in koroških slovenskih avtor- fije slovenskih in tujih likovnih umet-jev. Slednja bodo tudi letos nedvom- nikov, ki jih knjigarna v tem obdobju
prodaja s 15-odstotnim popustom. Pa tudi osnovni strokovni in vsakdanji pripomočki, kot so leksikoni, slovarji in priročniki, so naprodaj po zelo vabljivih cenah.
Da bi v tem obdobju privabili v knjigarno čim več obiskovalcev, so prireditelji poskrbeli tudi za srečanje z avtorji dveh novosti. V okviru praznovanj ob Dnevu žena bodo danes ob 18. uri predstavili zbirko proze in poezije "Burja in kamni" treh zamejskih avtoric Irene Žerjal, Marije Mislej in Nadje Švare. O knjigi bo spregovorila prof. Marija Cenda-Klinc. Naslednji teden pa bo gost TK slovenski alpinist Viki Grošelj, vodja himalajske odprave na Broad Peak in na Gašer-brum 2, ki je pred kratkim izdal knjigo o uspeli odpravi v Karakorum "V prostranstvu črnega granita" in ki jo bo predstavil Duško Jelinčič.
Medtem pa so že nekatere šole napovedale svoj obisk v knjigarno in včeraj zjutraj so prvi srednješolci, dijaki tretjega razreda dolinske srednje šole Simon Gregorčič, ki jih vidimo na sliki, obiskali knjigarno in se seznanili s tradicionalnim srečanjem s knjigo.
BARBARA GRUDEN
Genovi in Neaplju, za letos je pa Fincantieri pridobila naročila za več del, ki jih je razdelila tako: za milijon delovnih ur Palermu, po 650.000 ur dela ladjedelnicama v Neaplju in Genovi, Tržaškemu arzenalu pa samo preureditev motorne ladje Apulia za skupnih 200.000 ur dela. To pomeni zagotovitev komaj šestmesečne zaposlitve za 200 delavcev, ugotavlja tiskovno sporočilo tovarniškega sveta, kar je v popolnem nasprotju z zagotovili in obljubami državne finančne družbe.
Negotovost povečuje tudi nedoslednost pri določanju števila zaposlenih v tržaški ladjedelnici: leta 1983 je bila Fincantieri v svojem načrtu predvidela, da mora biti v Tržaškem arzenalu 1.050 zaposlenih, pred enim letom pa je njen oddelek za popravila ladij določil, da sme biti vseh delavcev in uradnikov samo 900. Toda sedaj je sta-lež dejansko še manjši, ugotavlja tovarniški svet, saj je v Trstu vseh zaposlenih v ladjedelnici le 863 (706 delavcev in 157 uradnikov), od katerih jih je pa skoraj polovica v dopolnilni blagajni, nekaj se jih bo pa v kratkem upokojilo, ne da bi jih zamenjali z novimi namestitvami.
Vse delovanje državne finančne družbe, ki je pristojna za področje ladjedelstva, kaže na njen namen, da postopno utesnjuje in zmanjšuje dejavnost Tržaškega arzenala, poudarja tiskovno sporočilo. Nobenega glasu ni namreč več o možnosti, da bi v Trstu gradili novo oceansko ploščad za družbo Micoperi, o kateri se je govorilo že pred enim letom, s samimi naročili za popravljanje ladij, ki jih je med drugim težko pridobivati, pa ni mogoče zajamčiti polne zaposlitve v tržaški ladjedelnici. Zato so nerazumljive izjave, ki jih daje predsednik Fincantieri-ja sredstvom javnega obveščanja, češ da mora sam Tržaški arzenal skrbeti za pridobivanje naročil, po drugi strani pa je državna finančna družba že sklenila prodajo treh tržaških dokov z opremo vred.
Tovarniški svet je bil priredil septembra lani konferenco o proizvodnji, naglaša tovarniški svet, ki je nakazala možne perspektive za ohranitev in razvoj proizvodnje v Tržaškem arzenalu. Tedaj so deželna in druge krajevne uprave ter politične sile pozitivno ocenile te predloge, toda storjenega ni bilo s tem v zvezi nič. Prav tem ustanovam in silam je zato naslovljen sklepni poziv tovarniškega sveta, naj izvajajo potrebno politično pobudo na vseh pristojnih ravneh, med drugim tudi zato, da se čimprej skliče deželna konferenca o podjetjih z državno udeležbo, med katere spada tudi Tržaški arzenal, na kateri naj se najdejo primerne rešitve za izhod iz krize.
■ V konferenčni dvorani miramar-skega Centra za teoretsko fiziko bo
danes ob 18. uri prof. David B. Sutt-cliffe govoril o Jadranskem zavodu Združenega sveta. Srečanje prirejata Društvo za mednarodni razvoj in kulturni krožek II Carso.
Odobren tudi dokument o zaščiti Slovencev
nr'' v vi •	• i* ±•
Tržaški socialisti enotno na kongres
V teh dneh so se zaključile sekcij-ske skupščine socialistov s Tržaškega, ki so izvolile 43 delegatov za deželni kongres PSI, ki bo potekal 21. in 22. t. m. v konferenčni dvorani tržaškega velesejma. Prej se bodo pa delegati zbrali v soboto, 7. t. m. na pokrajinsko skupščino ob 18. uri v prostorih socialističnega sedeža v Trstu, v Ulici Mazzini 32. Udeležba na sekcijskih shodih je bila zelo številna, na njih je pa stekla poglobljena razprava o političnih in programskih temah za vsedržavni kongres, ki bo konec tega meseca in v začetku aprila v Riminiju. Poleg tega pa so v vseh sekcijah-razpravljali tudi o krajevnem političnem položaju, o družbeno-gospodarskih razmerah na Tržaškem, o nujnosti zaščite naravnega okolja in med drugim tudi o vprašanju zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. O vseh teh temah so sprejeli posebne resolucije ali dopolnitve k dokumentom za deželni in vsedržavni kongres, ki so jih odobrili soglasno.
In ravno to soglasnost in enotnost članstva poudarja tiskovno sporočilo tržaške federacije PSI, kar predstavlja pomemben prispevek k prizadevanjem za razširjanje in krepitev reformistične fronte, za obnavljanje republiških ustanov, ustvarjanje pravičnejše družbe prek modernizacije in razvoja, ki so temeljni smotri bližnjega vsedržavnega kongresa.
Kot pripravo nanj prireja tržaška socialistična federacija tudi javno manifestacijo, ki bo v petek, 6. t. m., ob 17.30 v konferenčni dvorani hotela Jolly na temo »44. vsedržavni kongres PSI, prihodnost za velike tradicije«. Na njej bodo nastopili pokrajinski tajnik Augusto Seghene, član vsedržavne skupščine stranke Arduino Agnelli, deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone in deželni podtajnik PSI Arnaldo Pittoni, možnost pa bodo imeli, da spregovorijo tudi predstavniki drugih političnih strank.
Peticija KPI
Spričo zavlačevanj deželnega odbora in osrednje vlade pri sklicu deželne konference o podjetjih z državno udeležbo je deželni odbor KPI izvedel akcijo zbiranja podpisov pod peticijo, ki zahteva nujno sklicanje omenjene konference. Peticijo z mnogimi podpisi, ki so jih zbrali predvsem med delavci v obratih državnih podjetij, bo danes zjutraj izročila predsedniku deželnega sveta Solimbergu delegacija tovarniških svetov, ki jo bosta vodila deželni tajnik KPI Roberto Viezzi in načelnik komunistične skupine v deželnem svetu Renzo Pascolat.
Množični žalni obredi v Skednju, Miljah in po kraški vaseh
Krokodilje solze za pokojnim Pustom
Zadnja pustna šala na Kontovelu
Pust je pripravil včeraj še zadnjo letošnjo šalo. Večtisočglavo množico, ki se je popoldne podala iz bližnjih vasi in iz mesta na Kontovel, da bi sledila tradicionalnemu pustnemu pogrebu, je pustil z dolgim nosom: pogreba namreč ni bilo. Prireditev je uradno odpadla »iz tehničnih razlogov«, neuradno pa zato, ker pusta, ki bi ga morali po sprevodu po kontovelskih in proseških ulicah sežgati na poledeneli kontovelski mlaki, ni bilo na parah. V taki situaciji so bile zaman vse koračnice, ki jih je zaigrala proseška godba na pihala, da bi spodbudila pustni pogreb, kot je bila tudi zaman prisotnost strokovnjaka ljubljanskega Inštituta za narodopisje, ki je pridrvel na Kontovel z edinim namenom, da bi popisal ta ljudski običaj. Včeraj je na Kontovelu lahko zbral le gradivo o izumiranju nekdanjega zelo uspešnega in priljubljenega pustnega pogreba.
V Skednju in Miljah se je včeraj zbrala velika množica, ki je pospremila k zadnjemu počitku kralja Pusta. V Skednju (od koder je naš posnetek) že dolgo ne pomnijo, da bi "žalni sprevod" priklical toliko šem in prijateljev pusta. Cornelia Silvula, tako so krajani poimenovali svojega rajnega, so objokovale številne vdove in ljubice, v sprevodu, ki se je vil po ozkih uličicah, pa je posebno pozornost vzbudila tudi konjska kočija, ki je prevažala "transilvansko" kraljico in kralja. V Miljah so Pusta ob veselih žalostinkah zažgali, njegov pepel pa razpršili v morje. Miljski veseljaki niso posebno žalovali, saj se bo kralj Pust ponovno pripeljal v njihov portič že čez nekaj mesecev, ko bodo priredili poletno pustovanje.
Tudi v zgoniški občini je bilo v preteklih dneh na višku veselo pustno razpoloženje. Najbolj so se izkazali vaščani iz Repniča, ki so s svojim alegoričnim vozom zasedli na openskem Kraškem pustu drugo mesto. Po ustaljeni tradiciji pa so v torek vaški pustni odbori pri Briščikih, v Repniču, v Saležu in v Zgoniku pripravili organiziran obisk vseh domačij, seveda z improvizirano godbo na čelu, kar je šemam navrglo pravo zalogo dobrot. Včeraj so posmrtne ostanke vseh štirih vaških pustov najprej peljali z vozovi po bližnjih vaseh , nato pa so jih sežgali na vaških trgih. V repentabrski občini so obnovili tudi stari običaj, da so v nedeljo in torek ponesli veselje v vse hiše, včeraj pa so po žalni svečanosti zažgali pusta na grmadi.
Izdelan poenoteni predlog zakona za obmejna omočja
Tik pred, ali pravzaprav med odstopom vlade (v torek zvečer), je ožjemu odboru proračunske komisije v poslanski zbornici vendarle uspelo sprejeti enotno besedilo zakonskega predloga o posegih za razvoj obmejnih območij. Kot je znano, so svoje osnutke predložile prav vse zastopane stranke, od KD, KPI in PSI, do PRI, PSDI in celo MSI. Veliko dela je bilo zato potrebno opraviti ne samo za uskladitev posameznih besedil, pač pa predvsem za ugotovitev osnovnih namenov in usmeritev takega zakonskega inštrumenta. Pri tem gre poudariti izredno aktivno in požrtvovalno vlogo tržaških poslancev Cuffara in Colonija, ki sta tudi tvorca in prva podpisnika zakonskih predlogov svojih strank.
Do ugodnega izida glasovanja o enotnem besedilu je prišlo potem, ko so člani ožjega odbora dosegli soglasje še o dveh vprašanjih, ki sta ostali odprti po njihovem zadnjem sestanku. S soglasjem predstavnikov KPI, PSI, PRI in PSDI so v člen 9 vnesli določilo, vzeto iz zakonskega predloga PRI, Po katerem naj vlada, po posvetu z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, poskrbi za ustanovitev nekaterih industrijskih prostih con na njenem ozemlju. Proti temu določilu so se izrekli predstavniki Krščanske demokracije.
Drugo vprašanje je zadevalo predlog KPI, PSI in PSDI, ki predvideva prenos funkcij in finančnih sredstev od Dežele na gorske skupnosti, tako kar zadeva dodatni finančni sklad, kot posege v goratih predelih. Predlog so zavrnili tako predstavniki KD kot PRI in torej ni vnešen v enotno besedilo zakonskega predloga, saj sta ti dve stranki prepričani, da je treba odločitev o tem prenosu prepustiti Deželi.
Soglasno pa je bil sprejet predlog KPI o povišanju čistega finančnega sklada za razne posege, ki jih predvideva osnutek zakona, na 2000 milijard. Na koncu je ožji odbor sprejel še nekatere manjše spremembe in dodatke, med njimi določila v prid kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, za okrepitev letalskega prometa v deželi, mednarodne vloge tržaške univerze in videmskega Mednarodnega centra za mehanske znanosti.
Poenoteno besedilo zakonskega predloga o posegih za razvoj obmej-aih območij bi v normalnih razmerah moralo imeti pred seboj sorazmerno lahek in hiter parlamentarni postopek, saj so se ob njem zedinile vse stranke. Odobritev v komisiji za bilanco in v skupščini bi najbrž bila prava formalnost, še posebno glede na to, da je vlada potrebna sredstva že vnesla v proračunski zakon. Toda, tokrat jo je zakonu, ki bi ga bili morali po koledarju sprejeti že lansko pomlad, zagodla vladna kriza in le od njene rešitve bo odvisno, kdaj bomo v Purlaniji-Julijski krajini, in še zlasti na Tržaškem, dobili še en dobrodošel In veljaven inštrument ekonomskega razvoja, ki pa se od dosedanjih razlikuje in odlikuje po svoji mednarodni usmerjenosti, (vb)
PSI skrbi položaj Tržaškega Lloyda
Pokrajinsko tajništvo PSI je v posebni tiskovni noti označilo položaj pri Tržaškem Lloydu kot zelo zaskrbljujoč in nezadovoljiv. »Po zmagoslavnih tonih, s katerimi so nekatere politične sile sprejele sporazum med predsednikom deželnega odbora in pooblaščenim upraviteljem družbe Finmare glede ustroja Tržaškega Lloyda, se položaj ladjarskega podjetja v resnici postopoma slabša, njegova šibitev in siromašenje pa se zdita neustavljiva,« beremo v tiskovnem sporočilu.
»Vse kaže,« se nadaljuje besedilo, »da so vrhovi Lloyda trdno odločeni, da namesto relansiranja ladijske družbe poskrbijo za njeno odmiranje, ki se odraža v njenem golem in preprostem redimenzioniranju. Ni namreč mogoče drugače razumeti nedavne zavrnitve ponudbe, da bi Lloyd opravljal službo agencije za družbo Adriatica; to pa je jasen znak, da cilj razvoja konkretne operativne vloge Lloyda v jadranskem bazenu, ni več aktualen.«
Družba torej — po mnenju PSI — ne spoštuje obvez, tako da tudi dejstvo, da bodo v njen upravni svet vstopili trije krajevni predstavniki, ne more navdihovati optimističnih predvidevanj za prihodnost. Le-te namreč predpostavljajo ohranitev vloge Lloyda na državni in mednarodni ravni ter pospeševanje in izrabljanje vseh možnih potencialov razvoja.
Deželni odbor ga predlaga za predsednika Tržaškega velesejma
LpT nasprotuje imenovanju Marchia
Vzdušje v zvezi s porazdelitvijo zastopstev v javnih ustanovah se je včeraj še bolj razgrelo. Deželni odbor, oziroma njegov predsednik Biasutti, je namreč predložil predlog o imenovanju bivšega predsednika tržaške Pokrajine Marchia (ki je izstopil z Giuricinovo skupino iz Liste za Trst in ustanovil novo Mestno listo) za predsednika Ustanove za tržaški velesejem odboru za imenovanja deželnega sveta, ki je o njem izrekel svoje mnenje. Za Marchia so se izrekli demokristjana Pagura in Vigini ter socialdemokrat Gonano, proti komunista Scampolo in Andrian ter listar Gambassini, medtem ko se je republikanec Fragiacomo vzdržal, socialisti so pa bili odsotni.
S tem v zvezi je Gambassini naslovil Biasuttiju ogorčeno javno pismo, v katerem oporeka imenovanju Marchia, češ da bi mesto predsednika tržaške velesejemske ustanove pripadlo republikancu (tudi bivši predsednik Toresella, ki je odstopil, je bil član PRI), kot so se dogovorile stranke v Trstu, vsekakor pa ne zastopniku Mestne liste, ki ji Gambassini ne priznava nobenega predstavništva. Zato načelnik skupine LpT zahteva od predsednika deželnega odbora, naj ta sklep še premisli in spremeni.
• Lani so se tržaška podjetja pogosteje posluževala pogodb o delu in poklicnem izobraževanju za zaposlovanje mladih. To je razvidno iz podatkov Zveze industrijcev. Finančna podpora, ki jo predvideva zakon, in postopek, ki so ga lani poenostavili, sta omogočila, da so leta 1986 v naši pokrajini zaposlili več kot 2000 mladih. Isti trend je opaziti tudi na vsedržavni ravni: v prvih devetih mesecih preteklega leta so sklenili preko 150.000 takih pogodb.
Burja je sicer ponehala mraz pa še vedno pritiska
Nepričakovano, kot se je v torek pojavila, je v teku včerajšnjega dne silovita burja oslabela. Okrog 12. ure je namreč pihala z jakostjo, ki ni presegla 40 km na uro. Najhujše je torej opravila dan prej in ponoči, tako kar se škode tiče kot zaradi nizke temperature, ki se kljub opoldanskemu soncu ni dvignila nad ničlo. V mestu so včeraj opoldne namerili -2 stopinji, na Krasu pa še krepko manj.
Gasilci, ki so imeli v torek polne roke dela, so tudi včeraj večkrat posegli, vendar samo za odstranjevanje strešnikov, majajočih se dimnikov in televizijskih anten ter oknic. Marsikatero mestno ulico pa so še včeraj »krasili« odpadli omet in črepinje strešnikov, ki so nemalokrat treščili na parkirane avtomobile.
Meteorološka služba tudi za prihodnje dni ni preveč optimistična, vsaj kar se temperatur tiče. Nad naše kraje namreč priteka od severozahoda zelo hladen zrak, ki bo predvidoma še znižal temperaturo. Zaenkrat pa vsaj po-oblačitve niso predvidene. Čeprav je koledarska pomlad skorajda pred vrati ne kaže, da bomo vsaj v prihodnjih dneh zimske plašče in kožuhe spravili v naftalin.
Brzojavka SSk predsedniku Cossigi
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je včeraj z brzojavko zaprosilo predsednika republike Francesca Cos-sigo, naj ob sedanjih razgovorih za rešitev vladne krize opozori predstavnike najvišjih državnih teles in političnih sil na nujnost čimhitrejše odobritve pravičnega zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Gre namreč
Pogrešanega mladeniča našli speleologi v rovu blizu Bazovice
Srečen konec nenavadne dogodivščine
Kot že večkrat se je tudi pretekli ponedeljek 29-Fulvio Richter odpravil na Kras, kjer je, kot vnet ljubitelj narave, opazoval najrazličnejše naravne pojave, živali in.rastline. Toda prejšnji ponedeljek se ni vrnil domov ob običajni uri. Oče Giordano je v torek zjutraj, okrog devete ure, obvestil kvesturo, da je sin izginil. Očitno je dobro poznal sinove navade, čeprav je slednji bolj molčeč in vase zaprt mladenič, zato je pozneje stopil v stik s tržaškimi alpinisti in jih prosil za pomoč. Povedal jim je, da sin običajno obiskuje gozd Bazzoni pri Bazovici ali pa pešpot na pečinah nad Dolino Glinščice. Reševalna akcija je tako hitro stekla, s tržaško skupino gorskih reševalcev - prostovoljcev pa je organizirano sodelovala tudi policija. Kvestor Mattera, ki je koordiniral akcijo, je v iskanje zaposlil kakih 50 mož.
Pri reševalni akciji, ki je trajala v torek ves dan in se nadaljevala tudi včeraj zjutraj, sta sodelovala tudi dva policijska helikopterja in specializirana skupina policistov z izurjenimi psi. Prečesali so celotno področje med bakovskim gozdom in Steno nad Glinščico, vendar brez uspeha. Speleologi
združenja CAI so se spustili v številne podzemske rove in jame v upanju, da bi našli kako sled za izginulim Fulvi-om. Zaradi teme so morali iskanje prekiniti, kot rečeno pa so. z iskanjem nadaljevali včeraj zgodaj zjutraj. Boja-zerv da se je zgodilo najhujše, je še podkrepilo slabo vreme in nizke nočne temperature, ki so preteklo noč na Krasu dosegle tudi 10 stopinj pod ničlo.
Včeraj zjutraj pa je speleologom končno uspelo. V naravnem rovu, globokem približno 40 metrov — enem
od neštetih, ki se odpirajo v okolici Bazovice — je Fulvio Richter odgovoril na njihove klice. Speleologi so se morali spustiti v rov z vrvmi, vendar so mladeniča brez večjih težav potegnili na dan, seveda premraženega in prestrašenega, a nepoškodovanega. Richter je povedal, da mu je baterijska svetilka odpovedala in da se v temi ni mogel orientirati; verjetno pa ga je tudi prevzel strah, tako da sam ni znal poiskati ustrezne rešitve.
Smrtna nesreča 49-letne Tržačanke
V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj na avtocesti Benetke-Trst na odseku med Palmanovo in Vile-šami, se je smrtno ponesrečila 49-letna Tržačanka Giulia Martino. Avto, v katerem sta se peljala tudi njena 13 in 19 let stara sinova, je upravljala Martinova, ki je iz še nepojasnjenih razlogov izgubila oblast nad volanom, tako da je vozilo zdrvelo s cestišča. Tržačanka je bila pri priči mrtva, sinova pa so prepeljali v bolnišnico pri Palmanovi. Kaže, da nista utrpela hujših poškodb.
za pomembno vprašanje italijanske ustavne ureditve, je še zapisano v brzojavki Slovenske skupnosti.
Posvet o Maksimilijanu: nov pogled na neko življenje
Zgodovina pozna Maksimilijana Habsburškega skoraj izključno po njegovem tragičnem koncu v Mehiki. Toda preden ga je francoski cesar Napoleon III. pregovoril, da je zasedel majavi mehiški prestol, je Maksimilijan že napravil marsikaj takega, kar bi zaslužilo večjo pozornost zgodovinarjev. To je prišlo do izraza v pripravljalnem delu za razstavo »Maksimilijan od Trsta do Mehike«, ki jo je priredila tržaška pokrajina v lanskem poletju. Zdaj pa se potrjuje na tridnevnem posvetu, ki se je včeraj pričel v hotelu Savoia Excelsior v Trstu pod naslovom »Maksimilijan: nov pogled na neko življenje« prav tako v priredbi tržaške pokrajine. Posvet je včeraj uvedla urednica razstave profesorica Laura Ruaro Loseri, na njem pa sodelujejo zgodovinarji in raziskovalci iz Italije, Avstrije, Belgije in Mehike. Ob otvoritvi so udeležence pozdravili predsednik pokrajine Locchi, pokrajinski odbornik za kulturo Harej, tržaški župan Staffieri in predsednik tržaške turistične ustanove Barison. Harej se ni omejil le na priložnostne besede, marveč je opozoril na nekatere plati in dogodke iz življenja Maksimilijana Habsburškega v naših krajih.
Biks v Rojanu
Prijatelja Alessandro Giorgi in Edo-ardo Bignozzi, oba imata 23 let, sta predsinočnjim doživela presenetljivo dogodivščino. Z avtom sta se vozila po Ulici Stock v Rojanu, ko jima je nenadoma presekal pot neki kuža. Giorgi je sunkovito zavrl in se ognil psu, toda zadeva ni bila po godu njegovemu gospodarju, ki je začel žaliti mladeniča. Kot da ne bi to bilo dovolj, je nato odprl vrata in zvlekel voznika na cesto, kjer ga je premikastil. Nato je "zbiksal" še Bignozzija, ki je šel prijatelju v bran. Fanta se bosta morala zdraviti nekaj dni, nasilnega gospodarja pa policija še ni izsledila.
5. 3. 1983
Ob 4. obletnici smrti
5. 3. 1987
Virgila Tula
(ŽILKA)
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Mačkolje, 5. marca 1987
Razgovor z Nikom Sirkom in Ivom Lešnikom
Moški zbor Vesna se v obnovljeni sestavi pripravlja na nastop na »Primorski poje«
Bliža se čas, ko bo stekla že tradicionalna revija pevskih zborov Primorska poje.
Med zbori, ki bodo nastopili na največji reviji pevskih zborov z obeh strani meje, bo tokrat tudi moški pevski zbor Vesna. Zbor je vrsto let nastopal na reviji pod vodstvom požrtovalnega in neumornega pevovodje Frančka Žerjala. V letu 1985 je prišlo do krajše prekinitve delovanja zbora, ki je v obnovljeni sestavi začel lani ponovno delovati in bo torej med zbori, ki bodo na reviji zastopali zamejstvo.
Obiskali smo pevce v Ljudskem domu v Križu, kjer potekajo dvakrat tedensko vaje; včasih so vaje tudi trikrat v tednu, ko namreč ločeno vadijo posamezni glasovi.
Na razgovor sta bila takoj pripravljena Niko Sirk, odbornik v zboru, in pa sedanji pevovodja Ivo Lešnik. Slednji nam je povedal, da poučuje kot učitelj v Marezigah, da vodi oktet iz Škofij ter da je že vodil tudi moški zbor iz Šmarij. Sedaj se z avtom redno vozi na vaje ter mu je to delo prijetno, čeprav je potovanje sem in tja večkrat utrudljivo.
Niko Sirk nam je nato povedal nekaj o tem, kdaj je zbor obnovil svojo dejavnost. Bilo je to prav marca lanskega leta. To se pravi, da deluje zbor v novi sestavi leto dni. V tem času je že imel nekaj nastopov, in sicer v Pliberku na Koroškem na reviji »Pesem ne pozna meja«, lani junija je nastopil na zaključni prireditvi domačega kulturnega društva, septembra pa je bil na gostovanju v Gribljah v Beli krajini, s katerimi je zbor tudi pobraten. Zadnji nastop je imel letos konec januarja na prazniku ob včlanjevanju v VZPI-ANPI v Križu.
»Naš kriški zbor je bil že od nekdaj poznan po velikem številu nastopov, tako na vseh domačih prireditvah, pa tudi drugod. Sedaj šteje zbor 30 pevcev, polovica teh je mladih, torej takih, ki se še niso bavili s petjem in ki se morajo seveda marsičesa naučiti. Tako je sedaj naša glavna skrb prav učenje ter priprava solidarnega programa, povezanega z narodno, borbeno, pa tudi umetno pesmijo, s katerim se
nameravamo predstaviti na letošnji reviji »Pesem ne pozna meja«, ki bo prvo nedeljo junija v Trebčah; sodelovali pa bomo tudi na drugih prireditvah doma in v drugih društvih. Za konec sezone pripravljamo še naš zaključni nastop, na katerem bo nastopil tudi domači dekliški pevski zbor.«
Pevcev je sedaj 30, njihova starost pa gre od 20 pa vse do 70 let. Bi bilo mogoče to število pevcev še povečati?
»Še je v naši vasi mladih, ki bi lahko pristopili k zboru. Najboljša propaganda za to bo seveda kvaliteta zbora. Če bomo dobro peli, bo morda še kdo k zboru pristopil in tega bi bili seveda vsi zelo zadovoljni.«
Kaj pa pripravljajo za nastop na reviji »Primorska poje«, smo ju še vprašali. V študiju imajo pet pesmi, sta nam povedala, in sicer ljudsko »Ko so fantje«, Berdovičevo »Bosansko kolo«, Jakoba Ježa »Rasti mi rasti«, Frana Venturinija »Pesem talcev« in Ivana Rijavca »Ob Kolpi«.
Kako ste kaj zadovoljni s svojimi pevci, smo vprašali pevovodjo Lešnika.
»Moram reči, da so še kar redni na vajah. Začetek je bil morda nekoliko težaven, zaradi pristopa novih pevcev. Sedaj so se že začeli posamezni glasovi dobro zlivati in se medsebojno povezovati. In ker razpolagajo pevci tudi z dobrimi glasovi, upam, da bo delo dobro potekalo in da bo zbor uspel.«
Niko Sirk je s svoje strani poudaril zadovoljstvo pevcev s pevovodjem, ki zna biti tudi strog, če je to potrebno, a to vedno, je pristavil, v želji, da bi se nivo petja izboljšal.
»Še to bi hotel povedati ob koncu razgovora,« je dejal Niko Sirk. »Pred koncem letošnje sezone bi namreč želeli pripraviti večer, posvečen Frančku Žerjalu, ki je kar 36 let vodil kriški moški pevski zbor. Prav gotovo je eden redkih, ki so toliko let stalno vodili isti zbor. Zato bi se mu želeli s takšnim večerom vsaj nekoliko oddolžiti za vse to njegovo delo.«
N. L.
Šentjakobski šolarji so zvedeli marsikaj novega o kraški flori
Prejšnjo soboto so se šolarji osnovne šole Josip Ribičič od Sv. Jakoba lahko nagledali diapozitivov o kraški flori ter sledili izčrpni in zanimivi razlagi prof. Marinke Pertotove, ki je bila pri njih v gosteh. Čeprav so mali učenjaki prepričani, da poznajo vsa drevesa in cvetje, ki uspeva v naših krajih, so na sobotnem predavanju zvedeli še veliko novega in neznanega. Da je bilo zanimivo, pa priča gornja slika
KD Rdeča zvezda
vabi ob dnevu žena na
KRSTNI KONCERT
ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda, ki bo v soboto, 7. t. m., ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sledil bo zabavni večer z ansamblom Furlan in narečnim pesnikom Atilijem Kraljem. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. t. m., ob
20.30	bo v gledališču Rossetti nastopila skupina OUARTETTO ALLEGRI.
SKD Tabor - Prosvetni dom - OPENSKI GLASBENI VEČERI. Jutri, 6. marca, ob 20.30 KONCERT DUA TARABOC-CHIA - SOUADRITO (klavir štiriročno). Na sporedu: Schubert, Brahms in Faure. Vabljeni!
razstave
v galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	Krožku za trgovino in turizem -
Ul. S. Nicolo 7 - bodo jutri, 6. t. m., ob 19. uri odprli razstavo slikarja Lucia COV-RE.
V	galeriji AL BASTIONE - Ul. F. Ve-nezian 15 - bo do 13. marca na ogled razstaya treh umetnikov: F. BERNINIJA C. FUCHSA IN C. GALLA.
V	galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 5. marca
HADRIJAN
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.56 Dolžina dneva 11.19 — Luna vzide ob
8.50	in zatone ob 24.00.
Jutri, PETEK, 6. marca
STANA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.27 najnižja -28 cm, ob 12.07 najvišja 8 cm, ob
17.20	najnižja -18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka -2 stopinji, zračni tlak 1024 mb narašča, veter vzhodnik-severovzhodnik, burja, s posameznimi sunki do 35 km na uro, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje zelo razburkano, temperatura morja 6,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesco Sinicco, Al-berico Celano, Anna Acguisto, Roberta Chirani, Ester Pinna, Barbara Balzano, Marco Da Prat.
UMRLI SO: 69-letni Adolfo Zule, 78-letna Francesca Cociani, 16-letni Rodolfo Maschio, 81-letni Giovanni Granata, 82-letni Giacomo Strain, 90-letna Giustina Mihalič, 84-letna Anna Belletich, 66-let-na Filomena Radin, 67-letni Francesco Škerjanc.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2. marca, do sobote, 7. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ZAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Teatro Slabile iz Bočna ponovil delo D. VVassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odre-. zek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Jutri ob 20. uri (red B/H) druga predstava Respighijeve opere LA FIAMMA. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Maestrini.
V soboto ob 17. uri (izven abonmaja) pred-stava Puccinijevih del LE VILLI in GIANNI SCHICCHI. Dirigent T. Severini, režiser F. Crivelli. Ponovitev v nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri (red D).
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Rosa L., dram., ZRN 1986; r. Margarethe Von Trotta; i. Barbara Sukowa, Daniel 01brychsky.
EXCELSIOR II - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 52 gioca o muori, krim., ZDA 1986, 114'; r. John Frankenheimer; i. Roy Scheider, Ann Margret.
G RATTACIELO - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986; r. Peter Fa-irman; i. Paul Newman, Tom Cruise.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Adolescenti voglise, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 II collegio delle su-persexy, porn., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. VValt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Superfantozzi, kom., It. 1986, 95'; r. Neri Parenti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
ALCIONE - 16.00, 22.10 La rosa purpu-rea del Cairo, dram., ZDA 1985; r. Wo-ody~Allen; i. Mia Farrow, JefL Daniels, Danny Aiello.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Fenomeni paranormali incontrollabili, fant.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Mona Lisa, dram., VB 1986, 104'; r. Neil Jordan; i. Bob Hoskins, Čathy Tyson.
RADIO - 15.30, 21.30 II sesso sulle lab-bra, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD L Grbec priredi v soboto, 7. t. m., ob 18. uri DRUŽABNI VEČER OB 8. MARCU. Ob 20.30 govor Brede Pahor in nastop pevske skupine SOVODENJSKA DEKLETA. Vljudno vabljeni!
Glasbena matica vabi na klavirski večer, ki bo danes, 5. t. m., ob 20.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Nastopata Marko Ozbič in Claudia Sedmak.
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel priredi v soboto, 7. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku PRAZNIK ŽENA. Na sporedu: modna revija, loterije, kulturni program in ples z ansamblom Lords.
XK tržaška knjigarna
priredi
danes, 5. marcat ob 18. uri
v okviru^ TRADICIONALNEGA SREČANJA S KNJIGO predstavitev knjige I. Žerjal, N. Švara, M. Mislej:
BURJA in KAMNI
O knjigi bo spregovorila prof. Marija Cenda-KIinc.
Na kitaro bo igral Edvard Žerjal.
Vabljeni!
prispevki
V	spomin na prijatelja Mirka Škabarja darujejo za SK Devin:
Boris Zidarič z družino 50.000 lir, N. N.
100.000	lir, Nadja in Pietro Oretti 50.000 lir.
V	spomin na Štefanijo Gombač in na Kristino Batič-Lavrenčič daruje Avguštin Čok 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na prerani grob prijateljice Ede Rudai daruje Lidija Gregori
20.000	lir za OŠ Primož Trubar.
Boris Grgič daruje 60.000 lir za OŠ Primož Trubar.
Viktor Stopar daruje 26.000 lir za OŠ Primož Trubar.
Anica Daneu daruje 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na inž. Stanka Pertota daruje Dario Starc 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na dragega strica Alojza Briščika darujeta Mira in Drago Štoka
20.000	lir za MPZ V. Mirk
Družina Bruno Prašelj daruje 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Nives daruje 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Milke Brišček in Anne Kalin daruje Kristina Grgič
20.000	lir za Skupnost Družina Opčine. Mosenich daruje 15.000 lir za Skupnost
Družina Opčine
Namesto cvetja na grob Marije Jeler-čič por. Prežzi daruje Viktorija Sossi
100.000	lir za cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob Marije Jeler-
čič por. Prezzi daruje Viktorija Sossi
100.000	lir za pevski zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob Marije Jeler-čič por. Prezzi darujeta Pino in Lidija Starc 100.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu.
V	spomin na Antonia Cosme darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Marijo Ban daruje Berta Prašel 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Stanka Starca daruje Anton Pertot 15.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na pok. Angela Prašlja daruje Milka Daneu 15.000 lir za MPZ Glasbene matice.
V	isti namen daruje Ana Martelanc
10.000	lir za MPZ Glasbene matice. Namesto cvetja na grob pok. Karle Pu-
rič vd. Brock daruje Drago Sedmak
30.000	lir za vzdrževanje doma A. Sirk v Križu.
V	spomin na Karlo Mihalič por. Štrajn darujejo svojci 50.000 lir za ŠD Breg.
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, sporoča, da se nadaljuje turnir briškole — treseta. Vpisovanje danes, 5. marca, ob 20.30.
KRUT obvešča udeležence tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 5. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca odprt rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
V	spomin na Karlo Mihalič por. Štrajn darujejo svojci 50.000 lir za Godbo Breg..
V	spomin na Karlo Mihalič por. Štrajn darujejo svojci 50.000 lir za KD Valentin Vodnik.
Ob 29. obletnici smrti dragega moža Rudolfa Mahniča darujeta žena in hči
20.000	lir za KD Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Angela Prašlja
daruje Rožeta 20.000 lir za ZPZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Mirka Škabarja daruje družina Škabar (Repen 167)
15.000	lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Rudolf Škabar (Repen 74) ob plačilu izkaznice daruje 5.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob pok. Danila Ugrina daruje Albin Magajna 20.000 lir za SZ Bor.
V	spomin na pok. Marijo Frasinelli daruje Marija Bukavec z družino 20.000 lir za Cerkveni pevski zbor Prosek.
V	spomin na Stano Repinc daruje družina Repinc 20.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na Marijo Hollstein daruje družina Cvelbar 20.000 lir za Sklad M. Cuk.
Ob 1. obletnici smrti dragega očeta Marja Smotlaka darujeta hčerki Nataša in Vesna 20.000 lir za SKD Tabor, 20.000 lir za Sklad M. Čuk, 20.000 lir za OPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Anamarijo Kalin in na Vanko Bandelj daruje Angela Škerlavaj-Sferzi 10.000 lir za PD Tabor, 10.000 lir' za SD Polet, 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na pok. Dorota Zergola daruje družina Giacomini 10.000 lir za Kulturni center - Lonjer.
V	spomin na pok. Kristino Lavrenčič daruje Jelka Mjot 15.000 lir za Kulturni center - Lonjer.
mali oglasi
PRILETNI upokojenec išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 816502 v večernih urah.
TRGOVSKO podjetje zaposli osebo, veščo uradniškega dela. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio, 34170 Gorica, pod šifro »Izkušen uradnik«.
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajce za rejo in za zakol. Tel. 229285
ZAJČJA farma Dušan .Milič - Repnič prodaja zajčji hlevski gnoj. Tel. 229285.
IMPORT-EXPORT sprejme v službo dinamično osebo, ki obvlada tehniko zunanje trgovine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Import-export«.
DAJEM v najem opremljeno stanovanje v dvonadstropni hiši nebivajočim v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno tri me-
. sece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. (0481) 30890.
OSMICO je odprl Josip Lovriha - Dolina 45.
PROTI IZPADANJU las preparati D ER-BE - VITANOVA. Parfumerija KOZMETIKA 90 - Opčine.
menjalnica
Ameriški dolar............. 1287.—
Nemška marka .............. 708.—
Francoski frank............. 211.50
Holandski florint .......... 626.50
Belgijski frank.............. 33.30
Funt šterling.............. 2010.—
Irski šterling............. 1875.—
Danska krona................ 185.70
Grška drahma ................. 9.10
Kanadski dolar ............ 950.—
4. 3. 1987
Japonski jen................... 7.90
Švicarski frank ........... 841.—
Avstrijski šiling............ 100.40
Norveška krona ............,.	183.50
Švedska krona................ 198.50
Portugalski eskudo............. 8.70
Španska peseta................. 9.60
Avstralski dolar .......... 835.—
Debeli dinar................... 1.80
Drobni dinar................... 1.80
RrlkR BANCA Dl CRED1TO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Veleblagovnica Tolentino
obvešča, da je v teku,
RAZPRODAJA S POPUSTI
OD 30 DO 80%
pri oblačilih za moške in ženske ter pri spodnjem perilu.
TRST
Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600
r
Thema ferrari - udobje in
avtomobil in človek
ivan fiseher
zmogljivosti Superbravo 3 namenjen mladim
Poganja jo 3-litrski osemvaljnik, ki zmore reci in piši 215 KM pri 6750 vrtljajih v minuti. Ljubiteljem avtomobilov je to zadosten podatek, da uganejo, o katerem avtu govorimo. Gre seveda za themo ferrari, ki so jo predstavili septembra lani in ki doživlja, kljub temu daje ne dajejo zastonj (stane namreč okroglih 60 milijonov lir, brez optionalov), velik uspeh, spričo katerega so morali povečati produktivnost.
Zmogljivosti so pač primerne razredu: najvišja hitrost 240 km/h, pa tudi pospeški so izredni. Notranjost je tako izdelana, da ne boste pogrešali svojih domačih usnjenih divanov.
Kljub vsemu pa so tu nekatere malenkosti, ki motijo: tako je na primer treba plačati 260 tisoč lir brisalce žarometov, kar bi pri avtu, ki velja 60 milijonov lir, lahko dali zastonj.
Superbravo 3 je novo Piaggiovo motorno kolo, namenjeno mladim, predvsem tistim izpod 16 let. Težko je 57 kg, poganja ga dvotaktni 49-kubični motor, glavna značilnost pa je, da ima tristopenjski menjalnik
'Osmega marca ne smemo proslavljati samo en dan, temveč čez vse leto!" To je že več let nekakšno geslo italijanskega ženskega gibanja in vseh skupin ali posameznic, ki mednarodnemu dnevu žensk pripisujejo, kljub kritičnim pripombam, neovrgljiv pomen.
Za geslom pa se skrivata dve resnici: prva, ki je spodbudnejša, se protivi zgolj prazničnemu proslavljanju dneva, ki je neprecenljiv mejnik v zgodovini ženskega gibanja; druga skuša zakrivati dejstvo, da je osmi marec postal vse bolj priložnost za sproščeno družabnost ter zatajil svoje ostale značilnosti.
Ob letošnjem osmem marcu, ki ima med drugim nezavidljivo smolo, da je tik za pustom, velikih praznovanj v Italiji niso predvideli. Tudi nekakšne osrednje teme praznovanj v ženskih vrstah niso določili: po eni strani, ker posebej žgočega problema ni (ali lahko skoraj vse probleme ocenimo kot take), po drugi strani pa je vprašanj, ki bolj neposredno zadevajo položaj žensk, precej.
Kot vsa leta prireja tudi tokrat Zveza žensk Italije vsepovsod po državi razna in različno zasnovana praznovanja. Večinoma bodo potekala kot diskusijska srečanja na zastavljeno temo
n rai i_____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo! - L' isola del diavolo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Informativna oddaja: Italijanska kronika
15.30	Informativna oddaja: Glasbila
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Braccio di Ferro
17.25	Rubrika o knjižnih novostih
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Inf. odd.: Odprti prostor
18.25	Filmska oddaja: Coloseum
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film za TV: L'ombra nera del Vesuvio (r. Steno, i. Carlo Giuf-fre, Massimo Ranieri, 4. del)
22.20	Dnevnik
22.30	Informativna oddaja: Esplorando (vodi Mino Damato)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Pretežno delovno vzdušje ob letošnjem osmem marcu
in pa kot veselejše družabnosti. Za 8. marec 1987 je ZŽI izbrala geslo Moč naše različnosti in s tem potrdila veljavnost nekdaj samo feminističnega načela, da je moč žensk v različnosti njihovih kvalitet. Kar tudi pomeni, da je drugačnost lahko vrlina, ne pa nujno napaka ali pomanjkljivost.
Svoja stališča je Zveza strnila v nekaj nikalnih in pritrdilnih stavkih. Ženske so, kot piše na lepaku ZŽI, proti nasilju nad žensko in naravo; proti kakršni koli obliki sodelovanja pri mashilističnih obredih izražanja sile in oboroženega nasilja; proti znanosti, ki sj ne postavlja nikakršnih omejitev. Ženske pa so odločno za pravico načrtovanja lastne življenjske usode, za varstvo okolja, za solidarnost, za zdravje, za užitek.
O teh načelih in geslih bodo članice in somišljenice organizacije govorile na raznih srečanjih, ki bodo tudi v naši deželi. Vendar pa bo nekakšna osrednja manifestacija v Trstu sad sodelovanja raznih organizacij in žensk, ki delujejo v političnih strankah. Na pobudo žensk, ki so bile izvoljene v pokrajinski in v razne občinske svete na Tržaškem, bo v soboto dopoldne 7. marca na tržaški občini okrogla miza na temo: Ženske in delo - problemi in perspektive.
O ženskem zaposlovanju oziroma o neprecenljivem viru, ki ga za gospodarstvo predstavljajo ženske, govori tudi koordinacijski odbor žensk, ki so včlanjene V sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL. Ob letošnjem osmem marcu so sindikalistke izdelale kratek
pregled najnujnejših posegov na zakonodajni ravni, zato da bi končno lahko prešli v fazo tako imenovanih pozitivnih akcij. Seznam obsega vsega pet točk, dokument pa so naslovile na italijanski parlament.
Na prvem mestu je zahteva po spremembi nekaterih določil zakona o enakosti na delovnem mestu in sicer tistih, ki se nanašajo na tako imenovano posredno diskriminacijo. Pod drugo zahtevajo odpravo obveze, da samo vsaka posamezna ženska more in mora dokazati, da so jo diskriminirali. Tretja se nanaša na sklepanje delovnih pogodb, ki bi moralo upoštevati načela pozitivnih akcij, četrta točka pa predvideva, da bi vnašanje pozitivnih akcij veljalo tudi kot kazen, ko pride do dokazane diskriminacije. In
današnji televizijski in radijski sporedi
^ RAI2	[
11.15	Informativna oddaja: Monografije (2. del)
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Inf. odd.: Dnevi in zgodovina
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -II dottor Romer e 1’uomo delfan-no
19.40	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: lo sono Valdez (vestern, ZDA 1970, i. Burt Lancaster, Su-san Clark)
22.00	Informativna oddaja: Moda in vse, kar ustvarja običaje
22.30	Dnevnik - športne vesti
23.45	Film: Charlie Chan e Falibi oscuro (akcij., ZDA 1946, r. Phil Karlson, i. Sidney Toler, Benson Fong, Martan Moreland)
[	RAI 3	j
12.00	Informativna oddaja: Človek v vesolju (6. del)
12.30	Informativna oddaja: Le montag-ne rocciose
13.00	Informativna oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: Tamero sempre (kom., It. 1943, r. Mario Camerini, i. Alida Valli, Gino Cervi, Antonio Cen-ta)
17.00	Šport: kolesarstvo
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Izobraževalna oddaja: Otrok
20.30	Film: Morte a Venezia (dram., It. 1971, r. Luchino Visconti, i. Dirk Bogarde, Silvana Mangano, 1. del)
21.40	Dnevnik
21.45	Film: Morte a Venezia, 2. del
22.50	Filmske novosti
22.55 Dnevnik
23.25	Dokumentarna oddaja: Za Luc-hina Viscontija - II grande ser-raglio (7. oddaja)
:	RTV Ljubljana
10.05	TV mozaik: Filmska izrazna sredstva - Gibljiva slika
10.50	Slovenski kratki film
11.05	Film: Pomladna simfonija
16.35	TV mozaik (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Otroška oddaja: Z besedo in sliko - Nana, mala opica, 1. del Viharna noč
17.45	Dokumentarna oddaja: Bilo je... portret Josipa Ribičiča
18.25	Informativna oddaja: Zelena straža
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Šp., r. Rafael Moreno Alba, i. Amparo Rivelles, Euse-bio Poncela, 3. del)
22.15	Dnevnik
22.30	Dokumentarna serija: Mir in < razorožitev - So alternative -Norveška (14. del dokumentarne nadaljevanke OZN)
končno peta, ki zahteva uveljavitev vloge "svetnika enakosti", se pravi tiste pravne osebe, ki bi res lahko vplivala na vključevanje žensk v delovni proces.
Precej delovno je razpoložena tudi Komisija za uveljavljanje enakopravnosti med pripadniki obeh spolov pri predsedstvu vlade. V nedeljo, osmega marca, bo v Palači Chigi srečanje o položaju žensk v Evropi ob 30-letnici Evropske gospodarske skupnosti. Isti dan bo komisija predstavila opravljeno delo po italijanski državni televiziji: tokrat bodo senatorka Marinucci in njene sodelavke gostje oddaje Piccoli fans, ki jo za drugo mrežo vodi Sandra Milo, kar verjetno ni najbolj posrečena izbira voditeljev RAI.
Poleg teh pa je komisija predvidela še vrsto drugih pobud, ki so v prvi vrsti namenjene valorizaciji žensk, ki so se uveljavile na delovnem mestu, predstavitvi primerov uresničevanja pozitivnih akcij in pa vlogi žensk v javni upravi. Iz povedanega je dovolj jasno razvidno, da so se razne organizacije in skupine letos odločile prvenstveno za zelo delovno proslavljanje mednarodnega dneva žensk, tudi v prepričanju, da se je navada veselega praznovanja že dovolj trdno ukoreninila.
[jP) TV Koper___________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored z risankami, nanizankami in dokumentarcem
18.00	Nadaljevanka: f cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
MILAN — S turističnega sejma DOBERDOB — Pokopali smo pusta TRST — Začel se je ciklus za mladino gledališča La Contrada
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Film: Borman (dram., r. J. Hux-ley, i. Robert Kent, Liana Orfei)
22.10	TV Vsedanes
22.20	Športna oddaja
22.50	Nadaljevanka: I miserabili (V. Hugo, r. Robert Hossein, i. Lino Ventura, Jean Carmet, 1. del)
L (jjl CANALE5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
10.20	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 ILpran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Papa, ma che cosa hai fatto in guer-ra? (kom., ZDA 1966, r. Blake Edwards, i. James Coburn, Dick Shawn)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
1 ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanka: La valle dei pini
15.20	Nanizanka: Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45 Kviz: II gioco delle
coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film:	Tom Jones
(pust., ZDA 1963, r. Tony Richardson, i. Albert Finney, Susan-nah York)
22.25 Film: Scandalo del ranch (vestern ZDA 1982, i. Jeff Bridges)
1.15	Nanizanka: L'ora di Hitchcock
^§) ITALIA1
8.35 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Battaglia privata (dram., ZDA 1980, r. Robert M.Lewis, i.
Jack VVarden, Anne Jackson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Giochi d'estate (kom., It. 1984, r. Bruno Gortini, i. Karina Huff, Massimo Ciavarro)
22.30	Filmska rubrika
23.25	Film: Danton (dram.,
Fr. 1982, r. Andrej Waj-da, i. Gerard Depar-dieu, VVojciech Pszoni-ak)
1 TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Vite ruba-te
15.00	Rubrika: D come don-ne
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Voltron-Transformens
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Diego al cento per cento
20.30	Film: Pronto ad ucci-dere (dram., 1976, r. Franco Prosperi, i. Ray Lovelock, Elke Som-mer, Martin Balsam)
22.20 Šport: Catch
23.25	Filmska rubrika: Tut-tocinema
24.00	Nočni film
| ^ TELEFRIULI
13.00	Rubrika o medicini
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.00	Dražba: II tappeto ori-entale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.25	Oddaja o plesu
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarec: Bella Italia
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
[ teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Diskorama, Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: mešani zbor Lunds Kammarkdr iz Ludna; 18.00 Četrtkova srečanja: Iz snežniških gozdov na balkanski Jug - spomini Alojza Zidarja; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila, 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce, 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije;14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja, 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršič; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer;
21.45	Melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno, 23.05 Popevke, 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila, 6.00 Glasba za dobro jutro, 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis, 8.00 Prenos Radia Lj, 13.00 Na valu radia Koper;
13.40	Glasbeni utrinki iz zamejstva: tržaške, beneške in rezijanske ljudske v izvedbi slovenskih pevskih zborov,
14.40	Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Popoldanski koncert; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila, 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan, 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna,
10.10	Otroška oddaja: L aguilone; 10.35 Vstop prost, 11.00 Su e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia, 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.35	Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Laguilone (pon.), 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zborovsko petje,
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Skavtska oddaja - Jambury, 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; oddaje povezuje glasba.
Prizadevanja za polno ovrednotenje mejnega prehoda Vrtojba-Štandrež
Nova Gorica uspešno razvija stike in sodelovanje s sosednjo Gorico in drugimi območji čez mejo v Italiji. Njena dejavnost na tem področju je dosegla tako velik obseg in razsežnosti, da je povsem utemeljena ocena, ki jo je med nedavnim srečanjem predstavnikov novogoriške in goriške občine izrekel jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin, da namreč stiki med obema mestoma oziroma občinama predstavljajo barometer odnosov med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino oziroma med Jugoslavijo in Italijo.
Na seji občinske komisije za stike z zamejstvom v Novi Gorici, ki je bila v ponedeljek,.so sprejeli program stikov in sodelovanja s sosednjimi obmejnimi območji na Goriškem in tudi drugod v tujini. Prizadevajo si zlasti, da bi konkretno vsebino dobili predlogi in zamisli, ki jih na raznih ravneh ponavljajo že mnogo let, zadevajo pa gospodarsko sodelovanje. Zdaj kaže, da je realno pričakovati in mogoče doseči, da bi obe sosednji mesti, Nova Gorica in Gorica, uskladili svoje napore za popolno ovrednotenje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba- Štandrež. Na tem prehodu naj bi izpopolnili infrastrukture, to je povezali tovorno postajališče (avtoport) na italijanski stra-
ni z blagovnomanipulativnim središčem, ki ga na jugoslovanski strani prehoda oblikuje podjetje za zunanjo trgovino »Primorje—export« iz Rožne doline. Obstaja tudi skupna volja in cilj obeh občin, da bi mejni prehod Štandrež-Vrtojba dobil status carinske cone, kot okno v svet in na mednarodna tržišča.
Na omenjeni seji komisije za stike z zamejstvom občine Nova Gorica je sodeloval tudi svetovalec predsednika Izvršnega sveta (vlade) Slovenije za gospodarstvo, ki 'ga obravnavajo Osimski sporazumi, Milan Vižintin. Povedal je več novosti in podrobnosti o gradnji tako imenovanih Osimskih cest. Potrdil je, da bodo obe cesti, torej tisto proti mejnemu prehodu Fernetiči in avtocesto čez Vipavsko dolino do državne meje na prehodu Vrtojba, začeli graditi prihodnjega maja ali junija. To bosta avtocesti s po štirimi stezami in širine okoli 20 metrov. Zdaj pospešeno izdelujejo urbanistične načrte ter strokovno-tehnično dokumentacijo. Z deli bodo začeli hkrati pri Razdrtem za trasi proti Sežani in Novi Gorici, in pri mejnem prehodu Vrtojba. Obe cesti bosta potekali po povsem novih trasah, skupaj bosta dolgi okoli 70 km, zgrajeni pa bi bili do konca leta 1991.
Glede stroškov je bilo rečeno, da jih bosta pokrili Jugoslavija in Italija, vsaka polovico, v Jugoslaviji bodo zbirali sredstva iz prispevkov, ki jih bodo plačevali kupci'bencina po vsej državi, Italija pa naj bi nudila posojila ob ugodnih pogojih. Podrobnosti omenjene finančne konstrukcije določajo v teh dneh, pri čemer naj bi sodelovala tudi ustanova Avtovie Venete iz Furlanije-Julijske krajine. Milan Vižintin je dejal, da imajo v Jugoslaviji dovolj gradbenih zmogljivosti in usposobljenih delavcev za takšen podvig, kot bo gradnja Osimskih cest. Realno pa je pričakovati, da bodo pri gradnji sodelovala tudi razna italijanska podjetja, glede na to, da bo Italija sofinancirala gradnjo.
Milan Vižintin je v pogovoru s člani občinske komisije za stike z zamejstvom v Novi Gorici še dejal, da bodo za cesto Kozina-Reka, ki je tudi predvidena v Osimskih sporazumih, letos izdelali študijo o njeni trasi. Vendar naj bi bila tudi ta avtocesta zgrajena do leta 1991. Stroški za zgraditev vseh treh tako imenovanih Osimskih cest bodo predvidoma znašali okoli 300 milijonov dolarjev.
MARJAN DROBEŽ
Komemoracija pred oskrunjenim partizanskim spomenikom v Podgori
Pred partizanskim spomenikom v Podgori, ki so ga v noči od sobote na nedeljo pomazali s protislovenskimi gesli, tako kakor stavbo šolskega doma v Križni ulici, je bila v torek popoldne, na pobudo slovenskih pokrajinskih svetovalcev in VZPI-ANPI krajša slovesnost, ki so se je udeležili, poleg domačinov, tudi predstavniki borčevskih organizacij in drugih ustanov. Nesmiselno in podlo početje, ki se v zadnjem času stopnjuje, so v kraj-
šem nagovoru obsodili pokrajinski odbornik Mirko Špacapan ter svetovalca Silvino Poletto in Jože Cej. Slednji je na komemoraciji, ki pomeni omikan, a odločen odgovor na fašistična in nacionalistična izzivanja, predstavljal tudi SKGZ.
Omeniti velja še, da je občina poskrbela, da so žaljive napise takoj odstranili .
Danes in v petek pokrajinski svet
Goriški pokrajinski svet se bo sestal danes ob 17. uri in nato spet jutri ob isti uri. Na današnji seji bo predsednik, vsaj tako izhaja iz dnevnega reda, odgovarjal na številne interpelacije. Med drugim bo odgovoril na interpelacije, ki so jih glede predlagane razširitve Manifatture Goriziane predložili predstavniki PSI, KP in KD. Predvidoma bo prav v zvezi s tem vprašanjem precej besedi, saj je občina Sovodnje s pismom 28. februarja zahtevala takojšen sklic vseh strank petčlanske koalicije, KPI, sindikatov in predstavnikov strokovnih združenj in drugih ustanov, da se dokončno razjasnijo odgovornosti in obveze vsakega od partnerjev.
Občinski svet jutri v Sovodnjah
Sovodenjski občinski svet se bo sestal jutri ob 20. uri. Poleg drugih vprašanj naj bi odobrili pravilnik o delovanju občinskega grezničnega omrežja, izvršilni načrt za tretjo skupino del grezničnega omrežja, kriterije za dodeljevanje zazidljivih parcel v obrtniški coni, poveritev naloga za izdelavo variante št. 9 k SRN in odobrili izid javnega natečaja za mesto redarja.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
-- 3-11-11
Razkrite strehe in podrta drevesa Mraz uničil zelenjavo na tržnici
Ni nam do tega, da bi pretiravali, vendar take burje, kakor je pihala v torek na Goriškem že dolgo ne pomnijo. Letošnji pust bo zato marsikomu ostal v spominu. Vreme se je včeraj znatno izboljšalo, predvsem pa je pojenjala burja.
Včeraj je bilo mogoče tudi ugotoviti posledice orkanskega vetra, ki je lomil drevesa, trgal telefonske žice in električne vode ter odkrival strehe. Na bolj izpostavljenih mestih ni ene hiše, ki ne bi utrpela škode na ostrešju. Goriški gasilci so imeli polne roke dela z odstranjevanjem polomljenih televizijkih anten, žlebov, pretrganih žic itd.
Posebno močna je bila burja med goriškim letališčem in Gabrjami, kjer je na razdalji kakih treh kilometrov zruvala kar nekaj dreves. Na tem področju je orkanski veter opravil z vsemi reklamnimi napisi ob cesti. Poškodovane so bile tudi nekatere javne zgradbe. Nekaj škode je na novem ostrešju šole v Rupi. Na -območju Sovodenj je v torek prišlo do večkratnih prekinitev električnega toka.
Podoben je bil položaj tudi drugod, o čemer smo sicer že poročali.
Za ta letni čas nenavadna ohladitev je imela tudi drugačne posledice. Tako so včeraj dopoldne zelo odločno protestirali prodajalci sadja in ze-
lenjave na goriški pokriti tržnici. Zaradi mraza (v torek ponoči so namerili okrog osem stopinj pod ničlo) je bilo uničeno precej zelenjave in sadja. Včeraj zjutraj so bili primorani delati v skrajno neprimernih pogojih.
Odločili so se za oster prostest na županstvu. Tržnica pa je bila dobro •uro zaprta. Župan Scarano je zagotovil, da bodo z dodatnim posegom skušali zagotoviti boljše pogoje za delo. Tako naj bi poskrbeli tudi za ogrevanje. Ob tem velja pripomniti, da so za prenovo tržnice pred nekaj leti uporabili precejšnja denarna sredstva Goriškega sklada, poskrbeli za zasteklitev in izgradnjo nove ribarnice.
Ni pa bilo, kot kaže, rešeno vprašanje ogrevanja prostorov.
Nezgodna kronika
V prometni nesreči, zgodila se je včeraj okrog 11. ure na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem, v predmestju Tržiča, se je huje ranila 61-letna kolesarka Pierina Relato iz Tržiča, Ul. Cartaccio 13. Kolesarko, ki je menda s stranske ulice zapeljala na pokrajinsko cesto, je z avtom zadel 56-letni Gastone Cimitan iz Šta-rancana. Ob trčenju je ženska zado-
V Doberdobu množično ganljivo slovo od strica Lovreta in pustnih norčij
Ves Doberdob, žalujoče hlape iz bližnjih kraških vasi, iz Laškega in drugih krajev na Goriškem, pa še iz Furlanije, Postojne, Prvačine, Ozeljana in Nove Gorice ter visoki pustni dostojanstveniki iz Beljaka in Celovca so včeraj pospremili na zadnji poti Strica Lovreta. Žalni sprevod je krenil iz osmice žejnih v Doberdobu in obredel vso vas, od osmice do osmice in skozi vsako gostilno, kjer je bilo za pogrebce plačanih kar precej litrov belega in črnega vina.
Pod strogim nadzorstvom pogrebnega podjetja Pepija Kobaldija je na čelu sprevoda za pokojnim vzklikala doberdobska mladina, sledili so venci vaških klap in domača godba, ki je z
občutkom in vso resnobo trenutka izvajala najbolj žalostne gostilniške motive svojega repertoarja. Pred truplom pokojnika je dostojanstveno korakal prevzvišeni bonsinjor Stanko Kosič, ki so ga obdajali visoki prelati.
Za mrtvim Lovretom, ki mu je izpod suknjiča štrlel izvod našega dnevnika iz hlač pa... neobjavljivo, je neutolažljivo ihtela potrta vdova. Večkrat se je ubožica sesedla, a vsakokrat so se našli dobrosrčni ljudje, ki so jo pospremili do najbližje gostilne in ji pomagali spet k sebi. Žalost so z vinom potešili tudi vsi drugi pogrebci. Nekateri so imeli rdeče in izbuhle oči, vendar ne toliko zaradi joka, pač pa zaradi neprespane noči.
Lovretova zadnja pot je iz gostiln nato peljala še do javne tehtnice, da bi ugotovili pravo težo pokojnika. Medtem ko je lani tehtal nekaj manj kot 120 kilogramov, je tehtnica pokazala, da je Lovre letos dosegel že skoraj 420 kilogramov. Bonsinjor Kosič je obrazložil, da je za to kriv AIDS, Zaradi katerega je Lovre letos umrl, in druge grdobije, ki jih je počel v svojem življenju.
Višek pogrebnega obreda je nato bil pred odrom, ki so ga postavili sredi vasi. Kardinal Kosič je prebral obredne litanije in si nato privoščil nekatere občinske može (ti naj raje razpravljajo o pomembnejših problemih in pustijo Lovreta po pustu pri miru), domačo hranilnico (kjer je vsakomur na voljo denar po ugodni ceni), čuvaje javnega reda in druge. Nato je podelil diplome in pokale gostom in predstavnikom ustanov. Med temi je za »vztrajno laganje« prejel diplomo tudi Primorski dnevnik. Za izkazano čast smo se seveda zahvalili, v upanju da bomo še naprej vredni nezaupanja in kritik naših bralcev.
Po teh slovesnih trenutkih je prišlo do ganljivih trenutkov dokončnega slovesa od strica Lovreta. Po tristoletni tradiciji je zgorel pred pisano množico, z njim pa je ogenj pobral tudi vse šale, norčije in zabavo letošnjega pusta. Toda ne bojte se, nič ni dokončnega. V pogrebnem sprevodu so na zarjavelem vozičku že peljali naslednika, malega Lovreka, ki bo tudi sam postal Lovre leta 1988.
bila zlom desne piščali in leve pete ter razne druge poškodbe. Ozdravela bo v štiridesetih dneh.
Podobna nesreča se je nekaj zatem zgodila v Selcah, kjer je bila laže ranjena 67-letna Nilde Zorzenon iz Ronk, Ul. Fornace. Žensko je oplazil avtomobil, ki ga je upravljal 61-letni Stanko Gergolet iz Doberdoba, Rimska ulica 1. Zorzenonovo so v bolnišnici pridržali na zdravljenju za 15 dni.
Razpečevalske niti do Veneta
Pred časom smo poročali o aretaciji treh oseb s Tržiškega zaradi posesti in preprodaje mamil. Pred kratkim pa so, kot kaže, policijski organi izsledili pravcato mrežo razpečevalcev, ki je imela veze kar v štirih pokrajinah naše dežele in sosednjega Veneta.
Policija je aretirala v raznih krajih enajst oseb. Med temi sta tudi 22-let-ni Riccardo Rigo iz kraja Rossago v pokrajini Treviso in 20-letni Giovan-ni Fonti iz Fontanafredde pri Pordenonu, ki naj bi bila glavna organizatorja razpečevanja in dobavljanja mamila.
O zaključku dolgotrajne preiskave so poročali včeraj, na tiskovni konferenci v Pordenonu. Tamkajšnji preiskovalci so imeli na seznamu osumljencev tudi 20-letno Eleno Ocretti iz Poljana, 24-letnega Alessandra Furlana iz Pierisa in 22-letnega Alessandra Furlana iz Turjaka.
Ni jih bilo treba posebej iskati, saj so jih agenti tržiškega komisariata že pred časom aretirali, v predmestju Tržiča, ko so pri njih našli približno deset gramov heroina in precizno tehtnico.
GORICA KINEMA R. Benigni, J. Lurie, T. Waits v:
»D0WN BY LAW«
režija: Jim Jarmush
Kulturni dom, nocoj ob 20.30
kulturni dom
Gorica kinema 87. Nocoj ob 20.30 predvajanje filma »Dovra by Law«. Režija Jim Jarmush, nastopajo Roberto Benigni, John Lurie, Tom Waits. Prireja Kinoate-Ije.
razne prireditve
KD Oton Župančič v Štandrežu priredi v soboto, 7. t. m., ženski praznik. Vpisuje do petka Marta Zorn v Klancu.
Zenski odsek Števerjan vabi v soboto, 7. marca, ob 20. uri v dom na Bukovju na družabno srečanje ob dnevu žena. Rezervacije pri Darinki Mikluš (tel. 884143) in Danici Mizerit (tel. 884110).
Ženski odsek KD Danica na Vrhu priredi ob 8. marcu večerjo v gostilni Devetak na Vrhu v soboto, 7. marca, ob 19.30. Prijave v trgovini pri Marjeti na Vrhu.
Zenski odsek KD Jezero v Doberdobu prireja ob mednarodnem ženskem prazniku jutri, 6. marca, ob 20. uri družabnost na sedežu KD Jezero.
KD Sovodnje - Ženski odsek, vabi v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri na prireditev ob mednarodnem ženskem prazniku. Nastopajo mešani pevski zbor, otroški pevski zbor, recitatorji in ritmične skupine OŠ 9. korpusa iz Nove Gorice.
Ženski pevski zbor v Laškem prireja jutri, 6. marca, ob 19.30 v župnijski dvorani v Romjanu večer s predsednikom beneškega KD Studenci, ki bo prikazal diapozitive z motivi iz Benečije.
KD Oton Župančič pripravlja večer poezije, v počastitev praznika slovenske kulture. Prireditev bo 13. marca ob 20.30 v Domu Andreja Budala.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »I love you«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Oltre ogni limite«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Tensione eroti-ca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert pianista Jo-acguina Chucarra.
EKCELSIOR Zaprto.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00-21.15 »The Blues Brothers«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Človek imenovan Buldožer«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
))
FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenzo 15 Tel. 0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOCl IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
Objava štirih dramskih tekstov
Dominik Smole: »Igre in igrice«
___________revije - revije___
Nova revija Agras
Lahko bi celo rekli, da knjiga štirih iger enega od osrednjih sodobnih slovenskih pisateljev oziroma dramatikov, Dominika Smoleta, knjiga preprostega a vendar zgovornega naslova »Igre in igrice«, na novejši način v nekem smislu obnavlja strukturo in zamisel grške tetralogije, se pravi tistih gledaliških iger, ki so najprej postregle s tragično trilogijo, na koncu pa uravnotežile občiren (ritualen) dogodek s satirsko, skorajda burkaško zabavo. Verjetno je malo kulturnih obdobij, ki bi znala tako celovito povezati »sakralno« in »posvetno«, vzvišeno in prizemeljsko; nemara se je to dobesedno, celo v eni sami igri, posrečilo le renesansi oziroma Shakespearu, ki je neponovljivo umel združiti v enem samem večeru dvoje tako različnih pa vendar enako obstojnih zornih kotov, kot sta npr. Hamlet in grobar, ali Lear in njegov norec, Julija in njena dojilja itd. Pri »Igrah in igricah« Dominika Smoleta seveda ne gre za tolikanj izostrene žanre, pa vendar je prerez štirih del dokaj razvidno in tudi plastično ubran v razpon kar najširše različnih pogledov na svet: »Veseloigra v temnem« (1965), »Ljubezni« (1982) in »Zlata čeveljčka« (1982) v mnogo finajših odtenkih in zarisih vendar popotujejo po robu zresnjenosti in zornega kota, ki vidi pač življenje nepreklicno zgoščeno v logične, da ne rečemo zakonite in v nekem smislu kar usodne povezave, »Igra za igro« (1984) pa s svojo obrnjeno variacijo na temo Lizistra-te skorajda dobesedno razplamti razposajeno, razbrzdano satirsko podobo človeka in njegove že kar noro trmaste problematike. — Seveda je iz pričujoče knjige nujno odpadla avtorjeva »Antigona«, eno najpomembnejših del slovenske dramatike sploh, en-
kratna pomenska in pesniška aktualizacija znanega mita svetovne drame in misli, aktualizacija, v kateri Antigona več ne nastopa, je torej aktivna le za odrom, medtem pa pred našimi očmi njena pragmatična in tako rekoč človeško povprečna sestra Izmena vodi bolj z oblastnikom Kreonom, ki jo bo, normalno žensko realnega sveta, seveda upognil z argumenti svojega političnega aparata, kateremu se pač ni posebej priporočljivo zavzeteje upirati.
In o čem govorijo »igre in igrice«? »Veseloigra v temnem« je prelinjena obdelava tistih situacija, ki jih n.pr. podrobneje obravnavata Cankar v svojem Pohujšanju in Grum v svoji Gogi. V nekoliko nenavadnem, prozaičnem ambientu krožijo štirje morilci, vsi čakajo policaje, na prizorišče pride Tujec z nekakšnim intelektualnim, blagim patosom, ki hoče razumeti vsako stvar pod tem soncem, če je pomembna ali ne, vedno išče učene razlage in razlagi.ee za svoje poimenovanja, ki jih v bistvu nihče ne posluša. Igra oziroma igrica izpraznjenega, nemočnega, odtrganega intelektualizma ali humanizma, ki se bo seveda končala tragično ampak brez večje škjo-de in moralne izgube. — »Ljubezni« so TV drama in govorijo o problemu ali temi zakonolomstva, kjer se skrivajoči pari zbirajo v Dolenjskih Toplicah. Toda groza, niti v zakonolomstvu ni več strasti, ni več ognja, vse je mlačno in preinjeno, blazirano, naveličano in dolgočasno, in nemra je največje spoznanje teh naših nastopajočih slehernikov, da ugotovijo, da pač brez ljubezni nobena stvar nima smisla in niti slučajno ne povrne vseh skrbi, ki jih zakonolomstva običajno povzroča. - »Zlata čeveljčka« je na vi-
dez mračna igra o sodnem zboru, pred katerega mora obtoženi samomorilec, torej že mrtvi človek. Obtožba pa se ne nanaša na samomorilski akt, ampak na bizarno obtožbo, da se je menda nesrečnež obesil na ukradeno vrvico za perilo. Sploh je sodna obravnava žaljiva za obtoženo osebo iz več razlogov: spremeni se namreč -kar velja praktično za vse »resne« Smoletove igre, - v razkrivanje stisk vseh tistih, ki bi se morali ukvarjati s primerom drugega ali Idrugih; dolga izpovedovanja, prekinjanje poteka dogodkov z osebnimi izlivi, zgodbami in tožbami, to je kar zgovorna resnica in prispodoba sveta, v katerem »so v stiski vsi, je strah navzoč povsod«. Nekateri pač to dejstvo priznajo, drugi spet ne, in ravno slednji potem podležejo svojim, lahko rečemo (samo) vsiljenim izpovedim in razbremenitvam.
In slednjič je tukaj še »satirsko« »Igra za igro« (1984), ki spreminja pomen Aristolanove Lizistrate: tam se namreč ženske uprejo in odtegnejo svojo ljubezen moškim, ki so preveč vojaki, pri Smoletu pa zato, ker so premalo vojaki, ker sploh niso več moški in ker je zavladal »trdovraten mir«, ki »zaudarja do neba«. Pravzaprav spet poanta na mlačnosti, brezkr-vnosti, omlednosti modernega človeka - vsaj tako sugerira Smole - spet razkrinkavanje ali smešenje takšnega stanja, ki pravzaprav ni veselo in obetavno. - Kot rečeno, se s »satiro« knjiga zaključi, knjiga, ki skorajda mirno in brez velikega poudarka obnavlja zavest o pomembnem delu Dominika Smoleta, delu, ki se je z odrskih deska in ekrana, takole za literarni spomin, prelilo v zapise, liste, tiho in izrazito listanje.
JANEZ POVŠE
IZOLA Grm z bodicami in užitnimi plodovi - to je razlaga imena Agras, ki so ga nadeli reviji za literaturo in kulturo v uredniškem odboru pri zvezi kulturnih organizacij v Izoli. Poldrugo leto po izidu prve številke so v petek zvečer v izolski knjižnici predstavili drugo številko te vsekakor zanimive, predvsem literarne revije.
Medtem, ko so ob izidu prve številke največ časa razmišljali, ali je taka revija (glede na to, da na Primorskem že izjhajajo Primorska srečanja) sploh potrebna, so tokrat več pozornosti namenili vlogi, pomenu in usmeritvi revije Agras.
Frane Goljevšček, glavni in odgovorni urednik nam je v pogovoru povedal, da so Primorska srečanja po njegovem mnenju nemenjena bolj družbenopolitičnim in gospodarskim temam in vprašanjem, medtem, ko naj bi bilo za kulturno in literaturo namenjenega premalo prostora. »Ob začetku smo sicer skušali doseči dogovor z uredništvom, oziroma svetom Primorskih srečanj, vendar iz tega ni bilo nič. Vzpodbudo za tako čliterarno revijo smo dobili v času, ko smo v Izoli večkrat uspešno organizirali srečanja pesnikov in pisteljev začetnikov. Najprej smo jo želeli nameniti njim, potem pa so se naše ambicije večale, tako da smo sodelavce za to revijo začeli iskati po vsej Primorski in tudi zunaj nje. Po izidu prve številke je bil odziv velik, toda polemika o tem, ali je taka revija v tem prostoru sploh potrebna, je marsikomu med nami jemala voljo do dela. To je bil poglavitni razlog, da je druga številka Agrasa izšla šele zdaj. V resnici si prizadevamo, da bi na leto izšla dva do štirikrat, seveda pa je to odvisno predvsem od tega, koliko bo sredstev na razpolago in kakšen bo odziv, tako s strani piscev, kot I tudi bralcev...«
Vsej enkrat na leto bi v posebni prilogi revije radi omenili nekaj prostora za tiste začetnike, ki Še niso objavljali in bi jim revija pomenila nekakšno mentorsko zavetišče. Ob predstavitvi v izolski knjižnici je pisatelj Peter Božič med drugim predlagal tudi, da bi revija Agras imela nekakšno povezovalno vlogo kulture na Primorskem, okoli revije bi se v nekakšnem kulturniškem klubu povezovali (ne samo literarni) ustvarjalci s Primorske, ali vse Južne Primorske.
K drugi številki so povabili tudi nekaj že uveljavljenih slovenskih ustvarjalcev, publicistov in zdaj so v uredniškem odboru že prepričani, da jim je druga številka porecej bolj uspela, kot prva. »Z njo smo se kar približali zasnovi, o kateri ves čas razmišljamo. Za izdajo tokratne številke (v petsto izvodih je tiskana) smo porabili 510 tisoč dinarjev, kar je pravzaprav toliko, kot naj cenejša gledališka predstava. Glede na to, da ta revija vzpodbuja ustvarjalnost avtorjev, kritikov, esejiste v...pe je po našem mnenju porabljen denar zanjo še bolj upravičen, kot če organiziramo gledališko predstavo. Seveda je miselnost, ki prevladuje v krogih, kjer delijo kulturniški dinar, težko premakniti...« razlaga Frane goljevšček.
Tako je druga številka Agrasa že nekoliko rlazdeljena po rubrikah -Goran Gluvič je prispeval dramo, prozni del Franjo_ Frančič in Tatjana Tul, poezijo - Tea Štok, Matevž Gros, Peter Rezman in Goran Filipi, prevode - Alberto Spaini in Nada Gulin, »ozire« -Denis Poniž, »vpoglede« - Jaro Dolar in Vladimir Koren, odzive - Peter Božič in France Goljevšček, ocene pa spet - Franjo Frančič.
BORIS ŠULIGOJ
Drevi »Ta nori dan« v izvedbi PDG
V	Primorskem dramskem gledališču smo pripravili uproizori-tev besedila Petra Turrinija Ta nori dan, ki se prvič pojavlja v jugoslovanskem prostoru. Delo je avtor oblikoval po enem temeljnih del klasične literature, Beau-marchaisovi Figarovi svatbi. Pri tem se je naslonil na Beaumar-schaisovo misel, v kateri le-ta obžaluje, da iz te moralne predloge ni ustvaril krvave tragedije. »Razžaljenemu soprogu, ki mu ne bi bilo imel Figaro,« pravi Beaumar-chais v uvodni besedi k svojemui besedilu, »bi dal v roke meč, s katerim bi na plemenit način, v jezi ljubosumja, zabodel mogočnega pohotneža.«
Predstava torej, ki iz lahkotne komedije preraste v zanimiv obračun z oblastjo.
Besedilo je prevedel Matjaž Šekoranja, režiser je Miran Herzog, sceno in kostume je zasnovala Sanja Jurca, glasbo je napisal Jani Golob, koreograi je Metod Jeras, lektor Srečko Fišer, masko je oblikoval Alan Hranitelj.
V	glavnih vlogah nastopajo: Jože Hrovat, Mira Lampe-Vujičič,
Janez Starina, Nevenka Vrančič, Iztok Mlakar.
Premiera bo drevi ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu.
PETER TJRRINI
TA NORI MN
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Prva Slovenka z doktoratom znanosti
Povsem naravno je, da se ljudje in njihova velika dejanja v zavesti potomcev z leti umikajo čedalje bolj na rob spomina in polagoma tonejo celo v pozabo. Toda vsak narod: Slovenci pri tem seveda ne moremo biti izjema, ima osebnosti, ki ne bi smele biti nikdar pozabljene. To so tisti ljudje, ki store ob uri, ko vsi čutijo, da je treba nekaj napraviti, a nihče ne ve kaj in kako, kaj takega, kar zasuče narodno življenje v novo smer ali pa ga žene po pravi poti naprej. Tako dejanje ni vedno kaka velika politična ali vojna odločitev. Zdi se, da je veliko resnice v izreku nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja, da »tiste misli, ki prihajajo tiho kakor golobje, vodijo svet«.
Takšna misel se nam je nevsiljivo utrnila ob letošnjem spominskem letu dr. Angele Piskernik, vzora slovenske znanstvene in kulturne delavke ob stoletnici njenega rojstva. V našo zgodovino se je vpisala kot znanstvenica izjemnih umskih razsežnosti, kot bojevnica-publicistka, zgodovinarka, javna in kulturna delavka, kot odločna zagovornica ohranitve človekovega okolja, še posebej naravne in kulturne dediščine in kot nepopustljiva branilka pravic slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Zto ne le koroški, temveč vsi Slovenci, dolgujemo tej veliki ženi globoko hvaležnost za njeno življenjsko delo, ki je bilo zelo
Z rimske razstave tapiserije
Bogdan Grom: »Apokalipsa barv«
vestransko po obsegu in vsebini svojega delovanja.
Zajemalo je izredno široko področje naše narodne kulture in prosvete, mladinske in ljudske vzgoje, naravoslovja in varstva narave, da omenimo zgolj poglavitne smeri bogato zasnovanega dela dr. Piskernikove. Vse njeno, vneto in nenehno prizadevanje, je bilo prežeto z globoko, koroški Slovenki lastno ljubeznijo do slovenskega rodu, zlati do naših rojakov na Koroškem. Prav ljubezen do rodne Koroške jo je silila k vsestranskemu delovanju in jo ožarjala s čudovitim sijajem domovinskega čustvovanja. Z enako vnemo osveščenega duha, se je posvečala naravoslovju na njegovem znanstvenem in poljudnoznanstvenem področju. Svoje bogato znanje je vselej rada posredovala mladim in odraslim s kleno pisano in govorjeno besedo. S pristnim domačim izrazom, ki ni mogel in tudi ni hotel skriti sočne živahnosti in sveže moči prijetnega koroškega narečja, je dolga leta prepričevala svoje bralce in radijske poslušalce in jih osvajala z zanimivimi prispevki. Slovenski jezik in slovenski etnični prostor sta našo rojakinjo docela prevzela že v zgodnji mladosti. Bila sta gibalo njenega življenja, hkrati sta ji vtisnila spoštovanja vzbujajoče obeležje plemenite, z globoko srčno in duhovno kulturo, prežete osebnosti. Številni Slovenci in tudi tujci, so poznali in spoštovali njeno dobrosrčno naravo in visoko kulturo, saj pred ljudmi ni nikdar skrivala svojega domoljubnega in naravoslovnega poslanstva, ki mu je posvetila vse življenje. Mnogo je nastopala tudi v javnosti in ne oziraje se na ugodne ali neprijetne okoliščine, vedno in na vsakem mestu izpričevala svojo narodnostno in znanstveno naravnost, stoječ pogosto na braniku slovenske zemlje in njene kulture.
Rojena, 27. avgusta 1886, v trdni slovenski koroški družini v Lobniku pri Železni Kapli, je dr. Angela Piskernik že iz domače kmečke hiše prinesla s seobj veselje do narave, ljubezen do zemlje in vztrajno voljo do dela. Te, ne vsem dane lastnosti, je ohranila še v visokih letih, le da so bile bolj poglobljene in umirjene po težkih življenjskih preizkušnjah.
Nobenega dvoma ni, da so ji rojenice že v zibelko položile dva darova: ljubezen do domovine in ljubezen do narave. Najprej je v letih 1894-1900 obiskovala ljudsko šolo v Železni Kapli, nato pa zasebno učiteljišče pri uršu-linkah v Celovcu, kjer je maturirala 1907. leta. V šolskem letu 1907-1908 je poučevala na učiteljišču in celovški meščanski šoli. Že naslednje leto se je odločila za zasebni študij in z odliko opravila zrelostni izpit na prvi državni gimnaziji v Gradcu. Mladi koroški Slovenki torej ni bila uglajena pot do visokošolskega študija. Vendar si je že leta 1914 na dunajski univerzi kot
prva Slovenka pridobila naslov doktorja naravoslovnih ved, hkrati pa je postala tudi prva Slovenka z doktoratom znanosti. Za disertacijo si je izbrala snov iz anatomije in fiziologije mahov.
Od leta 1916 je službovala v Ljubljani s krajšimi presledki vse do 1950, ko je bila upokojena. Sprva je delala v Deželnem, pozneje Narodnem muzeju, potem pa proučevala prirodopis na gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani. Kot srednješolska profesorica je bila aktivna do novembra 1943, ko je bila zaradi sodelovanja z OF slovenskega naroda aretirana in odpeljana v zloglasno nacistično taborišče Ra-wensbruck. V taborišču je bila tik pred koncem vojne celo med na smrt obsojenimi in je le prihod osvoboditeljev preprečil namere gestapovcev. Žahvaljujoč srečnemu naključju, je dr. Piskernikova tako rekoč v zadnjem trenutku ušla smrti v krematoriju.
Po svoboditvi se je izčrpana in bolehna vrnila v Slovenijo. Kljub temu se je z nepopustljivo voljo lotila svojega znanstvenega dela. Postala je direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani, potem pa referentka za varstvo narave pri Zavodu za spomeniško varstvo Slovenije in pri osrednji republiški zvezi prirodoslov-cev. Vmes je honorarno predavala splošno botaniko na ljubljanski univerzi in na takratni Višji pedagoški šoli. Potem ko je osem let vzorno vodila Prirodoslovni muzej Slovenije, je aktivno delovala vse do leta 1963. Umrla je v Ljubljani, 23. decembra 1967, v visoki starosti 81 let. Bržkone je kar odveč poudarjati, da je dr. Piskernikova posvetila vse svoje življenje delu za Slovence. Znano in dragoceno ni samo njeno publicistično delovanje, še v večji meri je delovala z živo besedo. V letih pro prvi svetovni vojni je opravljala med koroškimi Slovenci pomembne naloge pri ustanavljanju njihovih ženskih društev; dve leti je urejala tudi Priloge Koroškega Slovenca. Veliko je pisala in predavala o Korošcih in o Koroški v obdobju med obema vojnama.
V posredni zvezi s tem delovanjem, je napisala več knjig in slovarjev za pouk nemščine. Več zanimivih poljudnoznanstvenih črtic je objavila v reviji Naš rod, Čas in Ženski almanah. Tudi v Prilogah Koroškega Slovenca najdemo vrsto poljudnoznanstvenih člankov izpod njenega peresa. V zajetni zbirki koroškega ljudskega blaga je prav tako več zanimivih etnoloških in etnografskih spisov dr. Piskernikove. Njene prispevke o socialnih, ženskih in narodnostnih vprašanjih najdemo naposled še v celovškem Miru, v Prilogah Koroškega Slovenca pa so v letih 1925-1926 izhajali njeni eseji o slovenskih pesnikih in pisateljih.
(nadaljevanje prihodnjič)
IVAN VIRNIK
V sinočnjih prvih četrtfinalnih tekmah v treh evropskih nogometnih pokalih
Razburljivo v Beogradu, Inter in Torino brez gola
POKAL PRVAKOV
Četrtfinale	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Bayern Munchen (ZRN) - Anderlecht (Bel.)	5:0	18. 3.		
Besiktas Istanbul (Tur.) - Dinamo K. (SZ)	odi.	18. 3.	—
C. ZVEZDA (JUG.) - Real Madrid (Šp.)	4:2	18. 3.	—
Porto (Port.) - Brondby (Dan.)	1:0	8. 3.	—
			
POKAL POKALNIH PRVAKOV			
Četrtfinale	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Malmo (Šve.) - Ajax Amsterdam (Niz.)	odi.	18. 3.		
Giondis Bordeaux (Fr.) - Torpedo M. (SZ)	1:0	18. 3.	—
Real Zaragoza (Šp.) - Vitoša S. (Bol.)	2:0	18. 3.	—
Lokomotiv Leipzig (NDR) - Sion (Švi.)	2:0	18. 3.	—
			
Četrtfinale	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Dundee United (Škot.) - Barcelona (Šp.)	1:0	18. 3.		
Borussia M. (ZRN) - Vitoria G. (Port.)	3:0	18. 3.	—
TORINO (IT.) - Tyrol Innsbruck (Av.)	0:0	18. 3.	—
Goteborg (Šve.) - INTER (IT.)	0:0	18. 3.	
POKAL PRVAKOV
C. zvezda - Real Madrid 4:2 (3:0)
STRELCI: B. Djurovski v 7. min., Djurovič v 12. min., Cvetkovič v 39. min., Sanchez v 66. in 87. min. (11-met-rovka), Jankovič v 83. min. (11-metrovka) CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Krivokapič, Radanovič, Bračun, Elsner, Jankovič, Djurovič, Djurovski, Cvetkovič, Stojkovič, Mrkela (v 66. min. Pavlovič)
REAL MADRID: Bujo, Chendo, Ca-macho, Salgero, Sanchiz, Gordillo, Solana (v 58. min. Juanito, Michel, Sanchez, Gallego, Valdano SODNIK: Hackett (Angl.); GLEDALCEV: 90 tisoč
BEOGRAD — Crvena zvezda, še edini jugoslovanski predstavnik v evropskih nogometnih pokalih, je odigrala izreden prvi polčas, visoko povedla, si ustvarila še vrsto drugih ugodnih priložnosti in nasploh nadigrala proslavljeno špansko enajsterico. Skoda, da visokega ritma ni obdržala do kraja. Tako so realovci, ki so sicer že v prvih 45 minutah imeli priložnost, da omilijo zaostanek (sodnik jim je dosodil 11-metrovko, vendar je strel Sancheza odlični Stojanovič ubranil), najprej znižali na 3:1. Tedaj so Beograjčani imeli na razpolago 11-metrov-ko, ki so jo uspešno izvedli, a kaj, ko je le 3 minute pred koncem sodnik
znova pokazal na belo piko, tokrat v korist gostov.
Povratna tekma v Madridu bo vsekakor težka, saj je Real še v bližnji preteklosti znal postaviti na glavo še dosti hujše zaostanke. Če pa bo sojenje pošteno in če bo Zvezda igrala na sinočnjem nivoju, pa se tudi zna uvrstiti v polfinale.
__________POKAL UEFA_______________
Goteborg - Inter	0:0
INTER: Zenga, Bergomi, Mandorli-ni, Baresi, Ferri, Passarella, Piraccini, Tardelli, Altobelli, Matteoli, Garlini (v 87. min. Fanna).
SODNIK: Keizer (Niz.); GLEDALCEV: 43 tisoč
GOETEBORG Z neodločenim izidom so bili pri Interju zelo zadovoljni (lani je na primer Barcelona v Goeteborgu prejela tri zadetke) in so prepričani, da si bodo kvalifikacijo zagotovili v povratni tekmi. Da Inter noče nič tvegati, je bilo kaj kmalu jasno, saj je pazil predvsem na obrambo in tudi ko je imel žogo, jo je raje zadrževal na svoji polovici kot da bi nemudoma šel v napad.
Torino - Tyrol	0:0
TORINO: Capparoni, E. Rossi, Fran-cini, Zaccarelli, Junior (v 82. min. Ler-da), Ferri, Beruatto, Cravero, Kieft, Dossena, Comi
"SODNIK: Ponnet (Bel.); GLEDALCEV: 45 tisoč
TURIN — Torino je dal vse od sebe, nasprotnika spravil na njegovo polovico igrišča in ga vseskozi oblegal, a vrata Tyrola, ki jih je branil Jugoslovan Ivkovič, so bila kot uročena. Vendar treba tudi povedati, da Turinčani niso bili niti preveč natančni: v 53.
min. je Comi zapravil 11-metrovko s strelom v drog, Dossena pa je kmalu zatem zadel vratnico. Povratna tekma se torej ne obeta nič kaj lahka, saj je avstrijsko moštvo telesno dobro pripravljeno in urejeno, čeprav je polca-zalo nekaj tehničnih vrzeli.
Konec marca v Zagrebu
Slovo za Petriča
ZAGREB — Konec marca bo v Zagrebu velik mednarodni plavalni miting »Mladost 87«. Na tekmovanju naj bi po zagotovilih organizatorjev, ki delujejo v tesni zvezi z mednarodno plavalno zvezo, nastopilo okoli 200 plavalcev iz raznih evropskih držav. Posebni gostje bodo plavalci iz LR Kitajske. Plavalci tega azijskega velikana nikakor niso več samo folklorna zanimivost. Na lestvicah minulega leta so se pojavili med prvo petdeseterico v skoraj vseh panogah.
Častni gost plavalnega mitinga bo kranjski plavalec Borut Petrič, ki je sicer že dalj časa opustil udejstvovanje na visoki ravni. Nastop na zagrebškem tekmovanju naj bi bila zaključna predstava Kranjčana, ki se bo sedaj tudi uradno poslovil od tekmovanj.
S tekmovalnega vidika bo miting služil predvsem jugoslovanskemu plavanju, ki se intenzivno pripravlja na univerziado.
»Mladost 87« bo ob tehnični vrednosti bistvena preizkušnja organizatorjev, ki pripravljajo svetovne igre študentov.
Boks: smrt mladega Francoza
ROUEN — Francoski boksar Jean-Claude Vinci je pet dni bo izgubljeni borbi, med katero je utrpel dva "knock downa", umrl. Vinci, ki je imel samo 24 let in je boksal v petelinji kategoriji, je srečanje sicer končal na nogah. Prve bolečine, ki so se izkazale kot usodne, so se pojavile samo pol ure po dvoboju.
Priprave na nogometno SP 1990
1400 milijard za šport
Minmi i
:: ::::::::::::::::::::::::




Košarka: italijanski pokal
Scavolini v finalu
SCAVOLINI - BOSTON	106:94
(60:55)
SCAVOLINI: Gracis 3, Magnifico 20, Fredrick 32, Davis 22, Zampolini 11, Costa 18
BOSTON: Colombo 7, Tonut 18, Griffin 28, Ceccarini 3, Cook 14, Care-ra 22, Forti 2
PM: Scavolini 29:34, Boston 19:21; PON: Carera (39); 3 TOČKE: Gracis 1:2, Fredrick 2:3, Davis 3:6, Zampolini 3:5, Colombo 1:3, Griffin 2:4, Cook 2:2, Forti 0:1.
PESARO — S sinočnjim uspehom si je Scavolini priboril pravico do drugega finalnega nastopa v pokalnih tekmah v letošnji sezoni. Potem ko si je zagotovil uvrstitev v finale pokala pokalnih prvakov, si je s sinočnjo zmago proti Bostonu zagotovil še nastop v finalu italijanskega pokala, v katerem se bo 25. t.m. v Bologni pomeril z milanskim Tracerjem.
Sinočnje srečanje se je v bistvu odločilo tri minute pred koncem. Tedaj je bil izid še izenačen (92:89 za Pesa-ro), a Fredrick in tovariši so si z delnim izidom 11:0 zagotovili zmago.
RIM — Ko bi bili Slovenci v Italiji v tesnejši zvezi z "velikim" nogometom, bi že zdavnaj imeli zaščitni zakon. Odlok, ki nakazuje 1400 milijard lir za popravilo stadionov, namenjenim SP 1990, je namreč v senatu prodrl brez zastojev in z veliko večino.
Odlok bo namenil 470 milijard za popravilo ali gradnjo objektov, ki bodo namenjeni SP, slabih 1000 milijard pa bo šlo za manjše objekte, ki naj bi vsaj delno zadostili krvavemu pomanjkanju športnih objektov poljudne zamisli. V glavnem so vsi politiki omenili pozitivnost predvsem slednjega dela tega poglavja. Minister Capria je izrazil željo, da bi se začelo z deli z največjo resnostjo. Senator Canetti, ki je v KPI zadolžen za šport, je omenil precejšnje možnosti, ki se pri tem odpirajo italijanskemu Jugu.
V Bariju, ki bi moral gostiti SP, je medtem zveza za obrambo okolja izdala sporočilo, v katerem obžaluje hitrost, s katero je v političnih krogih dozorel sklep, da se zgradi nov stadion. Zveza omenja povsem drugačen zagon, ko je treba sklepati o šolstvu, zdravstvu, čistoči in drugih uslugah
družbene važnosti. Oporečniki se vsekakor zavzemajo, da bi z nakazanim denarjem zgradili manjše objekte, ki bi pozitivno vplivali na razvoj mladine.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izrekla kazni nogometašem A in B lige v zvezi z nedeljskim kolom prvenstev. V A ligi bodo eno kolo počivali Bonometti (Brescia), Bruno (Como), Contratto (Fi-orentina), Di Gennaro (Verona), Icardi (Atalanta), Pruzzo (Roma), Tassotti (Milan) in Trifunovič (Ascoli). V B ligi sta bila za dve koli izključena De Simone (Catania) in Ipsaro (Piša), za eno pa Benini (Pescara), Bertozzi (Vicenza), De Vitis (Taranto), Di Chiara in Pas-culli (Lecce), Perrone (Campobasso), Ruotolo (Arezzo), Sanguin (Cesena) in Vigano (Cremonese). Na tekmah za italijanski pokal ne bosta za eno kolo mogla igrati Manfredoma (Juventus) in Gelain (Napoli). Zaradi metanja sadja na igrišče med milanskim derbijem bo moral Milan plačati kar 12 milijonov globe.
Košarka: Cosič pred odpustom
LJUBLJANA — Tehnični svet jugoslovanske košarkarske zveze je pod predsedstvom Borisa Kristančiča obravnaval primer zveznega trenerja Krešimira Cosiča, ki je pred časom na samostojni tiskovni konferenci obtožil nestrokovnosti posamezne člane JKZ in celotno košarkarsko organizacijo.
Po mnenju sveta se je Cosič postavil nad zvezne organe in je bila zanj predlagana odstavitev s položaja trenerja državne reprezentance. Končno besedo bo imel izvršni odbor JKZ, ki bo o tem odločal jutri. Verjetni odstavitvi bodo veliko prispevali tudi ne preveč idilični odnosi med Cosi-čem in nekaterimi reprezentanti.
Kolesarstvo: dirki na Jugu
CATANIA — Kolesarji se še vedno mudijo na italijanskem Jugu in se ob milejšem podnebju pripravljajo na osrednjo sezono. Danes bo krožna dirka okoli Etne. Na 197 km dolgi progi je posejanih precej vzpetin. Najvišjo točko bodo kolesarji dosegli v kraju Maletto (988 m nadmorske višine).
Po Siciliji bo na vrsti Kalabrija. Dirka po tej deželi bo v soboto in bo merila 227 km. Kolesarji se bodo v Aspromonteju povzpeli do 1300 m nadmorske višine.
V Haagu za zaprtimi vrati
HAAG — Nogometna enajsterica nizozemskega, mesta ima resne težave. V nedeljo so zaradi izgredov navijačev prekinili prvenstveno tekmo z Ajaxom in za prihodnjo nedeljo_ se klub AZ 67 otepa obiska Haaga. Župan Alkmaara (mesto AZ 67) je nedeljsko tekmo prepovedal in dodal, da se odlok lahko spremeni samo, če bo izdelan primeren pravilnik, ki bo nezaželenim razgrajačem preprečil dostop na stadion. Vodstvo Haaga bo nogometno zvezo zaprosilo za igranje domačih tekem za zaprtimi vrati.
Ivan Lendl računa na Ol
KEY BISCAVNE — Na mednarodnem turnirju je teniški as Ivan Lendl izločil Američana Gilberta (6:2, 6:2, 6:4). Po srečanju je Lendl, ki že od leta 1981 stalno živi v ZDA, izrazil željo, da bi kdaj na OI nastopil za ekipo ZDA. Že pred časom je Lendl sprožil postopek za pridobitev državljanstva ZDA.
Las Vegas: boksarski vikend
Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Mike Tyson ne izgleda preveč razburjen, ker ga trener suva z medicinko v trebuh. Tysonu bo v soboto svetovni naslov skušal odvzeti James Smith, ki je svojemu saksonsko še preveč klasičnemu imenu dodal vzdevek "Bonecrusher", kar ni nič drugega kot lomilec kosti. Tyson vsekakor velja za favorita.
Namizni tenis: po več kot enomesečni prekinitvi
Konec tedna Kras Globtrade spet za točke
Po več kot enomesečnem premoru zaradi obveznosti državne reprezentance na svetovnem prvenstvu v New Delhiju, se bo v soboto nadaljevalo žensko prvoligaško namiznoteniško prvenstvo.
Med tem časom pa je v Rimu zasedala zadevna komisija namiznoteniške federacije, ki je razpravljala o nenavadnih zapletih v povratnem kolu, ko se je ekipa Coccaglio iz Brescie v Boc-nu v srečanju proti Krasu Globtrade predstavila v nepopolnem številu, poleg tega pa je bila v nezadostnem številu tudi med začetnim žrebom. Za zasedanje komisije je bil seveda zainteresiran tudi Krasov tabor, ki je nestrpno pričakoval, kaj bodo sklenili. Dotlej so namreč Miličeva in tovarišice pred zadnjim srečanjem v Milanu na
Sonja Milič
lestvici zaostajale za štiri točke, sklep komisije pa je bil takšen, kakršnega
smo se tudi nadejali: Coccagliu so potrdili poraz s 4:0 (vsi seti 21:0), poleg tega pa so ga še kaznovali s penaliza-cijo ene točke. Razlika med še edinima postavama, ki se v tej skupini potegujeta za uvrstitev v finalni del prvenstva, so 3 točke.
Potemtakem bo naloga Krasa v soboto izredno težka. Poleg tega, da mora premagati vse tri nasprotnike, mora tudi upati še v podvig postav iz Bočna ali Milana proti Coccagliu, če hoče v severni skupini zasesti prvo mesto in se tako v polfinalu izogniti nespornemu favoritu za državni naslov, ekipi Surgelati Arena iz Verone.
Danes ob 18.30 se bodo naša dekleta v trening tekmi v zgoniški telovadnici pomerila z mladinsko vrsto -prvoligaša Olimpije iz Ljubljane. (Z. S.)
Smučanje: prva faza tekmovanj je mimo
Smučanje: v nedeljo, 15. t.m. v Cima Sappadi
V Borovem športnem centru
V nedeljo turnir v športno-ritmični gimnastiki
Borove gimnastičarke so sklenile proslaviti letošnji dan žena s turnirjem v športno-ritmični gimnastiki, ki bo na sporedu v nedeljo, 8. marca ob 10.30 v Borovem športnem centru.
Turnir bo vsekakor zanimiv, saj so organizatorji nanj povabili društva iz Ljubljane, Pordenona, Vidma, Gorice in Trsta. Tekmovanje se bo odvijalo v dveh kategorijah (mlajši in starejši) z raznimi orodji.
Za tekmovalke iz naše dežele, ki so se uvrstile v meddeželni finale v Aba-nu Termah, bo to obenem zadnji preizkus lastnega znanja pred tem pomembnim nastopom, kjer se bodo potegovale za vstop v deželni finale.
(-boj-)
MZSTE sedaj
Meddruštvena smučarska ekipa MZSTE je s sobotnim nastopom na Trbižu zaključila prvo fazo tekmovanj v kategoriji dečkov in naraščajnikov. Ta začetna faza, ki je obsegala šest tekem, in sicer dve za vsako smučarsko disciplino (slalom, veleslalom in superveleslalom), je bila okrajnega značaja. Tekmovalcem so dodelili točke po okrajih, čeprav so se tekem večkrat udeležili smučarji vseh štirih okrajev naše dežele. Točke je dobilo prvih 15 najbolje uvrščenih v moški in ženski konkurenci, in sicer prvi je dobil 25 točk, petnajsti pa eno.
Sedaj je na vrsti druga faza nastopov, ki ima značaj deželnega finala. Odvijala se bo 6., 7. in 8. marca na Piancavallu. Pravico do nastopa ima 15 najbolje uvrščenih v kategoriji naraščajnikov, deset v kategoriji naraš-čajnic, dvanajst v kategoriji dečkov in osem v kategoriji deklic.
na Piancavallu
Vsi člani ekipe MZSTE so si zagotovili nastop. Lestvica po točkah je naslednja:
NARAŠČAJNIKI: 1. Aleksander Žezlina (SPDT) 75 točk; 4. Andrej Kosmač (Breg) 46; 6. Erik Vodopivec (Breg) 39; 7. David Taučer (Mladina) 31; 11. Miran Guštin (SPDT) 21.
DEČKI: 5. Robert Renčelj (Devin) 47; 9. Kristjan Volpi (SPDT) 30; 11. Marko Suber (Mladina) 24.
DEKLICE: 8. Francesca Rapotec (Breg) 31.
Prvi dan bo superveleslalom, drugi dan veleslalom, tretji pa slalom. Prvih 15 tekmovalk in tekmovalcev v obeh kategorijah bo nato napredovalo v državni finale.
Vsem našim smučarjem želimo čim boljši uspeh. (R.D.)
Veleslalom za 3.
Po dveh uspešnih izvedbah bo trgovina »3A šport« iz Tržiča tudi letos priredila smučarsko tekmovanje v veleslalomu za 3. pokal »3A šport«. Tekmovanje bo v nedeljo, 15. t.m. v Cima Sappadi in se bo predvidoma odvijalo v dveh spustih.
Vpisovanje poteka neposredno v omenjeni trgovini v Tržiču (Corso del popolo 45) najkasneje do 19. ure 13.t.m. ali po telefonu (0481-40195). Vpisnina znaša 3500 lir na osebo.
Vse kategorije bodo sestavljene na podlagi letnika rojstva. Predvidena je vrsta nagrad. Vsak prvouvrščeni v vsaki kategoriji bo prejel pokal in darilo (darila bodo izžrebana), drugo in tretjeuvrščeni pa kolajno in darilo, ki je predvideno tudi za četrtouvrščene-ga. Plaketo so namenili tudi za najboljši čas v moški in ženski konkurenci, za predzadnji absolutni čas, najmlajši in najstarejši tekmovalec pa
pokal »3A šport«
prejmeta darilo,. Pokal »3A šport« bo šel prvouvrščeni skupini ali društvu, drugo in tretjeuvrščena skupina ali društvo pa prejmeta nagrado. Nagrajevanje bo v hotelu AUe sorgenti del Piave v Cima Sappadi predvidoma ob 16.uri.
Južna Koreja zanika
SEUL — Včeraj smo poročali, da je med kandidati za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1994 tudi Južna Koreja (poleg nje so na seznamu bili še Alžirija, Benin, Brazilija, Čile, Maroko in ZDA). Iz Južne Koreje pa so odločni zanikali, da bi kdajkoli predstavili svojo kandidaturo. Edino, kar so zahtevali, je pojasnil podpredsednik južnokorejske nogometne zveze, je bila informativna dokumentacija o finalih nogometnih mundialov.
Drevi (21.00) v Domu Ervatti v Briščkih
Meblo-Paloma Branik
Za odbojkarske sladokusce se drevi v telovadnici pristaniških delavcev v Briščkih obeta pravcat slavnostni večer. Igralke združene ekipe Meblo se bodo namreč v prijateljski tekmi pomerile nič manj kot z dvakratnimi jugoslovanskimi državnimi prvakinjami Palome Branik iz Maribora. Mariborčanke so tudi letos kolo pred koncem regularnega dela prvenstva na čelu začasnega vrstnega reda v prvi jugoslovanski ligi, v teh dneh pa se v Poreču pripravljajo na sobotno prvenstveno gostovanje na Reki. Odbojkarice Palome so si že zdavnaj zagotovile udeležbo v končnici prvenstva, kjer se bodo za naslov prvaka potegovale z zagrebško Mladostjo in beograjskima Crveno zvezdo in Radnickim.
Mariborčanke so v dosedanjih sedemnajstih prvenstvenih nastopih doživele en sam poraz (proti Mladosti), vsega pa zgubile le enajst nizov. V sesterki so štiri državne reprezentantke, Paloma pa
že več let sodeluje tudi v mednarodnih evropskih pokalih. Zdaj je ekipa odlično pripravljena, saj je vrhunec tekmovalne sezone zelo blizu. Treba je reči, da se jugoslovanska odbojka v zadnjih letih ne more ponašati z kdove kakšno kvalitetno raven, toda prepričani smo, da bodo mariborske odbojkarice postregle gledalcem z odlično igro, kakršno nam je pri nas le redkokdaj dano videti.
Prepričani smo tudi, da bodo igralke Mebla proti objektivno boljšemu nasprotniku dale vse od sebe in uspešno izpolnile vlogo partnerja, ne da bi bila pri tem razlika med ekipama takšna, da bi ne mogli biti priča atraktivnim potezam na obeh straneh mreže. Naša združena ekipa je namreč pred odločilnim prvenstvenim gostovanjem v Co-neglianu v dobri formi in drevišnji nastop je lahko odličen poskus preverjanja stopnje pripravljenosti.
Srečanje med Meblo in Palomo se bo pričelo ob 21. uri.
Na gostovanjih vedno ista pesem...
Vsi pogoji so • dani, da bi ta komentar lahko bil poln jadikovanja. Napake, nezbranost, neprepričljiv skok na odbite žoge, podpovprečen odstotek uspešnih metov, vse to ste prisiljeni čitati skoraj vsakih štirinajst dni, ko se Jadran vrne z gostovanja. O vzrokih za taka dogajanja sem že tudi pisal, vemo, da je dvoje ali troje poglavitnih in vrsta manjših razlogov, ki pogojujejo našo igralno nedorečenost.
Po porazu v Montebelluni je skoraj nemogoče napisati kaj takega, s čimer bi uspel razložiti, na drugačen način kot do sedaj, zakaj smo izgubili.
Zraven zgoraj omenjenih ponavljajočih se vzrokov, bi tokrat dodal delno lahkomiselnost in neorganiziranost, predvsem v napadu. Pred tekmo
nisem govoril o porastu forme zaradi dviga morale. Rezultati in igra v februarju so to dokazovali, in ko sem povsem realno pričakoval potrditev tega napredka, me je nedeljsko srečanje znova postavilo na trdna tla. Verjel sem, da sedaj vemo, katera je tista naša igra tako v napadu kot v obrambi, s katero lahko zmagujemo tudi proti močnemu nasprotniku, morda celo v gosteh.
Toda pričakovanja se mi niso uresničila. Fantje so si tokrat privoščili preveč samostojnih odločitev brez predhodne organizirane akcije. Nasprotnik je igral obrambo, ki nam je otežila izvedbo uigranega napada, vendar bi v tem primeru morali izkoristiti ves dovoljeni čas, ki ga ima peterka na razpolago, ko je v posesti žoge.
Imam občutek, da smo bili v določenih obdobjih tekme preveč objestni in premalo zbrani, temu pa je sledila
neverjetna nenatančnost in to iz vseh možnih oddaljenosti od koša.
Ko zmagamo, v sebi prikrito samovšečno iščem svoj delež za uspešni nastop. Po porazu ne skrivam ničesar, na glas razmišljam o napakah igralcev, predvsem pa o svojih.
V slačilnici so padle pripombe o količini treninga meta, češ da je pre-pičel. Delno pravilno, vendar bi za to potrebovali več ur treninga, morda kdaj v tednu tudi dvakrat na dan.
Po drugi strani pa, vendar ne samo sebi v tolažbo, če igralci premalokrat zadenejo koš iz več kot optimalnih pozicij, do katerih smo prišli ali s hitrostjo ali pa s preciznostjo izvedbe akcije, to ni več toliko stvar zgolj treninga, dosti večji delež pri tem ima psihološka pripravljenost in iz tega izhajajoča realizatorska stabilnost. Toda tudi za to imajo ekipe trenerja, v tem pogledu sem fantom še velik dolžnik.
Jutri na sedežu Čupe v Sesljam
Jadranje preko Atlantika
^ Jutri bo ob 20. uri v prostorih JK Cupa predavanje slovenskega jadralec Jureta Šterka, ki je lani zaslovel zaradi izrednega podviga: s šestinpolmetr-sko barko Amon je namreč sam pre-plul Atlantik. Barko je izdelal sam njegovo dejanje pa je tem pomembnejše, ker je plul brez rešilnega splava, brez motorja in brez radijskega od-dajnika._
Jure Šterk je sploh vrhunski športnik. Predno so ga zamikale daljne vode oceanov, je s svojim jadralnim učiteljem Mirkom Bogičem osvojil naslov državnega prvaka v nacionalnem razredu L-5. Več kot deset let se je ukvarjal tudi z judom. Še danes je ponosen na črni pas, ki mu ga je dal tedanji svetovni prvak Natsui.
Na jutrišnjem predavanju pri Čupi bo Šterk opisal svojo enomesečno pot in vse neverjetne nevarnosti, katerim se je zavestno izpostavil. Šterk je napisal tudi knjigo »Ruleta na Atlantiku«, ki je v bistvu dnevnik s te »morske odprave«. Predavanje bo torej izredno zanimivo, prisotni pa se bodo lahko s Šterkom pogovorili in mu zastavili vprašanja o tej zanimivi pustolovščini.
Ekipa raste iz leta v leto
V soboto smo pričakovali čisto drugačno ekipo na nasprotni strani mreže. Fiesso nujno potrebuje dragocene točke, da bi se izognil repu lestvice, oziroma dodatnih tekem za obstanek v ligi. Predstavil pa se je kot ekipa, ki je že vnaprej pripravljena na poraz. Če temu dodamo, da naša dekleta niso zaigrala ene svojih boljših tekem, lahko rečemo, da smo si v soboto na Proseku ogledali iz agonističnega in tehničnega vidika skromno tekmo. Nasprotnik je dosegel točke v glavnem samo zaradi naših napak. Če teh ne bi bilo, bi bila zmaga še izdatnejša. Tehnično boljši in bolj motivirani smo bili od nasprotnika, kar dokazuje, da preživlja Meblo svoje dobro obdobje na tem prvenstvu. Zaradi dobre forme igralk in sloge, ki vlada v ekipi, nestrpno pričakujemo sobotno tekmo v Coneglianu. Vsi se dobro zavedamo, da samo z zmago lahko še upamo na dobro končno uvrstitev.
Conegliano je v soboto spet dokazal, da je psihološko zelo krhka ekipa, saj je tudi v Trentu zmagoval v setih 2:0 in nato povsem odpovedal. Igralke iz Veneta so zelo nevarne in učinkovite, uspejo s svojimi kombiniranimi napadi onemogočiti vsako nasprotnikovo obrambo. Igra s hitrimi kombinacijami pa zahteva določeno gotovost in znanje ter vzdržljivost v koncentraciji. Teh lastnosti pa ekipa iz Conegliana nima. Vzdržati začetni forsing nasprotnic bo glavno načelo naših igralk. Zamajati njihovo samozavest takoj v začetku srečanja bo velika psihološka pridobitev za našo ekipo.
Mimo uspeha ali neuspeha v Coneglianu je vredno pripomniti, da je naša ženska združena ekipa rasla iz leta v leto in je v letošnji sezoni bližje vrhu kot kdajkoli prej. Začrtano delo in vztrajno treniranje je privedlo ekipo, da se je tehnično in atletsko tako izpopolnila, da spada v sam vrh deželne odbojke. Vredno je s to ekipo_ nadaljevati, kajti bodoči rezultati so lahko le boljši. Trud in napor, ki je bil vložen, je že poplačan. Ne smemo pa dovoliti, da bi bilo Vse dosedanje delo opravljeno zaman.
Se dve točki za obstanek
Pri Valu Kmečka banka se kriza nadaljuje. V taki situaciji niso mogli presenetiti vodilne ekipe Elettronica Motta di Li-venza. Slednja se- je namreč predstavila goriški publiki kot zelo močna ekipa, ki upravičeno meri na napredovanje v B ligo.
Še posebno me je navdušil njihov trener in igralec Tržačan Manzin, ki je kljub »letom« igral izredno. Vsa igra sloni namreč na njegovih ramenih. V kriznih trenutkih vsakič jemlje vso odgovornost nase, s tem da se postavi na sredino igriš-ča in sam sprejema nasprotnikove servise. Ko napad ne prodira, dobi on žogo, ne glede v prvo ali v drugo linijo. To so značilnosti pravega šampiona. Zamudil sem se nekoliko okrog opisovanja kvalitet Manzina, ker le-teh ne zasledim pri goriških odbojkarjih. Vsak igralec ima samo nekaj pozitivnega, zato v ekipi ni zaupanja v lastne moči in je torej mnogo nihanja v igri. Valu manjka torej popolni igralec — lider.
Sedaj manjkajo še štiri kola do konca prvenstva. Nekatere ekipe imajo zaradi počitka še samo tri kola in med temi, ki se borijo proti izpadu, bodo igrali vsa štiri kola Bassano, Cus Trst in ASFJR iz Čedada. Goričani igrajo v soboto v Trstu proti Ferroalluminiu, vsi ostali konkurenti za izpad nimajo možnosti uspeha, razen ekipe Bassano, ki igra na domačih tleh proti zadnjeu9vrščeni ekipi Spem iz Faenze.
OK Val .Kmečka banka ima nato počitek. Sledi še zadnja tekma na domačih tleh z Rangersi iz Vidma, v zadnjem kolu bodo gosti ekipe S. Giovanni al Natisone.
Napisal sem že, da je najslabše, ko druge ekipe odločajo o tvoji usodi, zato morajo valovci iz teh preostalih tekem nujno iztržiti še dve točki. Zna se zgoditi, da bodo Valu zadoščale za obstanek točke, ki jih je nabral do sedaj, lahko pa se celo zgodi, da bo zadnja tekma v Spetru odločilna za obe ekipi. To bi bilo za OK Val Kmečka banka najslabša varianta.
ŠD BREG
riredi v nedeljo, 8. marca izlet v esto. Vpisovanje na sedežu društva v ponedeljek, sredo in četrtek, od 20. do 21.30.
SPDT
vabi na predavanje alpinista Vikija Grošlja na temo »Gore sveta«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v četrtek, 12. t. m., °b 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.). Vabljeni!
SPDT
yabi člane in prijatelje na predsmu-carsko in rekreacijsko telovadbo, ki je vsak petek ob 20.30 na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2). Telovadbo vodi Davor Zupančič.
TPK SIRENA
vabi člane in prijatelje na družabnost ob Dnevu žena v nedeljo, 8. t.
m., od 18. ure dalje na pomorskem sedežu (Miramarski drevored). Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pijačo, posebno pa za dobro voljo. ZSSDI
društvo športnik novinarjev Slovenije - sekcija Trst in Kolesarski klub Adria vabijo na predstavitev amaterske kolesarske dirke za 11. trofejo ZSŠDI, ki bo danes, 5. t. m., ob 18.30 v prostorih KK Adria v Lonjerju.
OK VAL
iz Štandreža sklicuje 2. redni občni zbor, ki bo jutri, 6. marca, ob 21. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu. SK DEVIN
priredi v nedeljo, 8. t. m., ob priliki prehodnega pokala prijateljstva treh dežel avtobusni izlet v Sello Neveo. Vpisovanje in informacije po tel. 200236.
Odbojka: dijaško prvenstvo
Naše ženske ekipe med najuspešnejšimi
Na letošnjem dijaškem prvenstvu je vpisanih tudi štirinajst ženskih odbojkarskih ekip. Slovenske višje srednje šole zastogajo postave Slomška, Žige Zoisa, Prešerna in Stefana. Ekipe so razdeljene v štiri skupine, in v vsaki je po ena slovenska. Prav naše zastopnice sodijo med favorite za uvrstitev v polfinale in finale. Zmagovalec pokrajinske faze se bo nato na medpokraj inskem delu pomeril z zmagovalcem iz videmske pokrajine.
Dosedanji izidi naših ekip:
Slomšek - Galvani 2:0 (15:1, 15:0) SLOMŠEK: Foraus, Knez, Bandi, Rudež, Centazzo, Viller, Fabrizi
Stefan - Nordio	0:2 (3:15, 5:15)
STEFAN: Žerjal, Janežič, Garbini, Sedmach, Peric, Pierazzi, Popovič, Susmelo
Žiga Zois - Geometri 2:0 (15:2, 15:2)
ŽIGA ZOIS: Visintin, Komar, Masten, Žbogar, Milkojvič, Sossi, Vidali, Škerk, Trnovšček, Škerk,. Križmančič, Ciocchi
Prešeren - Oberdan 2:0 (15:3, 15:1) Prešeren - Deledda 2:0 (15:4, 15:4)
PREŠEREN: Bandelj, Gulič, Kocman, N. in L. Lupine, Masten, Maver, Mijot, Susso, Tavčar, Vitez, Mauri, Vidali.	(Kristina Bandi)
V košarkarski interligi
Borovci boljši od okrnjenih Goričanov
BOR RADENSKA - DOM	93:87
(47:43)
BOR RADENSKA: Korošec 16, Salvi 14, Barini, Carbonara, Kovačič, Pregare 17, Pieri 21, Kneipp 16, Semen 6, Smotlak 3.
DOM: Corsi 4, M. Dornik, Orzan 13, Nanut 33, Kristančič 25, Gej 9, Romano 3, U. Dornik.
Proti okrnjeni postavi Doma so Borovci šele v zadnjih minutah strli odpor gostov in zmagali z minimalno razliko. Igra je bila na povprečni ravni, Obe ekipi sta veliko grešili, v obrambi pa si nihče ni prizadeval, da bi zaustavljal napade nasprotnikov.
(Vato)
Pustni čas je zahteval nekaj ukrepov tudi med našimi nogometnimi amaterskimi ekipami
Do nedelje naj bi si igralci spet nabrali iztrošene moči
Nedeljski derbi med Vesno in Krasom (zmagali so Križani z 1:0) je ob igrišče pritegnil še kar zadovoljivo število navijačev
Pustni teden je razumljivo čas zabave in trenerji naših amaterskih nogometnih ekip so pač morali to upoštevati in narediti nekatere »varnostne« korake. Kot kaže pa, kakšnih hujših Posledic v nedeljo ne bi smelo biti, saj ki si dotlej tudi najbolj razvneti ponočnjaki in veseljaki morali- spet nabrati iztrošene sile (ki jih verjetno ni bilo prav rrialo).
Gianni Marson (trener Sovodenj): »Treninge imamo v sredah in petkih, tako da urnika ni nam bilo potrebno spreminjati. Mislim, da pust ne bo pogojeval naše rentabilnosti, saj so naši rgralci resni. Tu v Sovodnjah nimam slabih izkušenj s pustom, nekoliko drugače je bilo v Doberdobu, kjer je ta običaj bolj občuten. Bolj kot pusta se bojim mraza, ki ga nekateri moji
igralci precej občutijo. Igrišče imamo namreč na odprtem (pod njim gre celo avtocesta).«
Severine Kozina (trener Gaje): »Če bi bil pust v soboto, bi bilo seveda drugače. Tako pa mislim, da kakšnih posledic ne bi smelo biti. Vadili bomo normalno, z edino spremembo, da namesto v torek in četrtek imamo treninga v sredo in petek. To je tudi vse.«
»S trenutnim položajem ekipe sem v glavnem precej zadovoljen. Ce ne bo prišlo do poškodb in izključitev (v 1. delu smo bili precej okrnjeni) in če bomo nadaljevali kot v začetku tega drugega dela, se bo dalo narediti kaj več kot v prvi polovici prvenstva. Odločilne pa bodo seveda tekme z ne-
posrednimi nasprotniki z vrha lestvice.«
Vojko Križmančič (trener Zarje): »Namesto v sredo in petek kot ponavadi bomo vadili v četrtek in petek. Že v nedeljo proti Stocku namreč ne^ kateri niso dali običajnega doprinosa in verjetno se bodo posledice pustovanja poznale tudi ta konec tedna. A pomoči ni. Take so navade, taka je tradicija, čeprav meni to ne odgovarja. Zame je nesprejemljivo, da nekateri več dni zaporedoma hodijo domov skoraj v jutranjih urah. V nedeljo je bilo na primer od 11 igralcev kar devet neprespanih. Če se kdo za nekaj odloči, mora za to tudi nekaj žrtvovati.«
Aldo Kralj (trener Primorca): »Tudi prejšnja leta smo morali spremeniti razpored treningov, saj to ni običajen teden. Tako se bomo narpesto v torek in četrtek pripravljali v četrtek in petek. Do nedeljskega nastopa pa bi morali fantje spet biti v formi. Pust nam ne dela težav, preglavice imamo zaradi izključitev, opominov, poškodb. Že v prihodnji tekmi bomo brez treh standarnih igralcev (Leoneja, Borisa Kralja in Igorja Milkoviča). Morda
bom moral vključiti kakega mlajšega nogometaša.«	(db)
Disciplinski ukrepi
Tudi tokrat je disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze kaznovala nekaj igralcev naših društev. Eno
kolo bo zaradi izključitve moral počivati Igor Milkovič (Primorec), zaradi istega prekrška pa dve koli njegov klubski tovariš Boris Kralj. Med temi; ki je dobil tretji opomin, je Marko Škabar (Primorje), a eno kolo bo počival tudi Gianni Maranzina (prav tako Primorje).
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din. trimesečno 5.000,- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
5. marca 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
zn
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Vsak dan 40 oseb proda imetje in se izseli
Belci zapuščajo Južno Afriko Ne zaupajo v mirno prihodnost
HARARE Iz Južne Afrike se vsak dan izseli kakšnih 40 belcev, največja gneča pa je pred okenci za Avstralijo, Novo Zelandijo in Kanado. Cele družine belcev so prodale svoje imetje, pospravile kovčke in se za vedno izselile iz države rasnega razlikovanja.
Zakrknjeni rasisti jim očitajo boječnost, odhajajoči pa se izgovarjajo, da se selijo k »ostarelim staršem«, k otrokom, ki »študirajo v inozemstvu« in podobnimi opravičili.
Poznavalci razmer v Južni Afriki pa zatrjujejo, da je glavni razlog za odhod strah pred negotovo prihodnostjo države, kjer se bela manjšina trdovratno upira zahtevam po odpravi apartheida. Tisti, ki bežijo, so spoznali, da podaljševanje sedanjega izrednega stanja ne more preprečiti uresničitve zamisli črnopoltega prebivalstva po ustanovitvi »nove, demokratične Južne Afrike, v kateri bi imeli državljani, ne glede na barvo kože, enake pravice.«
Južnoafriški statistični urad je prejšnje dni objavil podatek, da se je v 11 mesecih lani izselilo 6.294 oseb več kor v istem obdobju leta 1985. Podatek je zaskrbljujoč, ker se je v letu 1985 priselilo 6.156 oseb, lani pa ne. Podatki so uradni, torej prav gotovo prikrojeni politiki oblasti, ki vodi strogo cenzuro nad tem pojavom in obenem zatrjuje, da je izselje-
vanje samo »začasno«. Odhajajo v glavnem belci britanskega porekla, medtem ko Buri znatno manj.
Odhajanje visoko strokovnih kadrov, ki zatrjujejo, da imajo zunaj od 40 do 50 odstotkov višje prejemke, boljše razmere za specializacijo in za hitro napredovanje, povzroča brezposelnost domačega prebivalstva. Na vsakega izseljenega strokovnjaka izgubi delo kakšnih 10 oseb.
Vsa ta opravičila so prav gotovo točna. Južna Afrika je dolga leta evropske strokovnjake lovila prav na ta »trnek«. Kljub temu pa ostaja skrb za lastno, prihodnost glavni vzrok za odhajanje.	.
Pojav je mogoče zaznati tudi iz prebiranja časnikov, v katerih je polno oglasov o prodaji hiš, in iz rezervacij na letalih za Avstralijo, ki presegajo njihovo kapaciteto. Podobno stanje je bilo pred propadom rasističnega Smithovega režima v bivši Rodeziji.
Lanske majske volitve so rasistu Bothi služile samo za »kozmetične« reforme, dejansko pa gre za podaljševanje apartheida. Njegovi nasprotniki v nacionalistični stranki in med njimi zlasti Denis Worral, bivši veleposlanik v Londonu, napadajo Botho, češ da njegova politika vodi Južno Afriko v prepad. Izseljenci ne verjamejo, da bo Worralova olitika zajamčila mirno in varno bodočnost. Zato si oskr-Ijujejo izseljenske vizume.
Na poti iz Pariza v Peking
Na poletu iz Pariza v Peking se je sedemnajst udeležencev za krajši čas ustavilo v Daki v Bangladešu	(Telefoto AP)
Potrpljenje je božja mast
Fiesta se je končala in osel na sliki si oddahnil. V Villanuevi namreč v skladu s staro tradicijo z osli za časa pusta ravnajo zelo slabo, kar je bilo že večkrat predmet protestov in pritožb ljubiteljev živali	(Telefoto AP)
Maroko podaljšuje zid v Sahari da bi se obranil napadov Polisaria
ALŽIR — Zidu, ki so ga Marokanciz-gradili v zahodnem delu Saharske puščave, da bi se ubranili napadov fronte Polisario, bodo v kratkem dogradili še en členek. Južno od Bir Aranzana bi moral torej nastati »šesti zid«, za gradnjo katerega bodo angažirali 20 tisoč vojakov redne marokanske vojske. Tudi šesti zid bo, kot vsi ostali do danes zgrajeni deli obrambnega zidu, sestavljen predvsem iz pristno puščavskih prvin, kamenja in peska. Visok bo najbrž dva do štiri metre, pred zidom bodo ustvarili minsko polje, radarsko-elektronske zavese pa naj bi omogočile pregled položaja na puščavski bojni fronti.
Vzdolž zida se tako že dvanajst let vleče »puščavska vojna«, ki ima svoje zgodovinske korenine v razpadu ev-
ropskega kolonializma v Afriki. Ko se je Španija odrekla svojim ozemljem v Saharski puščavi, sta si to območje razdelili Maroko in Mavritanija, med obema državama pa je nastala nevarna blazinica, ki si jo lastijo privrženci fronte Polisario.
Puščavski zid, ki bi se moral z novo gradnjo zdaljšati na dva tisoč kilometrov, naj bi imel predvsem funkcijo, da brani Maroko pred napadi fronte Polisario, verjetno pa ima tudi globlji strateški pomen. Zid naj bi namreč dvignili, da bi Saharujem dokončno preprečili pot do dragocenega jezika Saharske puščave, ki daje na Atlantski ocean. Oceanske vode pa so pomemben temelj tamkajšnjega gospodarstva, saj vsebujejo nadpovprečno ribje bogastvo, ri-
bolov pa je eden izmed redkih virov dohodka za prebivalstvo, ki živi ob robu puščave. Maroko, ki ima približno 18 milijard dolarjev dolgov s tujino, se ne namerava odreči temu bogastvu, obratno, želi ga imeti v lastni režiji.
Znatno gospodarsko korist, ki bi jo Maroko imel od ribolova na Atlantskem oceanu, pa krčijo prav tako znatni izdatki, ki jih terja nadaljevanje puščavske vojne. Marokanska vojska je postala vse številnejša (od 60 tisoč vojakov so že prešli na 250 tisoč) in vojni stroški požirajo 25 do 40 odstotkov državnega budgeta. Zid, ki se vije po puščavi, pa je iz strateškega zornega kota res vreden stroškov in truda? Morda ne, saj so napadalci odkrili, kako peščeni veter lahko »preslepi« radarske naprave...
Poletna ura se začne prihodnjega 29. marca
24 dni nas loči od 29. marca, ko bomo v noči s sobote na nedeljo premaknili kazalcenauri za eno uro naprej. V veljavo bo namreč stopila legalna ali poletna ura, ki bo trajala vse do 26. septembra, torej natanko 182 dni. Z njo so seveda zadovoljni predvsem turistični operaterji, saj ena ura sonca več pomeni nedvomno večje dobičke v turističnem sektorju. Večjih zapletov ne bo, ker bodo istočasno sprejeli poletno uro v skoraj vseh evropskih državah. Navadno takrat stopijo v veljavo tudi novi železniški vozni redi, da so težave omejene na minimum.
V vseh teh letih pa nam ni še nihče posredoval jasnega obračuna, koliko prihranimo z legalno uro, če sploh kaj prihranimo. Z njo smo se nekako sprijaznili, da skoraj ni več nerganja. Morda je še vedno kak zanesenjak, ki trdi, da s tem rušimo naravno biološko uro, ki je v vsakem človeku. A roko na srce, to uro je že zdavnaj porušil sodoben način življenja.
Z nastopom legalne ure turistični operaterji pričnejo voditi račune o prihodnji sezoni. Kot vedno so vesti protislovne. Turistov bi moralo biti nekoliko več, zaradi tečajnih razlik (padec dolarja) bo dobiček manj izrazit. Za Italijo pa je spodbudno, da bo močna marka privabljala nove nemške turiste.
Strupene osmrtnice v londonskem Timesu
LONDON O pokojniku vse najslabše. Ko bi hoteli označiti novost v pisanju osmrtnic v londonskem dnevniku Times bi morali uporabiti tako parafrazo naslova jugoslovanskega filma, ki si je pred leti utrl pot do beneškega festivala.
Kje so tisti časi, ko si o pokojniku govoril in pisal samo, kar je naredil dobrega, poštenega in hvalevrednega. Odkar so rubriko »osmrtnice« predali uredniku (zgodovinarju) Johnu Griggu, so strani Timesa postale rezervoar pikrih pripomb, ki ne prizanašajo nikomur. Žalujoči ostali baletnika Roberta Helpman-na so tako prebrali, da je pokojni z veliko vnemo skrbel za naraščaj (moškega spola seveda) baletne šole, medtem ko so se sorodniki gospodarstvenika Kaldorja znašli pred dejstvom, da je v resnici umrl Casanovov dvojnik...
Griggove strupene osmrtnice niso namenjene zgolj Angležem, saj se je lotil tudi italijanskega pisatelja Cassole, za katerega je napisal, da se je vse do zadnjega povsem neuspešno trudil, da ne bi bil drugim v napoto.
Polami zvak zajel Italijo in Jugoslavijo Orkanski veter povzroča težave na Jadranu
Z mrazom pa se ne ubadajo samo v Sredozemlju temveč po vsej Evropi kot dokazuje slika iz Nizozemske	(Telefoto AP)
Marcovi ugrabitelji se še niso oglasili
TURIN — Niti prejšnjo noč se ugrabitelji Marca Fiore, 7-letnega sina Gi-anfranca in Pietre, ki so ga v ponedeljek zjutraj dobesedno iztrgali iz materinega naročja in odpeljali, niso oglasili, pač pa se to storili številni šakali, ki bi radi kaj zaslužili.
»Še vedno nismo dobili nobenega sporočila,« je včeraj izjavil oče Gian-franco, »pač pa toliko telefonskih pozivov običajnih šakalov. Kar se te dni dogaja z nami, je'naravnost pošastno.«
Policija in karabinjerji so prejšnjo noč preiskali več stanovanj, da bi odkrili kakšno sled. Seveda je glavni cilj, najti otroka živega. Preiskovalci so pri svojem delu skrajno previdni, da ne bi naredili kakšne napake; zavedajo se namreč, da nimajo opravka s »poklicnimi« ugrabitelji.
Preiskavo vodita sodnik Giuseppe Marabotto, ki preučuje možnost ugrabitve zaradi izsiljevanja, in sodnik Giuseppe Ferrando, ki preučuje prijateljske in poslovne stike družine Fiora.
Turinsko državno pravdništvo ne bo preprečilo pogajanj družine z ugrabitelji, da bi osvobodila malega Marca, in bo staršem svetovala popoln molk. Zakonca bodo sodniki danes ponovno zaslišali.
RIM, BEOGRAD '- Zima je nenadoma ponovno pokazala zobe in presenetila meteorologe, ki so napovedova-
li ohladitve, a ne takih, kot so jih zabeležili v zadnjih 24 urah. Marec se ni torej izneveril ljudskemu izročilu, da
je najbolj nestanoviten mesec leta, malo mu je mar, da ga meteorologi uvrščajo v prvi spomladanski mesec, zagodel jo je domala vsem.
Včerajšnje agencijske vesti so bile še najbolj podobne januarskim. Vso jadransko obalo srednje in južne Italije je zajel pravi orkanski veter severnega in severovzhodnega kvadranta, ki je v nekaj urah povzročil padec temperature za 15 in še več stopinj. V številnih krajih Mark, Abrucov, Moli-seja in Apulije je celo snežilo, da so morali zaradi snega in ledu za tri ure zapreti odsek avtoceste Bologna Ta-ranto med Vastom in Ortono. Največ zapletov pa je bilo na morju, kjer so orkanski valovi rušili operativne obale in prisilili vse ladje, da so ostale v varnih pristanih. Civilna zaščita je že prevzela vse mere, da bi nemudoma ukrepala, če bi se položaj na ciprski ladji Farne poslabšal. Drugje ni bilo takih težav razen nizkih temperatur. Živos-rebrni stolpec je namreč padel pod ničlo celo v večnem mestu.
Nič bolje ni bilo v sosednji Jugoslaviji. Snežilo je v Makedoniji in v jugovzhodni Srbiji, največ nevšečnosti pa je povzročil orkanski veter. Zaradi udarov burje so za ves promet zaprli Jadransko magistralo na odseku od Senja do Karlobagain ukinili trajektne veze. Orkanska burja je ohromila dubrovniško letališče. V Titovem Velesu je poškodovala električne daljnovode in odkrivala strehe. V Titogradu je veter s hitrostjo 120 kilometrov na uro povzročil ogromno škode na plantažah in toplih gredah. Odkril je tudi 1200 kvadratnih metrov hladilniške stavbe obrata »13. julij«, v kateri je 220 vagonov zmrznjene ribe in paprike.
Včerajšnje sinoptične karte so nesporno dokazovale, da se bo temperatura le postopoma dvignila. Hladen polarni zrak je namreč zajel vso celino, nad srednjo Evropo pa še raste greben ■ visokega pritiska, da lahko pričakujemo nekoliko izrazitejše otoplitve šele ob koncu tedna, (voc)