^ daUy ezccpt Saturdaya. Sundays and Holidaya PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnliki prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2087 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 .YEAR XXKVI Cena lista je $6.00 Entered u aecond-cU« matter Jknuarv J«, 18XL mi tha Doat offiZT —__ __ ' ■——* ' ,- at Chicaao, ininou. under tha Act of conVrS S SlrSa, iaff CHICAOO 23. ILL.. PETEK. 8. DECEMBRA (DECEMBER 8). 1944 Subacription $«00 Yearly dTEV.—NUMBER 240 Acceptance for mailing at »pecial rate of poaUge provided for in Ofction 1103, Act of Oct. S. 1917, authoiiaed on June 4. 1918 meriške čete naskakujejo utrdbe glavnega mesta Saarske kotline Tretja ameriška armada zasedla dve tretjini Sarregueminesa, industrijskega mesta v Saarski kotlini. Devet ameriških divizij v akciji proti nemškim silam na 50 milj dolgi fronti. Ameriške armade ujele 400,000 sovražnikov od začetka ofenzive.—Ruske čete prodrle 16 milj daleč v smeri Avstrije. Partizani in Rusi zasedli železniško in cestno križišče v Jugoslaviji.—Ameriške leteče trdnjave napadle japonska industrijska središča v Mandžuriji PARIZ. 7. dec.—Ameriško ce-pod poveljaivom generala Pittona naskakujejo zunanjo rdbe Saarbruckena, glavnega ita Saarske kotlino, ln prodi-jo v smeri glavna obrambna kij«. Berlin priznava« da ao omorika čete prekoračilo roko Saar u več mestih ln da so konaoll-rals svoie sila na dosnom brate reke. Daljo priznava, da ameriške četo prodrlo do za-idne obrambna steno, kjer so riijo liute bitko. Mesto Saarbrucken, ki loži na »h bregovih roko Saar, itojo i,000 prebivalcev ln Jo glavno odustriiako središče v Saarski stilni. Prednja četo ameriške |armade so samo dvo milji od ia masla. Pari«, 7. dec.—Tretja ameri-ii armada je zasedla dve tretjini Sarregueminesa, industrijama mesta v Saarski kotlini, [po Jjuti bitki z nemško silo. Pehotne kolone te armade so pre-Ikoračile reko Saar v štirih kraljih in se približale Merzigu, trdnjavi v Siegfriedovi liniji. Devet divizij tretje armade je Iv akciji proti nemškim silam na 50 milj dolgi fronti v Saarski kotlini. Ameriške čete drže ozemlje v obsegu 726 kvadratnih milj v toj kotlini. Nemci so » pod pritiskom ameriške sile umaknili iz Sarregueminesa v predmestja. Pred umikom so razdejali pet mostov v tem mestu. Nemško poveljstvo je zagnalo tanke v akcijo proti četrti ameriški oklopni diviziji pri Rohrbachu, 12 milj južnovzhodni od Sarregueminesa. Ljute bitke divjajo v tem sektorju. Zapadno od Rohrbacha je ameriška pehotna divizija prekoračila reko Saar med Merzi-f?(jm in Saarlauternom. Ustanovila je nova mostišča pri Dillin-f^nu, dve milji severozapadno <*1 Suarlauterna. Saarbrucken, glavno mesto in industrijsko središče Saarske kotline, je v plamenih. To me-Jo je /»• več dni tarča bombardiranja i/ zraka. Topniški oddelki tretje ameriške armade '"di bruhajo izstrelke na Saarbrucken. '•lavni stan generala Dwighta Kis» nhowerja, vrhovnega po-Vt ljiuk.i zavezniških sil v Ev-10Izroča, da so ameriške ar-ofenzivi na zapadni ki s« Je pričela 8. novem-' Ičez 400,000 sovražniku pira le ozemlje v ob-|11>(K)0 kvadratnih milj *>ilo objavljeno poročilo, ''ima ameriška armada na koncu zapadne fronte lestat, železniško kri '-'4 milj južno od Stras-glavnega mesta Alzaci-1 Iki prve francoake ar-tudi v akciji proti Nem '• J fronti. Približali so "ju važnemu mestu. 12 '" o od Selestata. dec -Čete osme brit "de so prekoračile reko "a južnovzhodni strani pp>diranju proti Bolo-u 'rijskemu in komuni-'■* *nu f entru v severni Ita-' vi rov/hodno od Faenze k«- čete pognale Nemce •'f|»h policij na obali Ja-' ga mor j a pri pristaniščnem mestu, ki je padlo zadnji pondeljek. Oddelki pete ameriške armade so zasedli Penzolo, strategič-no mesto ob cesti, ki vodi iz Ime*j v Bologno. London. 7. dec.—Ruska armado pod poveljstvom maršala Tolbuhina je prodrla 16 milj daleč po ozemlju na zapadni strani reke Donave v smeri Avstrije, se glasi uradni komunike, objavljen v Moskvi danes zjutraj. Prvi oddelki te armade so dospeli do točke, ki je oddaljena samo 30 milj od avstrijske meje. Tretja ruska armada je okupirala čez 50 naselbin v, prodiranju proti Budimpešti, med temi Racalmas in Ercsi. Slednje mesto leži J 3 milj južno od ogrske prestolnice. Radio Berlin omenja novo rusko ofenzivo proti nemški sili na severovzhodni in južni strani Budimpešte. Moskva je naznanila okupacijo ozemlja na južni strani Blatnega jezera. To leži med tem jezerom in reko Dravo. Rusi so zasedli tudi 40 ogrskih naselbin bližini meje Jugoslavije. Ruske čete in jugoslovanski partizani so okupirali Sid, železniško in cestno križišče, 62 milj severozapadno od Belgrada. Leyte. Filipini. 7. dec.—Bitke na tem otoku so se poostrile in ameriške čete so izvojevale nove uspehe v akciji proti Japoncem, poroča general Douglas MacArthur. Ameriške oklopne kolone so napadle japonske pozicije pri Ormocu, zadnji bazi, ki je še v japonskih rokah, in jih zasedle. Ameriški letalci so potopili tri japonske transporte, ki so skušali izkrcati čete na tem otoku. Washlngton. D. C.. 7. dec.— Ameriške leteče trdnjave so me tale bombe na japonska industrijska središča v Mandžuriji, poroča general Arnold. Rezultat bombardiranja bo naznanjen pozneje. Kaišek se pogaja $ komunisti K __ Možnost zbližanja na vidiku Eden zagovarja britsko intervencijo Debata o grški situaciji v parlamentu London. 7. dec.—Zunanji minister Anthony Eden je odgovarjal poslancem v parlamentu, ki so zahtevali, naj Velika Britanija revidira svoje stališče napram Italiji, ki je zabredla v vladno krizo. Eden je ponovno izjavil, da je proti imenovanju grofa Sforze za zunanjega ministra, čeprav je ameriška vlada obsodila britsko vmešavanje v italijanske notranje zadeve. Kmalu po ostri praski s svojimi kritiki v parlamentu je Eden pristal na zahtevo poslancev glede razprave o situaciji v Grčiji, kjer britska oborožena sila podpira vlado premierja Papan-dieouja z orožjem. Pričakuje se, da bo premier Churchill odprl debato o grški situaciji. Poslanec D. L. Lipson je vprašal Edena, ali se je Velika Britanija posvetovala z Ameriko in Rusijo, preden se je izrekla proti imenovanju Sforze za italijanskega zunanjega ministra. Odgovoril je, da se ni, zaeno pa je namignil, da se ne bo udal pritisku ameriškega državnega de-partmenta, naj revidira svoje stališče. Eden je trdil, da ima britska vlada pravico vmešavanja v notranj«? zadeve Italije in Grčije. Sporazum med Franci jo in Vatikanom Papežov nuncij zapusti Pariz Vatikanako maato. 7. dec.—Tu je bila naznanjena dosega spo-lazuma med Vatikanom in fran cosko začasno vlado, da monsig-nor Valerio Valeri, papežev nuncij, zapusti Pariz in da več fran coskih škofov, ki so obdolženi, da so sodelovali z nemškimi oku pacijskimi avtoritetami, gre i pokoj. Ta pogoj je stavila fran-coska vlada kot ceno za obnovo Jiplomatičnih odnosajev med njo in Vatikanom. Francoska vlada, katere pred sednik je general Charles de Gaulle. je dala razumeli Vati kanu, da nuncij Valeri ne more ostati v Parizu, ker je bil repre zentant Vatikana pri Lavalov lutkarski vladi v Vichyju. De Gaulle ie zdaj v Moskvi, kjer ima važne razgovore s Stalinom in drugim' sovjetskimi voditelji Ufadni komunike Vatikana piavi, da se bo Vuleri vrnil v Rim. "ker je dovršil svojo nalogo v Franciji." Trf tudi naglasa. da bo Vatikan ohranil svoje nevtralno stabšce z namenom, 4 let in doma z Vrhnike. Zapušča moža in tri sinove (dva pri vojakih), eno sestro tukaj ln eno v starem kraju. Bila je članica društva 110 SNPJ in Samostojnega podpornega društva. Kenosha, Wis.—Po kratki bolezni je umrla Johana Mol, roj. •'ajfer, stara 61 let in doma iz vasi Breg, fara Šmartno pri Kranju. Zapušča moža in tri hčere— Annie, Mary in Julijo—v starem kraju pa brata, če še živi. Pittsburgh, Pa.—Dne 4. nov. e tukaj umrla Mary Markov-ick (Urankar), stara 81 let, doma iz vasi Burje, fara Kolovrat na Gorenjskem. Nevv York, N. Y.—Dne 4. doc. e na svojem domu umrla Ivanka Ovca, stara 71 let in rojena v Domžalah, odkoder je prišla v Ameriko leta 1906 in živela ves čas v Nevv Yorku. Zapušča sina in hčer, oba v New Yorku, sestro Katarino Fajfer in vnukinjo Mary Pogačar. Nova podruftnlca ta obleko Nevv York, N. Y.—Na naslovu 722 Tenth st., med 4» in 50. ce sto, je bila odprta nova postaja za zbiranje obleke za jugoslovansko pomožno akcijo. Posta ja je odprta ob delovnikih med 7. ln 10. uro zvečer. Is Clevelanda Cleveland. — Družina Frank Laušin iz Euclida jv bila obveščana od vojne oblasti, da je bil„ 2H. okt. na Filipinih ranjen njen sin Pfc. Anton Lausin. Vest pravi, da ima zdrobljene kosti v levi roki in se nahaja v bolnišnici v Novi Gvineji. Star je 21 let, pri vojakih od januarja 1943 in preko morja eni prošlega avgusta.—Joseph Novak iz Collin-vvooda je bil odpeljan v bolnišnico University.—Amalija Ko-bal si je zlomila roko, ko se je 30. nov. zvečer vračala domov z dela. Amerika priporoča skupno akcijo Zagovor politike samoodločevanja ljudstev Washlngton. D. C« 7. dec.— Doznava se. da ie ameriški dr žavni department za skupno ak cijo pri reševanju problemov, k so prišli na površje v osvoboje nih evropskih državah, in prot zunanji intervenciji. Ljudstvr v teh državah naj sama odloča jo, kakšno vlado hočejc* To je bila druga klofuto Ve liki Britaniji, ki je intervenirala v Italiji in Grčiji. Državni taj nik Edvard R. Stettinius, ki imi oporo pri predsedniku Roosevol tu, je obdolžil britsko vlado kr šenja sporazuma med Ameriko Rusijo in Veliko Britanijo, ki jt bil sklenjen na konferenci zu nanjih ministrov teh velesil v Moskvi v oktobru preteklega lata. Stettinius je dal razumeti, de se ne strinja z britsko ukcijo \ Italiji in Grčiji, ker Je bila pod vzeta brez posvetovanja z Ame riko in Rusijo. Dejal je. di Amerika ne bo zavrgla načel r samoodločevanja ljudstev. V tom smislu ie John G. Winant ameriški poslanik v Londonu Informiral britski rununji urad Strah pred lakoto v Evropi Stroški nemške okupacije Francije Minister Pleven orisal finančno situacijo Parls, 7. dec.—Francija je mora lu plačati za v/drževanje nemških okupacijskih sil 860,000,-000,000 frankov ($17,.W0,000,000) vfštuih letih. Vsoto denarja, ki jo je Nemčija dobila od Francije, je ra/.krll Rene Pleven, fl-nunčni minister, v svojem govoru v Nanteau Pleven je oilsal finančno si-tuailjo v Franciji ln izjavil, da naiodni dolg znašu sedaj $.13, 000,000,000 On je priznal, da je Fianciju |x>stala revna dež«-lu, zSeno pu je nuglasil, da ona ni edina, kl je zsbredlu v dolgove v tej vojni Dolg Francije pi odstavi J a le eno šestino dolgu Amerike in 42 odutotkov dolga Velike Britanije. |XMidarll, i/ključno britsk1letalci napadli grške levičarje ** r e m i e r Papandreou zapretil z uničenjem opozicije vngleski delavci protestirajo Atene. Grčija, 7. dec —Britski Vtalcl so šestkrat napadli obo-'ozono sile levičarske fronte (KAM), zbrano na hribu v bližini Akropole. Napadi so sledili ko so grški lovičarji navalili na britske čete in oklopne kolone v osrčju Aten, glavnega mesta. . liri takim silum so prlakočlle na pomoč čete rodne grške armade, Pozorišče največjo bitke ie bilo v vznožji Akropolo. V tej |e bilo mnogo ubitih in ranjenih na obeh straneh. Poročilo pravi, da so britske silo In grške xete ujele čez tisoč levičarjev. Britske in grške čete ao na-•kočile glavni stan osvobodilne fronte ln ga zasedle. Britski general Ronald M. Scobio, povelj-rtik zavezniških sil v Grčiji, jo naznanil, da so levičarji Ignori-rail ukaz grške vlado, naj odlo-že orožje In se podajo. Premier George Papandroous, kateremu je Velika Britanija zagotovila podporo, Je zapretil z uničenjem levičarskih oboroženih sil in naznanil, da so bodo splošni napadi pričeli danea. Bitko Jo provocirala atenska policija v nedeljo • streljanjem na levičarje, ki so v demonstracijah protestirali proti odredbi vlade, da morajo odložiti oroije, ki so ga prej rabili proti nemški okupacijski sili. General Scobie je dejal, da se več tisoč grških grrllcev ablra v hribih na severo/upadnl strani Aten in prlpravlju za pohod v glavno mesto. Nemiri so te razširili ua Patraa, pristanlščnn mesto nu severnem obrežju Pelopo-neškegu polotoku Grški gerilci so napadli In razorožili posadko miličnikov. London. 7. dec.—Angleški delavci odločno protestirajo proti vmešavanju Velike Britanije v notranje /udeve Grčijo. Več tisoč delavcev je ua masnem shodu sprejelo resolucijo s ostro ohHodbo britske intervencijo. Ta tudi poudarja, du britska oborožena sllu ne bl imela podpirati sedanje grške vlado, kl nima zaalombe pri grškem ljudstvu. Zavezniki osvobodili sto milijonov ljudi Waahlngton. D. C.. 7. dec — Administracija za zunanjo ekonomsko pomoč Je naznanila, da so zavezniki osvobodili 100,000,-000 ljudi iz nacijskega suženjstva, zaeno pa Je izrazila bojazen pred lakoto in boleznimi, kl lahko zajamejo Evropo, če ne bodo ljudstva dobila |>omoči v živilih in zdravilih. Administracija je predložila svoje poročilo predsedniku Roo-soveltu, kl ga Je |>olcm Izročil kongresu. To nagluša, da so bilo nemške oku|>acljske sile brezobzirne in brutalne do skrajnosti v plenltvah In ropunju. Rooševelt Je ruzkrll, du so ropre-zentautje administracije že odpotovali v Evropo in da bodo odpotovali tudi nu Pacifik in Daljni vzhod. . T "Naciji so vodili premišljeno politiko izatradanja, ropanja In persekuclje ljudstev," Jo rekel Rooševelt. "Oropull so milijone ljudi v državah, katere Je držalu njihova okupacijska itts: Kur niso mogli vzeti s »»eboj, an uničili." Adminialrocija provl v avojem j poročilu, da je akutno |m»iiiuii)* ' kanje v Franciji, Belgiji, C eho-! slovakijl, Jugoaluvijt, na Polj- | »kern m KorvUlsm l.ju-ij.- V ChUMO> fivlca. 7. do motale biti zbriaontt, prc ga ukradli ljudstvu ojjeietorji činih tržiš/-. (Mtawu, Kuiieda, 7 riei John Rracken, vodja konservativne Stranke, je dejal, du je premier Mackonzle King provociral vlad* pro- In0 Kri/o, ko Je prišlo vpraianjo ,UJ" obve/ne vojaške službe v tujini no |»«*vršje Hraiken Je l/rekel to olslolžitev pied zaključen jem dob.e debate v parlamentu •» predlogu, ruij KarmOe |»-.ilje ja^SK) /Lnov not r en je sile it« fronte Pričakuje he, du bo predlog sprejet, nakar bo i/redno /esrdanje perlamenta /eklju-(eno lire« ken je dalje »ekel de King rte uživa zaupanja a struni več članov svojega kabineta, Rt imeli mg, vify»vni poveljnik nemška armada v Italiji, poslal emisui ja v neko nevtralno državo, da naveže atike r zavezniki v svrho sklenitve rnlru. "Keuselring je pripravljen za t eno mitu jHitegnlti nemško armado l/ Italije ln evakuacijo Vsega itultjenskegu ozemlja do Btennerukega prelaza," pravi on enjenl llut "Zavezniška sile hI lahko /astdle Trst in Reko, ključni tiH ki /u eventualno ak-njo v bulkanskih državah, da ae prepreči ruska okupacija obeh pi itiaiušcfiih me»( v aevernem delu Judranakcga morja " I it.A dalje piuvi, da j« Kesael-riMg i/gubil vero v zmago nemškega orožja in da je on za oku-pa« i jo Nemčije po brltakih in urttei Ukih silah. nef>a po ruakih, pied katerimi imajo on in drugI Nemci velik strah. Glasovi ii PETEK, 8. DECEMBRA —u- prosveta THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ ol and published by Slovan« National Bonolit Socioty Naročnina m Zdruion. driavo (»Ton Chicaga) in Kanado $8.00 l.to M So « poi lata $1.50 z. čeirt lata; aa Chicago in okolico Cook Co« 50 ^ *to. »3.75 ia ool lota; - inosemstvo $160 SubkcriDtion ratw: for ih« United Stal« (except Chicago) and clTS p., y«ar. Chicago and Cook County »7.50 por yoax, loroign counlriet $100 por y*«- ,. C.n. oql«»ov po dogovoru^-RokopUi doplso* in nonaročemh literarne (črtico, poro.il. pošiljatelju lo * »lučaju, čo J. priloiil rarsss oalf »ten accompaniod by mM addr^d and .tampod o»"k>S» Na»lov na kar ima stik « listom: PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinola MEMBER OF THE FEDERATED PRESS naselbin Datum v oklepaju na primer (December 31, 1944), poleg vašega »mena na naslovu Srnini, da vim Je . tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Golgota Grčije I "Priznavamo pravico vseh ljudstev, da si po svoji volji izvolijo formo vlade, v kateri bodo živeli; želimo tudi upostavitev suverenih pravic in samovlade vsem onim, katerim so bile s silo odvzete ..." » Tako sta govorila Roosevelt in Churchill v Atlantskem čarterju. Lepe besede, toda so po vseh videzih le na papirju . .. Tudi druge točke tega dokumenta so obviselc v zraku . . . Gornje besede vsekakor ne veljajo za hrabri grški narod, ki je hodil skozi pet dolgih let in več po najbolj krvavi in strmi Gol-gotl Najbrže ga ni naroda v nesrečni Evropi, ki bi vec pretrpel in bolj umiral za lakoto kot jc grški, odkar ga je hajduško napadel Mussolini in potem še nacijski barbari.' Ko je angleška sredozemska armada pred nekaj tedni invadirala Grčijo in jo s pomočjo domačih gerilcev osvobodila iz nacijskih krempljev, se je veselil ves svobodoljubni svet. Najbolj gotovo pa Grki. Gotovo so mislili, da je zdaj konec njih Golgote in da si bodo "po svoji volji izvolili tako vlado, kakršno bodo hoteli." Saj jc tako zapisano v Atlantskem čarterju ... Zadnje dni pa čitamo o novi krizi provizorične vlade, o novih demonstracijah, o novem krvolitju v Atenah. Citali smo tudi govor angleškega premlerja Churohilla, ki je zadnji torek odgovarjal v parlamentu na interpelacije o grški krizi. "Ml se ne bomo pomtšljali." je rekel veliki imperialistični Churchill, "upor?bltl doka) veliko brltako armado, kl Je sedaj v Grčiji ln kMera dobiva ojačanja. da poskrbimo r.a vzdrževanje miru ln reda . .. Avtoritete ustavne qrške v^de mora biti priznana ln uveljavljen« šlrom vso države . ." Churchillu je Atlantski čarter očividno krpa papirja. Ta čarter ne daje bridki vladi—in sploh nobeni!—nikake pravice z bajoneti in puškami vzdrževati avtoriteto grške vlade, katere grški narod ni nikdar postavil na krmilo. Ta vlada jc bila sestavljena pred več meseci v Egiptu p<> raznih desničarskih in levičarskih skupinah, ki so se borile proti okupatorju. Dokler je ta vlada predstavljala vse skupine, je lahko govorila v imenu grškega naroda. Toda /.adnje dni Je z resignacijo sedlih levičarskih ministiov izgubila to avtoriteto in je zdaj glasnica le grške reakcije. In kolikor lahko sodimo po raznih poročilih, ta leakcija ne predstavlja večino grškega naroda.. t Kriza v grški provizoričnl vladi je nastala, ker je zahtevala (nu insiatlranje angleške oblasti) razpukt vseh gerilskih skupin. Zastopniki grške Osvobodilne fronte, v kuteri so komunisti v manjšini (od sedmih ministrov so Imeli dva) so prvotno pristali na to' zahtevo, toda pod pogojem, du bodo razoroženc tudi desničarske skupine. Ampak zgodilo se je nekaj drugega: desničarski gerllci, med katerimi so tudi monarh isti, so bili priklopljeni k redni armadi, kar |»omeni, da bi ta armada služila reakciji v potlačenju vsake morebitne revolucije. Pri tem je treba piipomniti, da je grška redna armada pod komando angleškega vrhovnega poveljniku v Grčiji. In ko je Osvobodilna fronta uvidela, da je izigrana, se je uprla t« mu odlogu vlade ln sklicala velike protestne demonstracije v At#nah. UUmih ao podili 4*0 >^J<> tudi vsi ministri, ki so zastopali to fronto v vladi. Kot je jKiročal W. M. Fodor, |>oročcvalcc Chicago Suna v Atenah. so bile demonstracije popolnoma mirne in da je izgrede pro-voenala policija, ki je služila tudi |*>d okupatorji. Dejal je tudi. d.i .c mase niso ustrašile atielmnja in korakale naprej kot gluhe. (irkl so mirno zrli smiti v obraz, kakor že neštetokrat zadnja h ta |>od okupatorji. Svoje žrtvi 22 mrtvih in okrog 150 ranjenih t o drugi dan pokopali z velikimi častmi. Ako pride v Grčiji do civilne vojne, ne bo zanjo odgovoren nihče drugi kot ungleška oblast, kar pomeni angleško vlado. Papan-diiouva vlada ni danes nič drugega kot lutka Anglije. Dvomljivo je. da bi ae brez angleških bajonetov vzdržala 24 ur na krmilu. Fodor pravi v poznejšem poročilu, da je glavni vzrok teh nemi-jov- lakotu in brezdelje. Tega seveda ne morejo čez noč odpraviti niti levičarji, sploh nikdo, T«»dj prvi pogoj za "red in mil" je takn notianjn ureditev države, kukršna bi bila |k> godu ljudstvu. T«Kla Fodor pravi, da je v Grčiji mogoča edino levičarska vlada; le ta bi bila itabilnu. Tudi dostavlja, da so jjiški levičarji 7i lo zmerni \ avoiih /advvah in popolnoma upravičeni, če zahte-\ iijn oeihčetij« vseh kvizlingov / vladnih mest m ustanovitev nove. drrnokiaticne . ioutdc m deinokiatlčnih varnostnih otgunov. Dalje pravi, ako bi nnt šla Angliji pu tem na roko, mi / njo pnprav- SEJA GOSPODARSKEGA ODSEKA SND Ls Sslle, IIL—Leto 1944 se bliža koncu. Gospodarski odsek SND vabi vse člane na sejo, ki se bo vršila v sredo zvečer, 13. decembra. Na tej seji bo potreba izvoliti odbor za prihodnje leto, zato pridite vsi in vsakdo naj pripelje enega novega člana s seboj. Na seji se bomo prav podomače pogovorili. Menim, da bi 6Uo lepo, ako bi vsak Slovenec in vsak delničar spadal k temu klubu, kajti ta klub dela v korist SND in pomaga direktoriju. Kakor je bilo že poročano, bo letos SND izplačal nekaj na delnice. Torej vidite, da je ta naša gospodarska ustanova na dobri podlagi. Na koncu ponovno vabim vse, da se udeležite seje. Upravni odbor bo preskrbel, da ne bo nihče lačen in žejen. Na svidenje 13. decembra v spodnjih prostorih. Frank Struna, predsednik gospodarskega odseka SND. POROČILO O KONCERTU ZARJE Cleveland, O.—Kakor že mnogo let, tako je socialistični pevski zbor Zarja tudi letos priredil koncert na Zahvalni dan. Koncert je v splošnem dobro uspel in prav tako igra "Čevljar baron". Marsikdo bo mislil, da se v teh kritičnih časih ne bi izplačalo truditi se s priredbo, s koncerti, operetami itd., kajti to je celo v normalnih časih zvezano z velikimi stroški in trudom, a sedaj pa je še težje. Toda Zarja se ni navzlic tem neprilikam ustrašila in podala svoj običajni koncert. Vojna in druge neprilike sc razredčile vrstč pevcev in pevk, a zbor gre vedno po svoji poti naprej. Udeležba je bila prilič-no dobra, čeprav smo imeli precej snega. Posebno je bila velika zvečer na plesu, tako da je vsega zmanjkalo. Temu se ni čuditi, kajti ljudje imajo danef denar in si vsega privoščijo, zlasti na Zahvalni dan. Skoro je neverjetno, da more tako majhna skupina podati tako obširen program. Zbor je prav dober, kar je zasluga pevo vodje Krabca. On je zaveden Čeh in poučuje zbor že veliko let. Letos je Zarja stara 28 let. Ustanovljena je bila 1. 1916. V zboru je danes največ mladine a med mladino je še vedno lepe število starih in pridnih korenin. V ameriški armadi je sedaj sedem članov zbora, eden pa jc bil ranjen in častno odpuščen. On je br. Tekavec. Tudi on j« nastopil na koncertu in prav lepo žvižgal. Kdo bi si mislil, da je tudi žvižganje velika umet noat. Nastopil je v štirih toč kah. Vsem je ugajal. Drugih posameznih točk nc bom opisoval, ker upam, da b< storil s. Frank Česen ali kdc drugi. Niij le še omenim, da jc bila spevoigra "Čevljar baron" dobro predvajana. Med posetniki sem videl tudi naše zavedne korenine iz Girar da, na primer Johna Košina, A. Mslnurja in Michucla Stautigor-ja. Imeli bi .se pripeljati še enim avtomobilom, a jih ni bilo nn spregled. Najbrže jih je za držalo slabo vreme.. Videl sem tudi nekaj rojakov in rojakinj iz Loraina in več iz JNewburgha, Euclida in drugih bližnjih naselbin. Podpisal, i sem tedaj delal na nočnem šihtu, toda sem navzlic temu po kratkem spancu obiskal koncert z mojo ženico Cilko. Prišel sem ob pravem času in se takoj lotil prodajanja trošnih listkov. Po triurnem prodajanju pa me je odpeljal s. Frank Česen na delo, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Moja žena pa je ostala na plesu, kajti rada pleše in imela je prijazno družbo svojih prijateljic. Le naj pleše, dokler je še bolj mlada in zdrava. Pravilno je, da se človek po trudapolnem delu v tovarni in doma malo razveseli! Herman Grebene pa je imel pri isti mizi svojo pisarno in pridno zapisoval imena prispe-vateljev za SANS in pomožno akcijo. Že tedaj, ko sem odhajal, je imel lepo vsoto. Pri sosedni mizi pa je imel glavno prodajo trošnih listkpv moj kolega in sodrug Ludvik Medve-šek. Bil je tako zaposlen, da najbrže ni imel časa niti jesti in piti. Pri prodaji sta pofnagala tudi mr. in mrs. Kranjčevič. Tudi v kuhinji je bilo vse živo in pridno na delu. A Rozi Jur-manove ni bilo, ker je bila zaposlena doma ' v restavraciji, drugače pa' je ona vedno na svojem mestu in to vsako leto. Tudi toča j i so imeli polne roke dela, kajti ljudje so bili zelo žejni. Pomagali sq tudi Vincent Sal-mič in Jože Jaučh in drugi. Pa kaj bi našteval, vsi so bili pridni, kakor druga leta. Dobiček priredbe bo najbrže precej lep. Polovico bo šlo za SANS, polovico pa za zbor. Več poročam orihodnjič, kajti sedaj me kliče lelo. Bratski pozdrav vsem čitateljem Prosvete! Anion Jankovich. 1., da jih odpošljem v imenu federacije društev SNPJ za okraja Fayette in Green. Skupni prispevki so znašali $50, kar je bilo poslano upravi SANSa v Chicago. Storili smo v tem oziru vse, kar se je dalo. Upam pa, da bo prihodnjič kaj vec. Iskreno zahvalo izrekam vsem daroval« cem za njih pomoč in naklonjenost tei* vas vse bratsko pozdravljam. Loula Dornik, tajnik podružnica št. 17 SANSa. PRISPEVALI ZA STARO DOMOVINO Union tovvn. Pa.—Na pretekli ;eji podružnice št. 17 SANSa, ii se je vršila 12. novembra t. 1., ii bila udeležba taka kot smo oričakovali, ali kljub temu smo Jelo izvršili v najlepšem redu er se z veliko navdušenostjo zrekli, da bomo z vsemi močmi lelali za SANS in za naše trpe-ie brate in sestre v stari domovini. Na tej seji smo tudi izvolili jdbor podružnice št. 17 za leto 1945: John Skoda, R. 1, Greens-)oro, Pa., predsednik, Anton Sor-i, podpredsednik, Louis Dornik, tajnik, 131 Elma» ave., Urban Rupar, blagajnik in Anthony Rupar, zapisnikar. Razen pred-9. oktobra t. O LOVU Weat Middlese*. Pa^-Dne 1. novembra se je pričel lov na zajčke in razne ptice. Prvi teden v novembru sem ostal doma, da postrelim čim več zajčkov in fazanov, katere sem skozi vse leto krmil in se j|h ogibal na cesti, da jih ne bi povozil z avtomobilom. Posebno zgodaj zjutraj in zvečer je ta živalca rada na cesti. Zadnjič sva se s sinom peljala na delo ob polnoči in nenadoma se je pred avtomobilom znašla kuna. Švigala je pred avtomobilom sem in tja, a luč jo je tako slepela, da ni mogla zbe-žati izpred avtomobila. . Sinu sem dejal, naj vozi počasi, nakar vzamem veliko suknjo in jo hočem ujeti. Skakala je sem in tja, toda ker sem slučajno s suknjo za kril luč, je prišla k sebi in tedaj je smuknila v jarek in naprej. Ker je bila kuna samec, sem računal, da bom dobil štiri dolarje za kožuh, a računal sem brez krčmarja. Drugega mi ni ostalo kot potno čelo. Tako človeka divjačina čestokrat povleče za nos. Tudi zajci so letos precej muhasti. Ko sem druga leta spodi zajca iz grma, se je njegov beli lepček videl dve milji daleč, da si imel čas streljati za njim. Ko ga Da sedaj spodiš, se pa lepo namuzne in stisne repček med nogami in se ti hitro izgubi v grmi čevju. Ker sem že prileten, imam dobi ega psa, ki vidi samo na eno oko. Počasi korakava in naleti va na istega zajčka, ki sedi in miga z ušesi. Pok! Je že moj toda pes mi ga pomaga ujeti in tyko imamo dovolj zajčje pečen ke, a vendar ne toliko kot druga leta. Moj starejši sin John, ki je se daj pri mornarici, je bil pravi "šic". Žival mu ni odnesla repa izpred njegove puške. Upam, da se bo srečno vrnil domov. Pu ška ga še vedno čaka. Od tam mi je noslal dve nemški karabin ki, tako da bomo lahko streljali kot v vojni. . . S 27. novembrom $e je priče lov na medvede. Korajžni lovci Jack Žagar, Joe Shain, Anton Biček in Frank Valentinčič že pokajo. Odrinili so 26. novem bi a v 150 milj oddaljene Empa riske hribe. Tam bodo ves te efen. Upam, da se vrnejo domov z rogačem in medvedom. Druga leta sem šel tudi jaz z njimi in če nisem ustrelU srnjaka, sem pa samo videl teči. Tudi med vedje so me radi strašili. L. 1942 stojim za drevesom in čakam srnjaka, nenadoma pa sc prikaže 10 korakov pred menoj velika mrcina. Zakričal sem na ves glas in medved se me je ustrašil »n krenil v drugo smer, jaz pa urnih korakov naprej k mojim tovarišem. Lansko leto sem pa ostal doma in prav tako letos. Pa kaj hočem. Ženo ne morem samo pustiti doma, kajti je preveč dela pri hiši in sama ne more krmiti živine. * Ako pa dočakam vrnitev mojih dveh sinov iz % Zimska slika z zapadne fronte. Ameriška pehota se pomiče po snegu nekje blizu Nemčije. vojne, potem pa bom dal zopet puško na rame in hajd v hribe na lov. .. Dne 5. novembra je prvič snežilo, od tedaj pa že večkrat, toda sneg nima obstanka. Sedaj imamo letne seje in na dnevnem redu so volitve društvenih odbornikov. Udeležimo se sej! Anton Valentinčič. Pot« m, ko ; o bile napivu.e gornje vrstne, je že prišlo do odprava boja med Grki in angleško O bon »Ženo silo. v kateri so tudi K lonialne ««1« »z Imflje, -Premier Papandreau je hotel podati • t..\ko toda je angl« - ki |»>idantk O ni hotel sprejeti. Fodor pra vi \ Vojetn zadnjim |»oiečihi i Aten (v sird<.) dri čuti angle •kT iiijiHlnoNti "ker mote /apopastl mentalitete ljudi, ki so j j! lili i/pod diktature tn sploh ne ' balkanske mentalitete" Jože s Motk\ i se lahko smeje ... , Ko ae ie alavna operna pevka Zinka Milanov sadnjič nahajala v Chlcagu ln Je naatopila tudi na 40 letni proslavi SNPJ v Jednollni dvorani. JI Je Čikaika federrclja par dni potneje priredila večerjo pri br. BergerJu. Zinka. po narodnosti Hrvatica, ae Iudl med Slovenci počuti telo domača. Ns altkl sloji v sprednji vrsti četrta od leve. POMOŽNA AKCIJA Oglesby, 111.—Pomožna akcija v korist našemu revnemu in preganjanemu narodu v stari domovini gre povoljno naprej. Poročila v Prosveti so razveseljiva. Ko sva z M. Maglich hodili od hiše do hiše in pobirali prispevki za N.W.F. v začetku meseca oktobra, sva povedali slovenskim družinam, da nabiramo tudi za stari kraj in jim sporočili, kam naj prineso obleko. Kar se pa tiče obuvala, tisti čas še ni bilo priporočano, da bi ga zbirali in pri tem je ostalo. Žene so pričele pridno skupaj nositi obleko. Tedaj sem jim obljubila, da bom poročala o njih piispevkih v javnosti. Priobče-no bo seveda bolj pozno, toda pregovor pravi, da je boljše pozno kot nikoli. Imena tistih, ki so prinesli samo obleko, ne bom omenjala, ker b' vzelo preveč prostora v listu. Toda večina je prinesla obleko *n denar. Moje poročilo ne bo tako obširno in obdelano, kakor je bUo brata Zugicha iz Depueja. Dobro ste se postavili, dasiravno vas je malo. Vaš uspeh je bil boljši zato, ker lastujete Dom in imate prostor za zbirališče, kar pa mi v Oglesbyju zelo pogrešamo. Moram pa reči, da so se nekateri zelo dobro odrezali in niso čakali, da bi jih prišle na dom nagovarjat, temveč so kar same prinesle, za kar jim izrekam zahvalo in priznanje. Zavedajo se v kakšni bedi in pomanjkanju je danes slovenski narod v stari domovini. Nekateri pa se izgovarjajo, da bodo sami poslali svojcem, ko bo vojna končana! Hm! Medtem časom pa se jih naj Bog usmili, kaj ne? Ej, dragi prijatelji, vaši sorodniki ne bodo vas čakali. Oini potrebujejo sedaj, takoj, ker je zima tukaj! Naj tudi omenim, da smo določili premalo časa za zbiranje obleke. V 16 dneh je bilo vse zbrano in odposlano na lasallsko postajo. Danes pa čitam v Prosveti, da kar naprej zbirajo. V Clevelandu so pričeli zbirati že za drugo ladjo. Torej, tisti, ki ntste še dali, boste imeli priliko dati. Priporočam, da obleko in obuvalo sami popravite, da bo vse pripravljeno za tedaj, ko pride povelje od naših narodnih organizacij. Sedaj na se v imenu našega trnečega naroda v stari domovini najlepte zahvaljujem vsem. kateri ste darovali bodisi j denar ali pa obleko. Denar soj piispevale Hodeče družine in po-nmezniki: Loui* Vfšnikar $20.' John Pohar $15; po $5: društvo1 št. 95 SNPJ. John Hotko. Frank Nadvešnik. Anton Borovac, Pe-1 ter KasaD. Joe Savich. Marv Eska in Marv Legan; po $3: John Bukovač. Frank Luskovich in Mike Šimenc; po $2 Frank Kf>drich. John I)u*ak. Joe Men-čin, Marv Meglich. John Mar-, kovich, Štefan Kammkar. Anton' Grdin; po $1: Mary Adam in Frank Yazbec. Skupaj $100. Ta denar je bil odposlan 19. novembra lasallski podružnici, h kateri smo priključeni tudi iz Oglesbyja in Depueja. Predsednik Leo Zevnik je poročal, da je bilo poslano 2,460 funtov obleke v newyorško pristanišče. Bla-gajničarka Emma Shimpkus je poslala v glavni urad SANSa $300, meseca oktobra pa $100, torej skupa j $400. Poslala je obenem priporočilo, da SANS denar takoj pošlje v Nevv York organizaciji War Relief Fund U Americans of South Slavic Descent. Na seji je bilo rečeno, da je to edina organizacija, ki je od vlade pooblaščena, da lahko prevaža potrebščine v Jugoslavijo. BKža se konec leta in ker najbrže pišem zadnjič v tem leta, želim vsem prijateljem in čitateljem Prosvete vesele božične praznike in srečno novo leto. Chrlsilna Nadvešnik. V pOMOČ STARI DOMOVINI Livingston, IU.—Želim malo" opisati o aktivnosti podružnice SANSa, ki sta jo v našem kraju organizirala John Spiller in sestra Speck iz St. Louisa. Do sedaj smo bili še prilično uspešni, kajti poslali smo 32 zabojev obleke in zbrali skupaj $90.75 v gotovini. Lahko bi bil še večji uspeh, ako bi se vsi zavedali svoje dolžnosti. Morda se bodo pa drugič bolje odrezali, saj sedaj vsi vedo, da naš narod v domovini res nujno potrebuje pomoči. Na tem mestu se darovalcem najlepše zahvaljujem in se že vnaprej priporočam, da bodo zopet šli na roke, kadar bo potre-ba. Zahvaljujem se tudi. rojakom iz Stauntona, Oglesbvja in Paname, ki so darovali obleko in denar. Tudi oni so šli na delo. Darovali so sledeči: po Anton Martinjak, John in Josephine Widmar; po $5: Frank Krek, Mary Krek, Frank Novak, John Polovich in Martin Golob; Anton Sveglich $3; po $2: Silvester Klavora, Mary Renko m Anton Sornig; po $1: Anna KI. -voi a, Florjan Urekar T). Joseph Relih, Anna Longar, Štefan Smark (?), Stanley Barkus; K. M. Carlson (?), Frank Ruy. Michael Stražič, Rudolf Paulich*. Joe Riley, Frank Pečkc. Ignac Renko. Anton Koprovsck. Frank Klnnčar, John Renko, Antonia Povse, Spodih, Joe Koren. Nabiralec Je bil John VVidmar, tajnik društva št. 96 SNPJ. John Hrbar, predsednik društva št. 96 SNPJ pa Je nabral Joe Karo $5; Anton Beden* $2.r)0; po SI: Jacob Berili Mri ti n Ocepck. John Ci-i" Albert Schwciger. J«hn Sek« k. Pete Prežel. Antonia John Hribar; Rudolf Paulicha n John Augustine vsak p* Rudv Kania 25c. Skupaj $18lJ John Wldm«r. LETNA sAA Oak Creek. Colo. P« članstvo društva št. 502 da se udeleži letne sej« » vrši 10. dec. Volili bonu> -za L 1945. Udeležite sc H lili bo:no tudi stenske kol« (Prejeli icle v četrtck,-l Valentina MUavec. tajni §e polmilijonski fond! pise Joše Menton (Nadaljevanje) Pisali so tudi brošure v slovenščini in angleščini, risali v liih Adamiča za nevarnega ko-Sunista in brezverca. Poslali so te brošure vsem svojim društvom. vsem katoliškim instituci- vili so se na SANS in so ga že ubili. Živijo pa še Adamič, Kristan in Kuhel. Sicer jih ne imenujejo po imenih. Spozna pa vsakdo lahko, če nima otrobov v glavi, da se na te cilja in se jim podtika raketirstvo, da so "zafučkali" denar, ki so ga po-štehi delavci prispevali v SAN-Sovo blagajno. Sedaj bi pa še radi ociganili čuvarje sklada jo napadli, rušili in požigali od ir • v treh strani in kot sestradani /f £pTl11l€TI\€ ZTlVi? volkovi izgloduli ubogo paro do kosti. Poleg so pa še domače blagoslovljene hijene pristopile in povečale strahote. Slovenski naseljenci v Ameriki smo v splošnem revni in če bi vse dali, kar imamo, bi bilo malo. Zato moramo čim več mogoče objasnitl tudi našim sosedom drugih narodnosti gorje in potrebe v stari domovini in vzbuditi v njih čut usmiljenja. jam. gotovo tudi vseh vrst reak- cionarjem in sovražnikom^ o- ^_ ^u ^ tega| Saj bodo radi slišali, kar še ne lith dobil eno. Še celo se-1 in kadili debele cigare. Res ško- vedo o junakih, ki jim ga ni pa - vanov K Smithi dobil ^ da bi-prišel "komunistom" v I ra in so sedaj v skrajni bedi in natorju uiesu™ b amer'iški roke. Ti kljukci bi ga hoteli radi bodo oni k naši pomoči kaj je Adamič mc^ upotrebiti v pomoč pred ljud-1 dodali. Menda nas ni več sram, ^Poslih so ti "zastopniki 300 ti-Ukim srdom pobeglim organiza- ih ameriških Slovencev" (go- torjem in voditeljem domobran-dodali vse mrtve, da%o|cev. Tlb^ ^ nara (do- Uboga zavedena para (do-1 toliko našteli) deputacijo vimobranci) bi pa seveda bila WasWngton in opozorili vladne prepuščena bozjt volj rcane o Slovenskem ameri- Tudi tu so prijatelji slovenjem narodnem svetu in Zdru- skih kvizlingov doživeli blama- da smo Slovenci, kot nekateri, ki bi bili še nedavno najrajši pristni Germani. Priznati moramo, če smo pošteni, da sedaj, še posebno med to vojno, je več kot pet tisoč rojakov, pa naj bodo industrijski jugoslovanskih narodov (Govor dr. Draga Mtruiičn ob otvoritvi razstav« "Oavoboiane Jugoslavija" v Londonu dna 18. oktobra 1944.) JFodboru južnoslovanskih žo. Rojaki in rojakinje, ki so delavci, rokodelci, rudarji, tr- f r kancev ki jima naČeluje- prispevali v sklad JPO-SS in v govci, gostilničarji, farmarji ali 4 "komunista" Adamič in Kri- vse druge relifne sklade, pa ho- navadni delavci, stari ali mladi, tan Poudarjali so, da sta agen- čejo, da se nakupi za ljudi, ki so ki bi stotak ali več laže utrpeli tule države in ne registri- se borili v vrstah osvobodilne kot pa kdaj prej, lažje kot v času C1J kot taki in da je večina armade. Da naj se onim, ki niso Hooverjeve administracije PET briških Slovencev (300 tisoč, hoteli biti orodje domačih izda- CENTOV. Na to sem mislil, ko Lveda) tema organizacijama na- jalcev in sužnji okupatorjev in sem pisal prvi dopis glede tega. snrotna Za odgovor je«ta čast- so rajši živeli v duplinah, v raz- Pa naj kdo oporeka, če se mu na deputacija dobila, da je wash- rušenih in požganih domovih, s zdi> da sem sc motil, imitonska uprava dala pretiska- trdno vero v narodno vstajenje. | (Konec.) U Adamičevo knjivo "Native'« Pritrgovali so si grizljaj od svo-Return v 250 tisoč izvodih za jih u.t ter ga dali junaškim „ . rt..«.,, — .bittSKN« tn angleških pribočnikov (opazo-Ltrebni vsega, kar bo jugoslovan-valcev) ki so se osebno prepri-fska ladja dope jala Za delitev M o razmerah v okupirani Slo- bo skrbela anti ašisticna uprava kreni j i, postavljajo na laž početje kateri vsak poštenjak zaupa, čast i tih gospodov, ki bi radi z 2e sedaj, ko Slovenija m lažmi opravičili svojo ogabno iz- osvobojena, razen krajev, zase-dajniško sodelovanje s Hitlerje- denih pp partizanski vojski, izvirni gestapovci, krvniki svoje- hajajo narodne novine v nad IK) ga naroda. tisoč izvodih. Zadnji čas tudi ne- Priče so jasne, da so naši ame- kateri ameriški slovenski list: riški "kljukci" v svojem sovraš- najdejo pot tja. Narod je tam tvu do osvobodilnega gibanja v dobro poučen, kdo mu je pnja-Jugoslaviji, še posebno pa v Slo- tel j. Delovanje SANSa in ZOJ- re napraviti mnogo v smislu u-veniji in v denuneijantstvu po- SA jim je dobro,znano. Sam Ti- itanovitve pogodbenega razmer-štenih in požrtvovalnih mož, ki to se zahvaljuje odbornikom zr ja med Sovjetsko unijo in Ju-tvegajo svoj čas, denar in tudi vsestransko podporo borbeni Ju-1 40slavijo na slicni podlagi kot je svoje zdravje v pomoč svojemu goslaviji. narodu, doživeli blamažo, in si-1 združeni odbor namerava pri- London. (ONA) — Londonski zavezniški krogi so prepričani, da polaga dr. Ivan Subašič v Mo-ikvi temelje za trajno jugoslo-vansko-sovjetsko zvezo. Ti zavezniški opazovalci so prepričani, da bi predsednik jugoslovanske vlade v izgnanstvu ne storil nobenih definitivnih torakov, ne da bi se najprej posvetoval v Londonu; vendar mo- zveza britansko-jugoslovanska ki že obstoja. Med Jugoslavijo in Sovjetsko cer'tako veliko, da če bi imeli le I rediti knjigo z vsemi znanimi trohico poštenja in človeškega imeni daifovalcev in jo priložiti I Rusijo ni vojaškega sporazuma dostojanstva, bi priznali, da so|pl.vl iadjt. Lahko si predstav-1 5eravno se zdaj bore oddelki rde-se nesramno lagali, ali pa odkri- ]jate radovednost ljudi, ki so bil) I če armade na jugoslovanskem o to povedali,, da so bili žrtve odrezani od Amerike skoro štiri I zemlju. Nekaj tednov pred H it-I spletkari j visokih cerkvenih do- leta poslušali fašistično propa-1 lerjevim napadom na Jugoslavi-stojanstvenikov v Vatikanu in Lando o revolucijah, sabotažah, I jo leta 1941 je bila sklenjena med Ljubljani. ' gladu jn pobojih po ameriških I Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo Ce bi^ si "kljukci" vzeli za industrijskih mestih. S fcakšnim 1 pogodba za medsebojno prija-vzgled Snoja, dr. Kuharja in Izi- Lanimanjem bodo iskali imena I teljstvo, toda v oni podobi ni dorja Cankarja, ki so obsodili iz- svojcev, sosedov in znancev. I bilo nobenega posebnega vojaš-dajstva svojih kolegov in glavar- Mnogi bodo žarečih lic vzklik-1 kega sporazuma, ja cerkve v Sloveniji, bi se poza- niii: je pa moj stric,'teta, I Ta nedostatek bo zdaj popra- bilo vse, kar so s svojimi intri- brat, sestra ali pa celo oče . . ."I vljen, ne da bi prišlo do mote-gami in kriminalnim obrekova- Uje bo samo dokaz, da so živi I nja skupne anglo-ruske politike njem vodilnih mož SANSa in in zdravi, povedano jim bo tu-1 napram Jugoslaviji, o kateri sta ZOJSA, storili škode pomožni da niM pozabili na svojce in I pred nedavnim časom govorila akciji in bednim v Sloveniji in na' svoj narod. Churchill in Stalin. Jugoslaviji. Šli bi složno na po- Sorodniki in sosedi bodo iska- Dejstvo, da nameravana jugo možno delo in narod v domovi-L. med irneni tudi one rojake inLiovanska vlada edinstva še ne m. mesto da bi jih klel, bi jim rojakinje> kateri s0 zadnja leta obstoja, ne bo v tem pogledu no- obiskali staro domovino, se več | bena ovira, kajti prijateljska Velika mi je čast in radost, da imam priliko .pozdraviti v imenu kr. jugoslovanske vlade iniciativo Yugoslav Emergency odbora, ki je pripravil to razstavo o borbi jugoslovanskih narodov za svobodo, edinost in boljšo bodočnost. Čeprav je razstava majhna, vendar uverjen sem, vam bo dalu jasno sliko dogodkov v Jugoslaviji in prikazala obseg naše borbe in veličino naiega trpljenja in žrtev. Sedemindvajseti marec 1941 je bil odprta manifestacija spontanih namenov narodov Jugoslavije, da hočejo živeti v politični kot tudi nacionulni svobodi. To prepričanje je bilo tako globoko vkoreninjeno v duš masi, da je bilo prirodno za njih dati mu odraza s spontano organizacijo za boj proti zavojevalcu po naglem padcu jugoslovanske vojske. Stvarno so se oni prvič v svoji zgodovini organizirali po trdnem prepričanju, da po priro-di in usodi spadajo skupaj; popolnoma sabili zavestni edinstva vseh Jugoslovanov, pa bili Srbi, Hrvati, Slovenci, Macedonci, Bosanci, Črnogorci, pravoslavni, katoliki ali muslimani. Na ta način so efektivno odbili peklenski načrt sovražnikov, ki so računali, da bodo izzivajoč Srbe proti Hrvatom in muslimanom, Hrvate proti Srbom ter eno vero proti drugi, za' vedno uničili ne samo Jugoslavijo kot državo, amapk tudi zgodovinski ideal jugoslovanskega edinstva —za katerega so najboljši in največji sinovi vseh naiih narodov vodili borbo in umirali v preteklosti. Ideja brezkompromisnega aktivnega odpora, ideja skupne usode jugoslovanskih narodov je utelešena v osebnosti maršala Tita. Maršal Tito je ne samo ešil Jugoslavijo kot državo, ki kruh is hrastovega ilrs in koru-sovina. V jušnovihodni Bosni liudatvo rabi Usnlkov« lupina, kar nima lita. koruie »ploh ni. Splošen poraat tuberkuloze v naši domovini )e najboljši dokas kronična lakota ln talaana ličr-panodtl ljudstva. Ca so ]lm na poŠlia hmn« ln učinkovita pomoči. bo to itmo ša na stotlsoča ljudi pomrlo. Radijska postaja "Svobodne Jugoslavija" ia v oddaji od U. oktobra aporočlla: "Ljudstvo gladu)« v mnogih krajih Jugo slavij«. Narodno osvobodilni odbor J« moral pr«a«litl prebivalstvo li rasnih rasrusonlh pr«-d«lov. Na ttaoč« ljudi ls Kup-r«sk«ga polja ln Janja je bilo pr«Mlj«no v Grm«c. V Gorsk«m Kotaru. Ltkl. Dalmaciji ln H«c* c«govlnl liudatvo umira od la* kot«. Nail borci gladujajo skupaj s ljudstvom. Mladina Bo* sanak« Krajin« s« j« isogljubl* la. da n« bo J«dla dvakrat na te-d«n. da bi s t«m pomagala pr«* hraniti bore«, ali ao navillc t«-mu v »notah naš« vojsk« slučaji amrti od lakoto." N« man) kritično J« stan)« 1 oslrom na obl«ko ln obut«v. Do volit« mi, da citiram eno Uko ls)avo ravno )avl)«no ls Jugo-alavij«! "V mnogih področjih J« pomanjkanj« obl«k« tako krlttč no, da Dud)« hodijo okoli malo n« popolnoma nagi. V mnogth krajih kmetic« na polju d«l«)o gol«. ras«n k a kino krp« okoli pa.auv Po vsa«h ln a«llščlh obl tcljl od štirih, patih članov Imajo samo «no obl«ko. Rabi )o sa mo oni. ki )« suna) po poalu. dočim so ostali doma—goli. Ko e* on povrne, drugi član obltaUl prid« na vrato ln tako dal)«. Slovensko Narodna Podporno Jednota 2657 59 80. L«wndsi» Ava. Chicsgo XI. llliooh GLAVNI ODBOR la vrtel o4w* V1NCCNT CAINKAR, gl, predardnlk Mil So l.«wnrt«lr Av« . Chicagu 13. III. r. A VIlir.H. «1 Ujnik Ho l avuuUlu Av«., Chicago 13. III ANTON TaOJAli, «1 iMMtiMim iSjiitlt SUftl So l.«wiuUI« Av« . Chlvaau U. III. Ml K KO U. KOliri.. «1 bUtfttimk MST So l^iwiid«l« Av« . Ihltusu U. III. I.AWhlCNi'K UKAUISIIKK. UH»k U.l odU MSI So. LawtuUl« Av«, iliU«s«» M. IU. MKilAKl. VHIIOVNIK. Ulitki mUd «UI«I M81 So Uwmlik Av« , <1iW'«r> «3 111 IMI1I.1I> COIIINA, Mitinviit-I) slMalla ti41 So Ijiwnd«U A v«, l'blcM«> U. III ANTON liAUDKN, vurdiuk 1U1 So l.twml«l« Av« . Chlcaso 13. III. Podpr«dMdalka MU lIAri. It KUMnt. prvi i«Hl|>r«dwdnlk . Ho* M. Unlvvraal. Ps. "IAMII.HS ZAItNK K. diu«t (ttHl|ir«i>olnt«. Drarb«rn, Mim JOHN S1M1J.RR. N)trlo okiol)« a»m llandall SI. BI Louia IS. Mo. UliSOl A AMIlllO/.ini. iNflo okiol]« ________ «1« lM«rc« HI. Cv«l«lh. Mlnn SUWAHU TOMSIC. teato ukroti« .............. Ut W Ttli St. W.l««nbur*. colo Coap«4ar«kl Mli«k bil hvaležen. Bili so narodni izrodki, ki so a]. mflnj izkazovali gospodar- ZVeza s Sovjetsko Rusijo je za-»magali germanskim in roman-dobro stoječe, nekateri tudi I hteva in želja jugoslovanske- vaeh t«h okroijlh ao Hud)« skoraj popolnoma boaonogl." Nl tr«ba, da vam pripov«duJ«m ka) te danes, prod simo, pomeni. No. v naši n«ar«čt ml Imamo močn« in radodarn« pri) a t «11« Ml ne bomo nikdar posablll po moČb kl so nam jo dali naši veliki savesnlkli V«llka Britanija Sov)«taka Rusija in Zdruš« drŽav« Poaabna ml )« čast ln dolšnoat sahvaliti se akosl dršavnag podtajnlka sa srakoplovatvo Hon. Str Archtbalda Sinclairja hrabrim pilotom Royal Air Forca, ki riakiraio avoja ftivlje* MATH 1'KTHOVlv II pr«dM>dnlk V1NCKNT CAINKAK ... A VIDEM ..... M1HKO O KOIIKL . ... JACOM ZUPAN LONAl.D J LOTHU II ........... HUDOLI'11 LiaCH ....... ANTON SIIULAH, prvdardnlk riiANK VHATAKICH IC__________________ ritANK UANHI ANl»IO:W VinttlCIi .. JOSttPlIlNC MOČNIK f KAN K ZAITZ, prvdavditlk ANPKRW OKUM ...... JOIIN OUP »KKO MAMI Al JOSEPH nroLT-------------.... JN JOHN J ZAVCKTN1K Itn lftlal St. CWv«UnS 1«. Ohlo MM So t^iwndat« Av«, Chicaao 13. IH. .... ------ Mil ao. l« luni ll. Mlch ... ..........131 So l>ioa««t, Chicagu M, IU. rodu v času n)«gov« valik« nu* j«. Toga n« bomo nikdar posablll. dn še vedno upu, du bmio |ietro-lejska polja v Galiciji in mesto l.wow ostali v poljskih rokah. saloge. Ponavljam avojo hvaleinoat Yugoalav Emergency odboru sa ur«dlt«v t« rasstav« ln aa ualu-go, ki so jo storili našemu ns fvjm skim mogotcem tlačiti in razna-. tiravali svoje bogastvo I naroda samega. To vsesploš r-Klovat. svoj narod toda tak I Am'er.ki ^ g u?m ubijaH voljo no hr ,nenje jugoalovanske ;m.oten pečat izdajstva kot se- T Qm -n ^om do dela La ijud8tva je med tem še mo ' S ,\V,'ncl v vsej svoji vet- smotrL,nega gospodarstva. Ce ^ narUslo. Poročila iz Jugo ^'^^f^n^t U - v —^ U pripovedujejo, da je ju Slove,,k-i tudi v^k mšten ka- trani za mrtve ali Pa 70 "avadnH goslovansko ljudstvo prepričano tol.k lil mo storili. Nadaljujejo s veniji so posledice okupacije razdiralnim delom. Spra-' grozne; kar trije rokomavhi so ro so Jugoslovani prejemali do zdaj od Velike Britanije in i/. A-merike. v podporo narodno-osvo-bodilnega gibanja. je bila obsojena da razpade v nja. da nam prlnea«)e oroij« ln jratomorni vojni, amjjak je tu-1 di postavil konkretne temelje i a bodoče bratsko življenje v popolni enakopravnosti in medsebojnem zaupanju vseh narodov Jugoslavije, ki so skupno kri prelivali. Pod njegovim vodstvom jo bil napisan eden največjih eposov zgodovine. Majhen in skoraj neoborožen narod ae je dvignil proti najmočnejši vojni mašini, ki je kdajkoli obstojala. Da bi bilo mogoče to borbo preživeti, je bilu potrebna mitična vera v ljudske ideale. Ni dvoma, zmaga je nušu. Ali za kako strušno ceno! Posledic« t« krvav« borb« v zgodovini so atrašn«. Od 16 milijonov prebivalstva J« v«č kot dva milijona mrtvih. Materijal-no opuatošenja v pretošnlh delih d«š«l« Ja akoro nav«rJ«t»o. V mnogih pr«d«llh ao aovrašnlkl In kvlsllngl sistematično ln barbarsko trobili narod. V nokat« rlh krajih J« puatoš«n)« akora) splošno. , Človek mor« dn«v« ln dn«v« hoditi skoti te pr«d«U, s n« vidi druq«ga kol p«p«l. po gorel« vasi ln ra*ruš«n« hiš«. Ljudstvo—alarl IJudJ«. š«n« tn otroci—so bili ubljanl na m«atw. č« Jim nl u»p«lo do čaaa ultL Oni. ki »o ušli. »o bili popolnoma pod taščlto narodno-oavobo dlln« vojsk«. Ali colo oni. kl llvljo v osvo-bojanlh krajih In sama narodno-oavobodllna vojak« »e nahajajo v naJkrltlčn«JŠ«m stanju. So-vrašnlkl ao slaUmatlčno uničili Vs4 livor« sa pridobivanj« hra-n«. Živina, kl daj« nsJvašn«Jšo ln najbolj potrabno hrano ln al rovin«, J« poki• a«. poljad«lsko orodja In som«nje J« unlč«no. Z It koto Ismučeot Jugoslovsnsko tcna In mM«r#*«am«n|uJ«Jo to v orno šlvlno In konj« s« oranj« polj; ona *o dola jo, da bi pr«hra nll« svoja mofte. sinov« ln oč« t«, kl borijo proti sločlnak«mu •ovratniku. 6—to on« padajo pod br«m«nom—mrtv« od Uko t« In Isčrpanoatl. Dogaja m tu dl. d* naši vojaki kdaj ps kdaj umirajo n» straši od lakot«, »lu čaji otroka, d« saspl sv«č«r ln s« nikoli vftč n« tbudl. niso n« S« nekaj o poljskem vprašanju London. (ONA) — Diploma-lični dopisnik listu Manchester Guardian Je 2H. nov. objavil naslednje podatke ti nedavnem sporočilu predsedniku Rooseveltu poljskemu ministrskemu predsedniku Mikolajc/.yku. Predsednik Rooaevelt Je baje lsrazll, da odklanja prevzeti od govornost zu prenagleno n šltev vprašanju (Miljskih meja. Nu drugI struni pu je potrdil pred sodnik, du ne bi Imel ničesar proti sporazumu glede novih poljskih meja, kl bf bil odobren od iioljako, ruske ln britanske vlade, tudi ako bi šlo za odškodnino Poljske na račun Nemčije. Poročilo trdi tudi, »lu je predsednik Roosevelt dejul, du Ameri-ku ne bi imela ničesar proti U-menjavi narodnostnih manjšin iiu sedunjem uli bodočem poljskem ozemlju. Obljubil je Poljakom tudi vso motno podporo pri rekonstrukciji njihovega 6-zemlja ter se je huje l»ruxl! tudi. Hitler se boji bomb Ii Italije, (ONA) — Hitlerjeva skrivalnica v Herclitesgudenu je redno xanuučetia In zustrta t umetno meglo. Ameriški piloti 16, xt učne ur mude, ki ao na svojih poletih večkrut križali nad Hitlerjevo trdnjavo, poročajo, du ho videli več kvadratnih kin terenu popolnoma zakrl-tijgu x gosto umetno meglo in dimom. To poročilo iMitrjuje vesti, kl pilhujujo lx Švedskega, da je llltlar akoro bolun od samega strahu preti xavexHiškimi bombami. Nujbiie je dal junnški Kiieluer Nemčije luzpoatavltl o-koli svojega hriba u|Mtrate, ki neprestano izločujejo umetno meglo vprušanje je.le, kuj zdaj Hitlerju hasiie lepi razgled iz njegove goraku skrivalnice. Takole se da dobiti več svetlobe za vaš dom I/čutite tvoje žarnice, reflektorje in senčnike Hvstllko nudijo celih v* sv«tlobo. č« »o šaratca. poaod« ln s«nčnlkl čtatl. Prah tn tajo ovirajo luč. Prodno snsfttt«. vodno ločit« svotllk« od stikov v »taNl. UmlJI« sl«kian« »ll plaall^n« šarnlc«, l.osrdo In r«IUkttr)« t ' unjo nimoCono v mlačni mili'i. liplaknlt« akl«d« In refMrtorU. da cdMrsnil« milo. tod-* NIKAB n« Vtika)t« tKH NIC v vpd«\ Obrllllg jih i vMno cunjo. In Kt«ni thr tli ta tsml'«, »iosoda tn r«fUklo»j«. da b« vaa popolnoma »uho. prodno Jlb iloftlt« aop«! skupsj. 1 l*.bi 11 bosi* vii svstlob« t* «vo) donar, č« S9 boete ravnali p« lah prtproillh navodilih. ^*ruk. ^Ief)n. ^ Soultu v Tarnski Bastidi tisto mtd ni sanjalo o maišalski palici. Notar pa maišalska palica! Krčmar pa žezlo! Bože moj, komu bi prišlo na um? Bolj moder od Danijela in bolj, previden od Jožefa bi bil moral biti človek, da bi bil slutil take stvari pod staro vlado, v stari Franciji, v starem svetu, ki ga je zrušil tisti mesec julij leta 1789! In vendar no bila tudi takrat vsem vidna /namenja, ki so preroško kazala v bodočnost, jaz sem zagledal ta znamenja že drugi dan in to v'zadostnem številu, da se mi je duh odvrnil ori osebn* zamere k plemenitejšim razgledom, n*-go je uveljavljenje samega sebe. Na poti v Cahors, kamor sem se odpravil s svojima služabnikoma Guilesom in Andrejem, nisem videl samo opustošenj, povzročenih po zimskem mrazu in pomladni burji, tedaj ne samo očrnellh in posušenih orehov, usahlih vinogradov, uničene rži in zapuščenih njiv v njihovi žalostni goloti ne samo tistih običajnih znamenj bede, ki sem se jih bil že navadil, čeprav so me prve čase po moji vrnitvi iz Anglije navdajala z grozo; ilovnatih kolib, oken brez stekel, sestradane drobnice in votlolicih žensk, ki so sključene V dve gube pulile trava Ne, videl sem tudi druga, še pomembnejša znamenja. Na križem-potjih in mostovih so se zbirali moški v sumljive gruče in čakali, sami ne vedoč česa; njih molčanje Je bilo mrko, njih obrazi divji, njih obrvi naježene in njih vpadla lica spačenu v izrazu nepomirljive grožnje. Glad jih je bil prignal do skrajnosti, vplltve ao jim bile odprle oči. Nisem se upal misliti na posledice in strah me Jc obhajal, da sem imel še preveč prav, ko sem opozarjal Saint-Alaisa na bližajočo se nevarnost. Miljo dalje, v gozdih, ki se širijo okoli Cahorsa. sem izgubil te pojave izpred oči, a le za malo časa. Kmalu so se vrnili v drugi obliki. Prvi pogled na mesto, kl ga ovija Lot s svojimi srebrnimi valovi, na obzidja In stolpe, ki ne tako slikovito dvigajo ob znožju strmega hriba, je kakor ustvarjen v pašo očem; cahorški most, ki mu ni primere, katedrala, oglodana po zobu stoletij, in prekrasni grad, vse to mora navdati gledalca z občudovanjem. A tisti dan kakor da niaem imel oči za ta čuda. Ko sem prišel na trg, sem videl, da prodajajo žito pod zaščito vojnikom z nasajenimi bajoneti; na sestradani obrazi čakajoče množice, ki je obrobljala vso tisto stran trga, umazana tn razcapana obleka teh ljudi, njih mračni pogledi in mrki glasovi, ki so Uko čudno nasprotovali lepemu poletnemu solncu, mi niso dali paziti na druge stvari. Če nisem pazil, sem vendarle opažal. Videl sem neverjetno brezčutnoet, s katero so gledali U prizor tisti, ki so jih bili posli, radovednost ali pa tudi samo navada privabili v Cahors. Gostilne so bile polne pokrajinskega plemstva, ki se je zbiralo na svojo skupščino. Plemiči so gledali skozi okna kakor v gledališču in kramljali brezskrbno kakor doma v svojih gradovih. Na ploščadi pred katedralo so se v skupinah izprehajali svečeniki m dame ter se kedaj pa kedaj malomarno ozirali na to, kar ut je godilo pred njihovimi očmi; videti je bilo, da večina njih ničesar ne ve, ali pa, da se za nič ne zanima Pozneje sem slišal, da smo imeli takrat v Franciji dva svetova, ki nista bila manj oddaljena drug od drugega kakor nebesa in pekel; in to, kar sem videl tisto popoldne, mi dokazuje, da je bilo res Uko. Na trgu so kupci oblegali prodajalno, v kateri so razpečavali brošure in časopise; osUle prodajalne v sosedščini so bile zaprte, ker so se lastniki bali neredov. Nekaj v stran od množice sem zagledal Gargoufa, Saint-Alaisevega oskrbnika. Razgc/varjal se je z nekim vašča-nom; ko sem šel mimo njiju, sem ga slišal, kako mu je zabrusil: *Nu kako, ali ti daje tvoja narodna skupščina jesti?" "Doslej še ne," je odvrnil ubogi bedak; "pravijo pa, da bo kmalu vsem ustregla." "Ona? Se kaj!" se je surovo zagrohotal o-skrbnik. "Menda ne misliš, da te bo redila?" "O, pač, gospod, to je gotova stvar," je rekel seljak. "Sicer smo pa vsi enih misli . . A tisti mah me je Gargouf zagledal; pozdravil me je in utihnil. Kmalu nato sem opazil enega svojih ljudi, kovača Butona, ki je stal sredi gruče nezadovoljnežev. Klavrno me je pogledal,;videč, da sem ga zasačil; ustavil sem se pri njem, oštel ga in pazil nanj, da je res odšel svojo pot. Kadar sem bil v mestu, sem se običajno ustavil pri "Treh kraljih"; zakaj Doury, lastnik gostilne, je dajal plemičem ob osmih posebno večerjo, za katero se je bilo treba praznično obleči in napudrati. Saint-Alaiški so imeli v Cahorsu svoj lastni ^.dvorec in so baš tisti večer sprejemali, kakor me je bil opozoril markiz. In res se je po večerji večinoma omizja našla pri njih. Jaz sem prišel bolj pozno, ker sem se hotel ogniti vsakega zasebnegu razgovora z markizom. Ob mojem prihodu so bile sobane že polne in živo razsvetljene; po stopnicah je stalo polno slug in skozi okna so se čuli melodični akordi kla-vecina. Gospa de Saint-Alais je umela prikleniti nase najboljšo družbo naše pokrajine; sprejemala jo je morda nekoliko manj potratno od nekaterih drugih, a tako neprisiljeno, 4 tolikim okusom in tako izbrano utmenostjo, da zaman iščem v tistib dneh druge hiše, ki bi se bila mogla kosati z njeno. Navadno so ji bili najbolj dobrodošli ljubeznivi gostje, ki so s svojimi elegantnimi kretnjami dajali salonu značilno aristokraUko prelest; na vsakem sprejemnem večeru je bilo v njenih sobanah svile in čipk, pudra in demantov, širokih kril in rdečih peta na izbero. Toda nocoj sem se že na pragu začudil številu gostov in aijaju zbrane družbe. To ni bil navaden večer; in preden sem zapravil deset korakov, sem že uganil, da ima nocojšnji sestanek bolj politične nego svetske namene. (Dalj« prihodnjič.) POSTELJA GOSPODA FIBR1HA Oskar Hudalas (Nadaljevanje.) Tedaj J«' zakričal tudi Slapar / v i v > k i m, tenkim glasom: "Pob« nt« <•' Tnkoj zapustite delo! Od v.i i m pustim zmerjati. Ta-k» h*e in rjave pike Sončna luč / rr «ylit-U. K*dar je* |m dolini le/ala megla. j>e sonce ni takoj laz^nalo. ko je posijalo nanjo. Pričasi jo je trgalo in_ dvigalo nebo. Tam Se je zdrtftila v drobni- oblake, ki so m- lencTple-{rfdjavaii od vzhoda proti zahodu Večkrat;je pršel droben dež. Mlake mi se napolnile z vodo. Novi studenci so prlcurjah na dan tam, kjei poleti m bilo ne; duha ne sluha o njih. Obilna rosa »e je oprijemala rastlin pozno v poldan. Iz senčnih mest v gozdu mokrota sploh ni izginila. Pesem žužkov je bila vsak dan tiAja. Tud! ptice niso bile več 1.1 ko zgovorne. Hlastno so nabirale hrano in se nemirno itprrlc-tavale Polj« so ljudje po večini ze pospravili, le v dolini sc je po njivah bohotila ajda 2ivtna je Imela dobre čase Mirno se je pa*la |*> tiavnikih. Muhe Je niso mh dražile Vsak glas človeka ali živali je dobil nekak otožen prizvok m se je razlepal daleč »ko/i tihi, mirni zrak Delo v Zavrhu se je bližalo koncu. Le gori nad skalo je stalo še kakih sto dreves. Na naj-nepristopnejšem mestu. Stala so Um, podobna četi junaških vojakov, ki so se odločili do zadnjega braniti zaupano jim postojanko. Kakor temna stena so se odražala od gole pokrajine. Grozeče so šumela in mahala v vetru z mogočnimi vejami. Ves veliki, ponosni gozd pod njimi je bil že mrtev. Okleščen, razbit in razmetan je ležal na pusti go-ličavi med kupi smrečja, skorij in iveri. Ponekod so ležale pla-tanlce posamezno, ponekod zopet v velikih, slučajno skupaj nametanih skladih. Človeku se Je čudno zdelo, kako se more taka množina lesa spraviti v denar. In vendar so bili ti kupi le neznaten del vsega onega, kar je vsako leto zdrcalo s teh gor in kar »o ljudje obtesali in zrezali v dolinskih žagah ter spravili po Savinji in Savi daleč na Hrvaško in v Srbijo. Bil je lep. jasen dan. Sobota Sekači so w spravljali nad smreke vrh »kale 'Vreme nam je lepo postreglo," je menil Jurjev Miha "V dežju hi se jih težko lotili. Je pristavil Hodnikov Tone. Na mokrem tudi s krampižarji w LOAN BUY ON D TODAY AMO HELP TIGHTEN THE NOOSE! Bj Merrill BI—rr NEA Sanice, trne. nič ne opraviš v takem svetu." "Kljub temu bodimo previdni," je rekel Kenluč, ko so j>o vzhodnem j>obočju plezali na vrh skale. "Danes bomo morali drug drugemu pomagati, da se ne zgodi kaka nesreča." "Kar tele se lotimo," je menil Kovačev, ko so prilezli na vrh, in je pokazal na veliko drevo, rastoče tik ob robu. "Na drugi strani jo podsekaj-mo, da nam ne pade navpik čez skalo, sicer se nam popolnoma raztrešči. No, kar začnimo!" je velel Hodnikov Vene. Zapele so sekire. Sekala sta Tone in Korošev. Težke iveri so letele na vse strani. "Stoj!" je zakričal Renkač. "Nekam nerodno se nagiblje. Malo jo okluvajU še na spodnji strani, mi jo potisnimo od zgoraj." "Votla je " je rekel Tone, ko se je pomaknil nekoliko niže in poiskal opore za krampižarje. "Mislim, da bo mojega udriha-nja kmalu dovolj." Nekajkrat je še krepko zamahni). "Ho-ruk!" je zavpil Jurjev Franc in krepko so se uprli v veliko deblo, (irozeče je zahreš-čalo in se nagnilo. "Beži, Tone? Ne sekaj več! Se že podira." Tone je odskočil. Zapletel se je s krampižarji in padel. Drevo se je počasi nagibalo in zašumelo z vejami. Za trenutek je vsem zledenela kri v žilah. "Titro, Tone! Beži!" Prepozno! Drevo se je s pokom prelomilo v štoru. Veje so zabučale skozi zrak kakor slap vode. Grmeč se je skotalila smreka čez skalovje. Tone je izginil. Planili so na rob skale. Spodaj Je ležal Tone, ves oblit s krvjo, z nogami pod vrhom podrte smreke. "Tone!" sta obupno zavpila o-ba Hodnikova. Stekli so preko skalovja, ne ozirajoč se na lastno nevarnost. Zgnetli so se okrog ponesrečenca. 1 "Ali je še živ?" je vprašal nekdo. "Se je živ," sta olajšano odgovorila Hodnikova. ki sta se sklonila nad brata, "a strašno je po-tolčen. Kaj je le z njegovimi no- gami? Privzdignite vrh, da ga potegneva ven. Pa hitro!" Prihitel je tudi Franček, ko je zaslišal prestrašene glasove mož. "Skoči po vode, Franček!" mu je velel oče. "Brž!" Stekel je kakor brez uma in se vrnil s kotličkom vode, bled in tresoč se po vsem telesu. Medtem so možje odsekali nekaj vej in privzdignili deblo. Razni mali oglati "BUS rnsr STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes! Oglasite se Eigetoater Beaeh Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road PRODA SE OKROG 90 AKROV ZEMLJE. 35 mil severno na Highway 45, 1000 čevljev ob jezeru. Osem akrov lesa, ostalo A-l rodovitna zemlja. Devet sob hiša, dve kopalnici, Stala in druga poslopja. Cena Jc $35,000. Pogoje uredimo. L. I. BEHM Grayslake, Illinois Phonc 5151 BraU sU potegnila Tonca vstran m opazila, da ima obe nogi zlomljeni. Ranjencu so izmili rane. Po obrazu, rokah, hrbtu m plečih so mu krvavele globoke praske. Niao ga mogli spraviti k zavesti, kljub izdatnemu polivanju z vodo. Težko je bropel in oči je imel trudno zaprte. "Ne&imo ga v kočo," je predlagal eden Jurjevih. "Nekdo naj skoči k Brložniku po plahte in prtiče za nosilnico. Takoj ga moramo spraviti v dolino in k zdravniku." Prenesli so ga v kočo in položili na pograd. Možje so stali krog njega in srca so se jim kr čila, ko so gledali tega mladega, krepkega fanU, ki je Uko brez-močno in žalostno ležal pred njimi. Le braU sU ga v upanju da se zdrami iz omedlevice, včasih vprašala: "Ali te zelo boli, Tonce?" Tone ni odgovoril. Le težko je hropel. Iz levega ustnega koU mu je polagoma kapljala živo-rdeča kri. Franček je pri studencu zajemal vodo. Šlo mu je na jok. Smilil se mu je ubogi Tone. Izmed vseh je, razen očeU, bil najprijaznejši z njim. Na stezi pod studencem se je oglasilo veselo govorjenje. Gruča turistov, moških in žensk, je šla mimo. Ugledali so Frančeka. "Ali gremo prav proti Bos-kovcu?" ga je vprašal eden izmed njih. Franček je prikimal. "Ah, kako lepo je tu!" je vzkliknila ena izmed gospodičen. "Kako krasen razgled! Srečni ljudje, ki prebivajo tod!" Franček je splezal s kotličkom v breg. Veseli glasovi turistov so se izgubljali za ovinkom. V koči je v težkih mukah stokal ponesrečenec. Nalagali so ga na nosil-nice. V dolino so ga odnesli: o-ba braU, Breznikov Anz in Ko-roščev Florijan. Tisti večer je bilo na planini tiho in mrtvo. Še veter je samo nekaj skrivnostnega šepetal med kupi smrečja na goličavi. Naslednji pred poldan sta se vrnila Breznikov in Korošcev sama. "Kako je s Toncem?* so ju vprašali. "Zdravnik ga je nekoL krpal in ga ukoj odpravi nišnico. Rekel je. da rr morali odrezati desno,r ti čisto mu jo je zm ■ 000 prebivalcev. Zapomnit«- v t • Zapomnite si pa tudi, da j< T r. -jevo grenko vino z Vitamin .t. b-l zanesljiva želodčnica in mil adv lcc. Poskusite ga in rabitt gj ko*, predpisano na steklenici. Kupito £j pri vašem lekarnarju in ako ga on nima, pi&ite na Jos. Triner Corp 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8.1.! Trinerjevo grenko vino je zelo pi>-pularno pri tisočih družin zadr.jin 57 let. -(Adv. V Prosveti so dnevne svetovne in delavske vesiL Ali lih citate vsak dan? DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" / Ženske za čiščenje Delovne ure od 5t30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRA&AJTE pri: ILLINOIS BELL TELEPHONE C0MPANY > "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. VVashington Street TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vse v tiskarsko pbrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unljsko delo prvs vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RI N T E RY 1U7-S9 S. L*wnd.U At.ou. • • Chlctgo 23. llllool. TEL. ROCrWELL 4MM NAZI PEOPLES' ARMY REVIEWED KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ »3.00 Knjigs )t trdo vezana in ima 821 strani Recepti so napisan! v angleškem J •siku r ponekod pa eo tudi v i •siku naroda, kl mu Je kaka Jed posebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se h<»čejo v njem čimbolj izvežbatl In izpopolniti. • Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. SIS Wwl llth Str—t N«w York 11. N. Y. H»OH4ANKIMe NAZI U» was radioed fruin S* rdm. , ,