Leto LXV.« št. LJubljana, torek 19. aprila 19)2 Cena Din i.— lznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — ft—MB do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Lttn 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji mserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, inaeratnj davek posebej. — >Slovenski Nar od < velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125 to 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8__i--CELJE, K ocen ova ulica 12. — Tel, 190, NOVO MESTO. Ljubljanska C TeL St. 26. JESENICK Ob kolodvoru 101. «--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. NASIPI OB SAVI SE RUŠIJO Poplavna katastrofa vedno hujša — Nasipi popuščajo — Sremska Mitrovica poplavljena — Zaradi deževja vode še vedno naraščajo Brod, 19. aprila. Položaj v poplavljenem ozemlju se ne le ni nič izboljšal, marveč še celo poslabšal, ker je začelo snoči znova deževati in je lilo vso noč. Zaradi tega je Sava pri Rrodu znova narasla za 6 cm. V okolici Broda je poplava povzročila toliko škodo in zavzela tak obse?, kakršnega že ne pomnijo od leta 1875. V Brodu je dosegla Sava 860 cm nad normalo. kar predstavlja najvišji vodostaj v dobi zadnjih 55 let. Dasiravno so nasioi v glavnem zdržali silen pritisk ogromnih vodnih mas. je vendar skoro celo Posavje pod vodo in podobno ogromnemu morju, na katerem sličijo naselbine malim otokom. V celoti je nasip sicer dober, vendar pa je voda tu in tam izglodala večje odprtine, skozi katere se izliva voda na prostrana polja. Ker prihaja z bosanskih gora vedno nova voda, ki se nima kam odtekati, bo trajala poplava gotovo nad mesec dni in pred junijem ne bo mogoče obdelati niti pedi polja. Snoči je prišlo do katastrofe v bližini Ojekovca. Tam je voda podrla nasip in v pol uri so bile vse okolne vasi pod vodo. Vojaštvo je takoj prihitelo na pomoč in je z nadčloveškim naporom skušalo zamašiti odprtino v nasipu. Posebno so se odklikovali pijonirski oddelki iz Ptuja, ki so več dni in noči bili neprestano na delu in so rešili mnogo krajev in ljudi pred katastrofo, koje posledice se ne dajo niti približno predvideti. Prav tako pa je seveda tudi vse domače prebivalstvo noč in dan na nogah in pomaga utrjevati nasipe. Na bosanski strani trpi največjo škodo Bosanski Brod z bKžtrjo okolico. Velik del prebivalstva je moral zapustiti svoje domove in se začasno nastaniti v železniških vagonih, ki jih je dala na razpolago železniška uprava. Selja-ki so se večinoma zatekla v gore, kamor so odgnali tudi svojo živino. Po cestah, ki vodijo iz Broda proti bosanskim planinam, romajo cele kolone beguncev, ki nosijo s seboj v malih cufc-cah vse, kar so mogli rešiti. Vse drugo je prepuščeno usodi. Begunci trpe veliko pomanjkanje, ker je skoro ves živež ostal v poplavljenih domovih. Primanjkuje tudi živinske krme, ker so pašniki vsi pod vodo, a v planinah je zapadel nov sneg. Okolica Beograda pod vodo Beograd, 19. aprila. Vsa okolica Beograda je izpremenjena v ogromno jezero. Voda še vedno narašča in se izliva na vse strani. V velika nevarnosti je beograjski vodovod. Če bo nasip popustil, bodo poplavljene vse vodovodne naprave, kar bi imelo za posledico, da bi ostal Beograd delj časa brez pitne vode. Velika tovarna papirja Milana Vape je morala včeraj popoldne »staviti delo, ker je voda poplavila vodovodne inštalacije. Katastrofa v Sremski M i tro vici Sremska Mitrovica, 19. aprila. Včeraj se je porušil del nasipa ob Savi, tako da je voda, ki je dosegla izredno visok vodostaj s strahovito naglico prodirala proti mestu m ga popolnoma poplavila. 2e od ranega jutra je včeraj vojaštvo pomagalo pri evakuaciji ogroženih hiš in do popoldne so izpraznili skoro vse mesto. Voda je zaWa vse hiše in do danes zjutraj se je porušilo že nad 400 hiš. Poleg domačega prebivalstva m vojaštva so vso noč pomagali pri gradnji zasilnih nasipov tudi kaz-nenci iz mitro viške kaznilnice. Ker so pod vodo tudi vsa studenci, primanjkuje v vsej okolici pitne vode ter obstoja nevarnost izbruha epidemij. Vse šote so seveda zaprte. Promet po mestu je mogoč samo s čolni. Med prebivalstvom vlada velika panika, ker voda še vedno narašča in ni računati, da bi se pred enim mesecem odtekla. Mestna občina je sklenila organizirati prehrano za begunce ter je naprosila bansko upravo in glavni odbor Rdečega križa za primerno podporo. V mitroviškem srezu je voda dosedaj poplavila nad 35 tisoč hektarjev zemlje. Avstrija namerava uvesti blagovni kliring Omejitve uvoza naj izravnajo trgovinsko bilanco Dunaj, 19. aprila, A A. V zvezi z name-rano omejitviljo uvoza v Avstrijo doznava >Die Stunde< na merodajTiean mestu, da lw1o pri sestavljanju blapa, čigar irvoz v AvstnUo tw\j ee omeji upoštervaili ne ie rotretvr tn odvisnost tega ali drugega Hla^rru marv«*Č da »e bodo pri tem ozirali taidi ,na trgovin »k p odmosaje in na trgo-vim^ko Klanco z državo, odkoder blago prinaja. Naloga tega m in istrskega odbora bo Torej, da prouči razvoj trgovinskih odnos h v s posameznimi državami v zadnjih jn-F-sf^ih. Blago ilz držav, s katerimi ima Avstrija urav-novešeno bilanco ne bo pri- zadeto. Kot pTitrer navaja list južno sadje iz Italije ali parfeme tz Francije, s katerima ima Avstrijca akrtto-no brgovuistoo bilanco, čeprav so ti predmeti luksuzni, njih uvoz ne bo prepovedan. Prepoved bo veljala predvsem za predmete in blago te držav, s katerimi ima Avstrija pasivno trgovinsko bilanco. Semkaj »padajo v prvi vreti Nemčija, Madžarska lm Češkoslovaškem. Vlada bo skušala uvesti blagovni kliring. L tet ugotavlja na kraju, da gre zaenkrat samo za teoretične možnosti!, ker se vlada še vedno nadoda sporazuma v okviru pogadanj t Ženevi. Trgovinska pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Italijo prekinjena Sovjetski delegati so zapustili Rim — Italija noče dati na upanje Rim. 19. aprila. AA. Italijansko-sovjet-ska trgovinska pogajanja so še vedno v zastoju. Sovjetski delegati v Rimu, ki jih je okoli 12, so v skupinah obiskali in si ogledali več italijanskih tovarn in ladjedelnic, med Djimi tudi ladjedelnico v Tržiču pri Trstu ter so po večini zapustili italijansko prestolnico. Do pogajanj je prišlo na pobudo Italije, ki je izrazila željo, naj bi se povečal obseg italijansko-sovjetskih transakcij. Na podlagi pogodbe z dne 27. aprila 1931 bi bila morala Rusija v 32 mesecih kupiti italijanskih proizvodov za 350 milijonov. Toda italijan- ska trgovinska bilanca je še nadalje ostala v deficitu. Sovjeti načelno ne bi imeli nič proti temu, da se poveča njihov uvoz, hoteli pa bi navezati ta uvoz na kredite, ki naj bi jim jih dale italijanske tvrdke. Rusi bi bili pripravljeni pri naročilu podpisati menice, ki nosijo obresti, toda Italija bi hotela, da Sovjeti deponirajo gotovino. Toda Sovjeti predlagajo, da bi deponirali protivrednost v surovinah, in sicer predvsem žito in petrolej. Na tem vprašanju je prišlo do težkoč in prekinitve pogajanj. Katastrofa na Javi Haag, 19. aprila, č. Po vesteh iz Jave je pov/ru-oilo neprestano deževj-e, kakor ruŽenskem pokretu« se vrste pogosto predavanja, ki so važna ter zanimiva, tudi za splošno st. saj se na n/Th lahko marsičesa nauči tudi moški svet, ki de morda vedno gleda na vsak ženski podvig tn pokret iz previsoke perspektive. Snoči je predavala v lokalu > Ženskega pokreta* naša odlična ter požrtvovalna javna delavka ga, Minke. Govekarje-v a. podpredsednica S2D o deru Gabrijele Preissove, čeSke pisateljice m dramatičar-ke. Predavanje je bilo zasnovano temeljito ter globoko tn je pronicljivo sefralo v dntvovoost te vel tke Oehtnje ter prav na-zorno pokazalo njeno osebnost m delo. Udeležba je bila zelo lepa kot je pač vedno pri tfrfrftrrfb taternfh ženskih prireditvab. Navzoče je pozdravila ga, Lap a j n e-t o v a, tajnica S2E> in pojasnila, da Je prodavanje o Freiaeov* iz cikla predavarrj o soantenitih slovanstefti žertao, nakar je povzete, besedo ga. predavateljica. Gabrijela Preissova Je raaodela Čehom Koroške Slovence, tisto znađtoo lepoto Korotana, našo narodno dušo, kol pravimo, tako kot si Je ne znamo odkriti nKt aarrd Prelssovo lahko Štejemo med svoje največje ter najiskrenejse prijatelje. Rodila se je L 1862, torej 701etrdco se obhaja letos, a Je Se vedno mladenisko sveža in delavna ter sredi plodovitega dela. Njena mladost je potekla dokaj mirno, čeprav ne povsem v sreči, ker ji je kmalu umrl oče. Tudi očim je kmahi umrl. Drugi očim je pa lepo skrbel za njeno vzgojo tako, da se je njena velika nadarjenost kmalu najlepše razvila ter prišla do izraza, V Hodoninu pri stricu, ki je imel tovarno sladkorja, je vzljubila bedne slova-ake delavce in lepo zvenečo slovaščino. Pisateljevati je začela že 141etna. Poročila se je s precej starejšim možem, ki je z vsem razumevanjem podpiral njene duhovne težnje, da se je lahko razvila v resno pisateljico. Njena dela so se začela kmalu naglo vrstiti drugo za drugo. Pisala je novele, črtice in daljše povesti, 1. 1889 je pa izšla tudi njena prva drama. Ko se Je končno srtalno naselila v Pragi, Je stopila v središče javnega življenja. Preissova je kot vneta Slovanka posvetila največ svoje ljubezni in dela Slovakom ta Koroškim Slovencem. S slednjimi Je sočustvovala tako živo, da si je kupite, na Koroškem gradič, kjer je vsako leto preživljala počitnice. Tu je dobro spoznala Korošce in se približala s plemenito čustvenostjo in globokoumjem značaja Korotana, našega preprostega človeka, klenega, zdravega kmeta. Koroške Slovence ta Slovake je smatrala za povsem si sorodni plemeni, ki Ju ločijo samo alpski Nemci, Zato je siovaščina tako podobna skrvenščini. As našega narodnega bogastva na Ko-rortlremn je črpala Preissova neizčrpno pobudo za svoje krepke, sočne umetnine. iftotočnScovo Trudoc (Ivancina selanka > gotovo pozna skoraj sleherna Slovenka kot eoo najlepših (če ne najlepšo) knjig o iiftmi rodu, čeprav je pisana v tendenc-ram slogu- In je še cela vrsta njom h' knjig, ki so nam prav tako drage, če ne de bolj, kot Cehom, Njene povesti preveva ideattaetn tn rudi |xrfiuipua romantičnost, kar Je pač lastno njenemu značaju, V dramah se pa pokaže njen ustvarjajoča duh še svetlejši m močnejši; njene drame so žive. realistične bi sta premijeri njenih prvin dram fGospodarjeva sužnja in Njena pastorka — Jetmtfa> ^budlU doma največjo posoroost ter Je bila to prva zmaga realizma na Češkem, Zato je Preissova prav za prav Trtameljiteljlca realizma na Ceskem. Obe drami sta že dolgo tudi u^asberrf ClHva tn Jenafa> ter s»ta operi dosegli povsod naj-večj! usrpeh, kar je pa pripomogla sevede* tudi vseoina. ne le glasba sama. L. 1930 je izšel prvi roman Preissove CTati fant), Id ga je napisala 1. 1912. V tem delu Je prikazala celo galerijo Žensk m, značajev, žrtev moške sanxvpašnosti, n neuklonljivo, energično ženo. Ocrtala je tuđi dobro aiačaj čudaškega P*rldwika VeMkega. Predavateljica Je ttKfl dokazovala, kako osupljivo podobna je bila Shrijenjska pot Preissove življenju Božen* Nemcove, ki Je umrla rojstnega leta Preiasove, Končno je predavateljica govorila *e prisrčno o Preiseovi kot naši veliki prijateljici in kako so zrasle vezi med ČeSVrim ta našim ženstvom. L. 1907 je dr. Tv. Lah študiral v Pragi, od koder je poročal stalno o delovanju čeških žen. kar je pri občevala > Slovenska gospodinja«. To leto je btl v Pragi sokolski zlet m Je ob tej priliki sprožua Preissova misel, da bi Slovenke obiskale Prago. Preskrbela jim Je brezplačna stanovanja ta jim priredila krasen sprejem. Tedaj je bil tudi v Pragi — najbrž prvi — v®es1^>-vanski ženski kongres. Slovenke so se spoznale tako pobMže z odtočnimi čeSk'mi javnimi delavkami ta rrjfriovrm zglednim delom ter smotri. Stiki med čehinjami ta#lovenkami so se poglobili in Jm vezejo v nerazdružno celoto, enih misli, ena stremljenja. Pobudo za to prijateljstvo, za katerega je tudi največ delala, Je pa dala Preissova. ki je že 25 let pokroviteljica našega S*D. Prisotni so nagradili predavateljico z nedelj enim odobravanjem. Umor italijanskega konzula v Ameriki Veliko razburjenje med prebivalstvom — Storilcev še nimajo Sumijo, da gre za dek> protifašistov W**hington, l£. aprila č. V Springtieidri je bil umorjen italijanski konzul. Umor je izzval veliko vnemirjonje ne samo v italijanski koloniji, marveč tudi med ostalim prebivalstvom. Državni departement je zahteval od guvernerja države Illinois, naj mu pred lož; posebno poročilo o umoru. Italijanski generalni konzul v Ccica.ru le že prispel v Springfield. da sam zbira vse podatke o atetatu. Kakor so ugotovili policijski organi so napadalo: na konzula streljali z brzostrelnim revolverjem. Poi-cija je aretirala tri loudi, ki so Jih osumili da so MU v zvezi z atentatom. Vso trojico pa so morali kmalu Izpustiti, kr niso našli dokazov proti njej. Siri (Jo se »ovorice. da so atentat izvršili antifašisti. Bivši italijanski vojni minister umrl Rim. 19. aprila, p. Danes je umrl tukaj bivši italijanski vojni minister de Giorjrio. ki ie v svetovni v^ po kobaridskem porazu zbral tepene italijanske Čete in se postavil ob Piavi zopet v bran bivši avstrijski in nemški armadi. * LJBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2290.77—2302.13, Berite 1338.37-1349.17, Bruselj 791.45 1o 796.41, Gorih 10G7.35—1102.85, v»n<1on 214.15—216.75, Newyork ček 5626.S3 1o 5654.89. Pariz 222.87—223.99. Prapa 167 22 do 168.08. Trst 289.77—292.17. INOZFMSKF BORZI Cnrih: Beograd 9, Pari? 20.30f>. London 19.50, New York 514.*/.. Bruselj 72.10, Milan 26.46, Madrid 40, Amsterdam 208.75, Berlin 122,20, Sofija 3.7S, Prasra 15.24, SfcFBD 2. >3LOVENSKl NAROD«, dne 19. aprila 1932. štev P g Zgodovina naše obrti Predavanje g. Vladimirja Pfeiferja pod okriljem Obrtniškega društva Ljubljana, 19. aprila. Čeprav je bilo snoči prav grdo deževno vreme, vendar je prišlo v Mestni dom k rednemu predavanju, ki jib Obrtniško društvo prireja obrtnemu naraščaju, nad 100 poslušalcev, zlasti pa mnogo vajenk, a bilo ie tudi nekaj mojstrov. Predsednik izobraževalnega odseka g. Milko Krapež je mladino ogovoril in pozival, naj se redno udeležuje telovadbe, ki jo vodi prednjak g, Za-dravec, obenem je pa poudarjal olajšave v vojaški službi, ki so jih deležni telovadci. Z veseljem so nadalje vajenke in vajenci sprejeli predsednikovo povabilo, naj ee udeleže v nedeljo dopoldne ob 9. v Ljubljanskem dvoru filmske predstave, ki bo za obrtni naraščaj brezplačna. Predaval je g. Vladimir Pfeifer. agilni urednik Obrtnega Vestnika, ki si je za obrtništvo pridobil tudi velike zasluge kot tajnik nekdanje Zveze obrtnih zadrug. Naslov njegovega predavanja »O zgodovini obrti< nas je navdajal z dvomi, kako bo predavatelj zmagal svojo težko naloao. saj še nikdo ni napisal zgodovine na^e obrti, posamezne drobtine so pa raztresene po najrazličnejših knjigah, revijah m listih, vse ostalo je pa še pokopano v arhivih in skrinjicah nekdanjih cehov po najrazličnejših krajih. Z veseljem ugotavljamo, da je g. Pfeifer prav daleč prekosil vsa pričakovanja, ker dokazuje, da se je ta nadarjeni pomočnik obrtniških stremljenj z vso dušo in tudi z največjo pridnostjo ter resnično vnemo posvetil raz-voiu obrti v sedanji in tudi minuli dobi, ki je temelj današnjemu napredku. Tradicija poštenosti, discipline in najvišje rokodelske popolnosti, torej načel, ki >o jih gojili predniki današnjih mojstrov v cehih pol tisočletja, ta tradicija edina more pripeljati obrtniški stan skozi težave sedanje gospodarske krize v boljšo bodočnost, ki jo naši obrtniki tudi zaslužijo. Zato pa obrtništvo mora poznati razvoj nekdanjih svojih močnih organizacij, njih pravice in dolžnosti, skratka poznati mora zgodovino obrtništva, ki je najboljša učiteljica in vodnica k napredku. PifMihširno in tako ziroščeno je bilo predavanje, da bi ga morali objaviti v celoti, a to naj stori predavatelj sam kot ured- Dvoje gostovanj Osirosanu. — English Plavers) Gostovanja imajo smisel, ako prineso kre-acijo in kvaliteto, ki je s svojimi domaćim: Člani ne dosežemo, torej veliko ali precej več kakor znamo mi. ali pa ako je K!eda!:sče v zadregi. Prav dobrodošla pa so gostovanja včasih, ako dosežejo uspeh, ki ga n'erni kritik in komponist Zijra Hrrschler je zapisal o rumunski pevki resnico: »Hala je mnogo manj kakor je obetala reklama. Brez dvoma ima ta pevka zadosti glasovnega materijala, toda ta je za sedaj dokaj sirov, neobdelan, v višjih legah celo preveč oster in forsiran. V glavnem nedostaja nje glasn zadostne kulture, a v višini mehkobe, plemenitosti, finoče in toplote. Neokusno učinkuje paradiranje z visokimi toni ob koncu nekaterih duetov in kvartetov. Potrebna bi bila močna umetniška roka. ki bi jo vodila po strogo umetniških načelih k najstrožjim umetnostnim smotrom.« Itd. To kritiko podpisujem. Dostavil bi še, da pevka celo tremolira, da višine sunkoma nik »Obrtnega Vestnika:, ker bo s tem prav mnogo koristil vsem mojstrom, pomočnikom in vajencem vseh strok. Nekaj pa moramo vendar pribiti, namreč to, naj odločilni obrtniški krogi dajo g. Pfeiferju priliko, da se bo tej hvaležni in za vee obrtniški stan potrebni in koristni*stroki lahko trajno posvetil ter kot svetovalec obrtnikov lahko tudi v korist stanu uporabil nauke, ki jih bo črpal a davno minulih časov. Predavatelj je najprej opisal prve sledove obrti v predzgodovinskih časih, a prav obširno je pa obdelal izdelke mostičarjev na Ljubljanskem barju ter prešel na bronasto iu železno dobo, ko so kovači poznali že ročni meh. imeli lončarji svoje sedanjemu enako vreteno in so delovali tudi že zidarji in tesarji ter drugi rokodelci. Silno se je obrt razvila z ustanovitvijo Emone, ko smo od Rimljanov spoznali že tudi umetno obrt, kar pričajo krasni v naših krajih izkopani izdelki, zlasti pa nakit in orožje. Razvila se je obrt. da w imeli rokodelci že svoje zadruge, izkoriščali so pa Rimljani tudi že rudnike. Prav nazorno je g. Pfeifer razložil, kako so iz cerkvenih shodov v srednjem veku nastali sejmi, kakor žegnania se danes imenujemo po vsem Koroškem, v nekdanjem Loškem gospodstvu in tudi po drugih krajih Slovenije. Orisal je pomen gradov in nastanek mest. kjer so imeli zaščito trgovci in obrtniki, ki so v Škofji Loki že 1. 1399. ustanovili prvi ceh. Razumljivo je, da je predavatelj posvetil večino svojega predavanja cehom, tem znamenitim predhodnikom današnjih zadrug, ki je zlasti ljubljanske tudi podrobno obravnaval, predvsem je pa obširno obdelal njih načela, ki so obrtništvo dovedla do moči in bla-iosianja, da Je nastal pregovor: Obrt ima zlato dno. , Navdušeno je predavatelju aplavdirala mladina, a predsednik g. Krapež se mu je zahvalil tudi v imenu mojstrov, obenem je pa naznanil, da sta obljubila obrtnemu naraščaju predavati tudi naš slavni humorist g. Milčinski in podstaresta SKJ br. Ln-gelbert Gangl. prinaša, da njena igra daleko n: na višku in da je v partiji petnajstletne Japonke malo verjetna. Kdor je slišal Rusinjo Ado Po-lakovo, Hrvatico Majo de Strozzijevo in našo Zlato Gjungjenac-Gavellovo. ve, da je ga. Igirosanu daleč za njimi. Naša Gjungje-nac je po svojem glasu, pevski kultur: in sijajni igri visoko nad tem gostom! Zato tega gostovanja ni bilo treba. No. morda pa je ga. Pia Igirosanu omogočila, da poide zdaj v Bukarešto gostovat kakšna — beograjska pevka, primadona ... Isto lahko pošteno rečem glede sfnoč-njega gostovanja londonskih »English-Pla-vers«. 2e po prvem gostovanju smo lani zapisali, da ima družba samo enega odličnega umetnika, g. E. S tir! in ga. A niti ta ni tak. da bi mi ne imeli nobenega enakega. Morda so bili gostje zopet močno utrujeni, ker so bili večinoma hripavi in je predstava v dialogih šepala. Komedija je zgrajena le na značajih in besednih dovti-pih, na duhovito kontrastiranem in zahanar-vanem dialogu. Lenobna, egoistna žena, mož slapa, mlada gospodinjska pomočnica, — sužnja gospodinjlnih muh in mlad mož, ki se je v Ameriki naučil energije, tvorijo fino ubran kvartet brez zunanjih efektov, a nežne psihologije. Prepričan sem, da bi bila naša Nablocka -Šarmatnejša »moluska«. kakor je sicer dobra ga. Y a u g h a m. ki govori zelo inteligentno, ima izrazito mimiko in govoreče oči. Tudi za g. C a r e w a, ki je prav verjetno igral moško copato, imamo najmanj enako vrednega igralca sami. Miss Roberts pa je bila simpatična začetnica gdč. D i s n e y, kakršnih imamo vsaj tri. Tako je bil res izvrsten le g. E. S t i r-l i n g, zelo prijeten, naraven, topel umet- nik, ki je močno ugajal kakor lani s svojim Hamletom. Ako igro prevedejo, sem prepričan, da bo slovenska predstava notranje in zunanje v celoti boljša, kakor je bila sinoćnja angleška. Gledališče je biio slabo zasedeno. Pri tej priliki naj še omenim, da je v operi gostoval bivši naš tenor, g. Marice kot Pinkerton. Vrnil se ie s pevskih študij z Dunaja in nas prav prijetno presenetil z velikim napredkom v svojem petju; forsiranja je dosti manj, višine so mu lažje in vse podajanje toplejše :n mirnejše. Tudi v mimiki in igri je ostavil ugoden vrisk. Fr. G. V naših brivsko-frizerskih ateljejih Ljubljana, 19. aprila V nedeljo dopoldne «»o obiskali gojenci in gojenke III. letnika brivt^kofrizerske strokovne nadaljevalne šofp pod vodstvom g. ravna.elja Novaka in učiteljskega zbora nekaj najodličnejših ljubljanskih brivskih in frizerskih salonov. Strokovno brivskofrizersko zadrugo je zastopal lastnik brivskega m frizerskega salona v kopališču OUZD na Miklošičevi cesti, g. Ju rman. Točno ob 9. uri je sprejel goste v svojem salonu v šelenburgovi ulici sam šef. g. Na-vinšek. Ljubeznjivo jo pojasnil in ra/kazal navzočim posamezne tehnične in higijenska naprave svojega salona. Z veliko pazljivostjo in zanimanjem so sledile gojenke in gojenci njegovim izvajanjem. Z nevsiljivo eleganco in prefinjenim okusom je g. NavinšeK opremil svoj damski salon kakor tudi enega za gospode z najmodernejšimi v stroko spadajočimi tehničnimi pridobitvami. Vsakdo je dobil prepričevalen vtis, da je to brivski in frizerski atelje, ki mu ga ni para v vsej Jugoslaviji. Sme'o lahko trdimo, da je tudi v Inozemstvu med prvimi. Moderna tehnika, higijena in praktičnost 90 si tu setrle v roko. G. Navinšek je med drusrirr opozoril mladi naraščaj, da se da le z vztrajnostjo, Ijnbeooiijo do dela in štedl.U-vostjo v življenju doseči uspeh. G. ravnatelj Novak se je zahvalil g. N"a-vinšku v imenu gojencev iu učiteljskega zbora. Nato so si ogledali salon g. Gjuda. Vreden naslednik svojega pokojnega očeta, vodi g. Gjud mlajši vzorno svoj brivsko frizerski atelje na Kongresnem trgu. Pri njem smo opaziii higijenične in estetske aparate za odstranjevanje milnice z britve (izum g. Na vinska). Splošno so biLa tudi tu vt>a najmodernejša tehnična sredstva v službi te obrti. Pot jt- vodila ekskurziste tuli na Sv. Petra c. v znani salon g. Podkrajška. Spi»-selno, moderno in praktično adaptirani prostori, v brivski salon za gospode in Fr 1-zeiskega za dame so enako kakor pri preje omenjenih opremljeni z najmodernejšimi aparati in pripravami. Posebne pozornost navv.očih je zbudila delavnica za Lasnlčarstvo. G. Pod krajce* mlajši je z živahno ljubeznjivosljo razkazal originalne lasulje, ki so izdelane izključno v njegovi delavnici. — Poglavje za?e je tvoril ogled ličnih voščenih modelov in mask v minijaturi, ki dokazujejo, da imamo ti«di pri nas strokovnjake na tem polju. 2eleti bi bilo, da se ta panoga razvije tako, da bi lahko zadostila vsem domačim potrebam in ne bi bilo potrebno pošiljati težkih tisočakov v inozemstvo za brivskofrizerske modele in lasulje. Končni poset je bil v damski frizerski saton: iMila« na Dunajski cesti, ki ga vodita gospa in gospod Gradinski. Gospa Gra-dinski je obenem tudi strokovna učiteljica za praktične vaje na že omenjeni strok ovni nadaljevalni šoli. Kakor v opisanih treh salonih je tudi tu tehnična in higijenska oprema na višku. S tem je bil programatični ogled končan in ekskurzisti so se razšli. Čestitati moramo vodstvu obrtne zadruge brivcev in las-ničarjev na pravilni poti pri vzgajanju njenega naraščaja. Prav bi bilo. da se tudi naše podeželsko brivskofrizersko vajeništvo seznani z najmodernejšimi in najhigijenič-nejšimi obrati, ki so jih imeli priliko ogledati njihovi ljubljanski tovariši. Opozarjamo pa našo cenjeno javnost, da je razen navedenih še mnogo drugih brivskih in frizerskih salonov, ki po|K)Inoma odgovarjajo zahtevam sodobnosti. Obenem opozarjamo najJir>o avnost in vse gg. mojstre in pomožno o*>obje brivskofrizerske stroke na prvo raistavu strokovne brivskofriierske nadaljevalne šole. ki ho v nedeljo 24. t. m. na II. deški meščanski šoli v Ljubljani Vil. (Spodnja Šiška, Gasilska cesta). Razstava kaktej in stekla LJubljana, 19. aprila. Razstavo kaktej in stekla pripravlja naša agilna Atena, ki nam je že z mnogimi izvrstno uspelimi razstavami dokazala, kako mnogo dobrega okusa imajo njene članice in tudi mnogo volje in smisla, da zboljšajp okno tudi najširšim plastem. Na večini razstav je Atena pokazala največjo pijeteto do predmetov naše stare umetnostne obrti, narodne umetnosti in izdelkov ženskih rok, obenem pa tudi. kako se te relikvije lahko efektno uporabljajo v najmodernejšem stanovanju. Atena je namreč tudi sodobna in moderna, da na njenih razstavah vedno tudi spoznamo smernice dekorativne umetnosti v širokem svetu, vendar pa Atenasice vedno dajejo prednost domačim izdelkom. Ker se je tudi pri nas precej razširilo ljubiteljstvo za kakteje, bo Atena razstavila naše največje in najlepše zbirke teh čudovito oblikovanih rastlin, upa pa še tudi in želi, da še marsikak prijatelj kaktej odstopi svoje najlepše eksemplarje za razstavo. Nikakor pa razstava ne bo botanična, ki bi hotela pokazati vso nepregledno množino vrst raznih kaktej, temveč hoče predočiti le jasen pregled teh pitoresknih in redkih rastlin, predvsem je pa namen razstave pokazati, kako naj s temi modernimi rastlinami okrasimo svoje stanovanje. Tudi to bomo seveda na razstavi videli, kako jih z uspehom gojimo in razmnožujemo, saj je pri nas že nekaj ljubiteljic in ljubiteljev, ki so pravi mojstri, nekateri pa celo že znanstveniki v tej lepi stroki. Torej, ljubiteljice in ljubitelji, pokažite svoje zaklade! še zanimivejši, lepši in poučnejši bo pa drugi del razstave, namreč' najstarejše in najmodernejše steklo, praktično in luksuzno v vseh oblikah, pa tudi drugi izdelki, kot steklene perle, porabljene za nakit ali za vezenine, slike na steklu itd., itd. Kako krasno irisirajo steklenice in kakor iz ahata izrezane so posodice iz raznobarvnega stekla, ki smo jih izkopali iz rimskih grobov! Pravo staro benečansko steklo — krilate čaše iz Murana — čudovito brušeno kristalno steklo — umetnine čeških steklarskih umetnikov in umetnic — redke Schapper-jeve čaše — poslikane steklenice iz Kelmo-rajna — medvedje in jeleni za parfum ali žganje in njim podobni izdelki modernih umetnikov — veksirne steklenice — z zlatimi venčki okrašene steklenice iz empira — sploh vse, a pred vsem in na prvem mestu izdelki naših starih steklarn z zelene Štajerske, s Posavja in Bele Krajine. Mnogo teh tudi za našo zgodovino znamenitih stvari še hranijo razni domovi, zato pa Atena prosi, naj ji naznanijo, kakšne zaklade imajo. Imamo tudi kozarce z grbi domačih družin, a tudi take z monogrami znanih osebnosti ter celo z brušenimi slikami naših krajev. Te poiščite, zlasti pa lepe izdelke starih domačih steklarn, ter čimprej javite, kaj ste našli ge. Minki Kroftovi v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Narodno gledališče DRAVA Začetek ob 20. Torek 19. aprila: zaprto. Sreda -0. aprila: Kvadratura kroca. Red C. Četrtek -1. aprila: Gospoda Glembajevl. Red A. Petek 22. aprila: zaprto. Sobota 23. aprila ob 15.: Zdravnik na razpotju. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Ob 20.: Kar hočete. Izven. Znižane cene. Kvadratura kroga je na repertoarju naše drame v sredo 20. t. m., sicer za red C. Prvotno je bila za ta večer določena komedija -Kar hočete*., toda sprememba repertoarja je bila iz tehničnih ozirov potrebna. Kvadratura kroga je izvrstna komedija, ki nam slika razmere v današnji Moekvi. Dijaška predstava v ljubljanski dra mi. V soboto 23. t. m. bo zopet dijaška predstava v dramskem gledališču. Vprizon še angleška drama >Zdravnik na razpotju<. ki jo je napisal slavni pisatelj Shaw. Za dijaško predstavo veljajo izredno znižane dramske cene. Sredi prihodnjega tedna bo v drami premijera izvirne hrvatske drame Leda. Delo pisatelja Krleže. OPERA Začetek ob 20. Torek 19. aprila: Robinzonada. Red B. Sreda 20, aprila: Rigoletto. Gostuje go^pn Pia Igirosanu iz Bukarešte. Izven. Znižane cene. Četrtek 21. aprila: zaprto. Petek 22. aprila: zaprto. Sobota 23. aprila: Turandot. Premijera. Izven. Nedelja 24. aprila ob 20.: Faust. Gostuje Baklanov. Izven. Primadona ninmn>ke opere gospa Pia Igirosanu ima svoji- drugo in poslednje gostovanje v naši operi v sredo 20. t. m. v Verdijevi operi Rigoletto. Poje vlogo Gilde. Naslovno vlogo poje baritonist g. Primožič, vojvodo pa g. Banovec. predstava se vrši po znižanih cenah izven abonmaja V naši operi se vrše velike priprave in zadnje skušnje za vprizoritev Puerinijev.. poslednje opere Turandot. Zasedba te^a znamenitega dela je naslednja: Princ« — Turandot pojeta izmenoma ga. Kunceva tu ga. Mitroviceva. Cesar Altoun je bai^n mojster u. Golovin. tartarski kralj iz. Rum pel, Caraf g. Ivič, sužnja Liu ga. Gjungje- nac, ministri Ping, Pang, Pong gg.: Janko, Ivelja in Mohorič. mandarin je g. Magol'č. Muzikalno vodstvo je v rokah Irinrilnifci Neffata. Režijo vodi prof. deti Za raefc |>< i .-lik Turandota M napravli-n- novo dekoracije v Liledaliiki olikami tn mizami |><> osnutku scenografa g. UljaniŠeeva. Da \* mogla naša uprava zadostiti tudi v pou garderobe ji je priskočila na pomoč z delom garderobe uprava Narodnega gledališča v Zagrebu. Pole:: vsega naš«'* g a opernega ansambla sodelujejo pri vpri/<»ntvi lega dela Še pomnoženi zbor. orke>l«>r za leoaM m množica komparzerije, ki ijra pri vprizo-ritvi tega dela zelo veliko vlogo, Premijera bo v soboto. Slavni rn^ki pe\ec Baklano* kot fisto v naši operi. V nedeljo, .ine J4. t. in. zvever ob 20. uri gostuje • lunino «\' operi Faust v vlogi Mefista slavni pevec Kakl.t-nov. Po soglasni sodbi vseli vpn/ont-iv |e vloga Mefista v operi Fuast igralsko in |nv-sko ena prvih in najboljših vlog slavnega pevca. Na to gostovanje ojMV.arjamo na.-«' obči nstvo. Koledar. Dane«: Torek, 19. ap-rrla katoh-e^nf* KresceuKija, Lts.»n IX. r»ap., Tibora-d. jvavo-aJavni 6. aru-ila.. Današnje prireditve. Kino Matica: Peter Vose Tat mlli>-wnoT. Kino Ideal: Naprej Bobov! Dežurne lekarne. Dane«: Sušnik, MAri-jioi tr« b in Kura;! t, Gospo8v«.skA (wu 10. Iz policijske kronike Ljubljana, 19. aprila Na policijski uprav; so imeti dame* precej poala. Skoraj vso rk>poktae »o n*ri-hajaJe ovedbe m poroOila, stražniki ao pa pripeljali na upravo rodi v^č aretiranceT ter neko mladenko, ki >e hotela srWfl skočite v Grob er je v kamaJ. Poskusen samomor Snoči okrog ld. so opazili pasantd »a R ar iov^kem mostu cez Gruoerjev prekop neko ženefco. ki se je zelo čtHtno vedla in je vse kazalo, da bx>če skočiti v vodo. Neznanka se je res povzpela na«i ouo-ajo, a so jo v zadnjem hip*u zadrža-li in jo Varo-oili 6t.rain.iku. Davi so jo na poUciji z*a' ševatt. niso pa mogfc ugotoviti, kdo in r*1 kod je, ker je duševno zmedena. Prine samo da je doma nekje iz okolu-e Jeeen;c, da je rn-isla voeraj z oceCoca v LjorbltJano in da. je hotela na Živčni c*d-deJek tuiao&nje bolnice, pa je nt so apre-jeH zaradi pomanjkanja prostora. Pravu da je lani služila v Dolenji vasi pri Ribnici pri nekem Lavrieu in pomojt f r\ja vi goric j v gostilni Kantare. Pri njej *o našli ročno tortmo, v katari je en. **?.etn: kloue^'v Nes.n roza dilenasto obleko, črn pla-V t ovči ?n ovratnikom in drap klobuček. Kdor h 0 njej kaj vedel, naj jari policijski nn™^ Po slabi družbi . . . Včeraj je 21 letni delavec Rudolf Osel iz Tržiča pri Mestni hranilnici v Kranju dvigrnil na vložno knjižico, Ki jo je podedoval po materi, 2495 Din. si kupil v Kranju obleko in čevlje, za kar je izdal okrog: 700 dinarjev, potem je pa hotel domov v KoAise.. V Kranju mu je prigovarjal neki znanec, naj gre ž njim na polič vina v restavracijo. Osel je res šel na lim in zavila sta v kolodvorsko restavracijo. Tam sta se znancu pridružila še dva tovariša. Osel je dal za več litrov vina in ko je bil nekoliko okajen, so ga fanje pregovorili, da je najel avtotaksi in da bi se odpeljal z njimi v Ljubljano. Osel se je pustil pregovoriti, pa so se ree s avtom odpeljali v Ljubljano, kjer so se ustavili v neki gostimi. Tam so se naprej pfH, potem so pa sli spet. Ko se je Osel davi zbudil, je opazil, da je njegova Rstnica, v kateri je imel se okrog 1800 Din gotovine, prazna. Obvestil je policijo, ki je že dopoldne aretirala dva njegova tovariša, osumljena tatvine. Opis morilcev trafikanta Gajška V soboto zvečer sta dva roparja v gozdu napadla in umorila tobačnega trafikanta Jurija Gajška iz Rogaške Slatine. Neznanca sta mu vzela 15.000 Din, sveženj ključev, avtomatično pištolo in palico, potem sta pa pobegnila. Orožniška postaja v Rogaški Slatini poroča, da sta umor izvršia dva mofeka, eden je nosil črno suknjo m usnjate gamase, je visoke postave, na glavi ima moder klobuk z zelenim trakom, in je suhega podolga-stega obraza, drugi pa je imel na sebi siv suknjič in rjave hlače, je velike postave, nosi majhne, pristrižene brke in je okroglega obraza. Vlom v Celju Pred dnevi je bilo v Celju vlomljeno v trgovino Leona Kudiša. Vlomilca sta s ponarejenimi ključi ali vetrihi šiloma odprla lokal in pobrala iz miznice 8.500 Din. Kot vlomilec pride v poštev neki 22- do 25 letni mladenič, vitke postave, podolgastega suhega temnega obraza, gladko obrit, črnih, nazaj počesanih las, nosil je temne hlače in enak suknjič, na glavi je imel črn klobuk. Fant se je izdajal za brivskega pomočnika in pravi, da je rodom iz Trsta, približno štiri leta je ftival v Ljubljani. Z njim je bil v družbi neki 26- do 28-letni mladenič, visoke, srednje močne postave, okroglega obraza, pristriženih brk. kostanjevih las in obrvi. Nosil je trenchcoate, na glavi sivo športno čepico. Sport _ SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Treningi na igrišču se vrše v torek, četrtek in soboto vsakokrat s pričetkom ob 17. uri. Načelstvo poz.lva vse lahkoatlete, la z oziram na predstojeće nastope treninge zanesljivo posečajo. Vse, ki imajo Mn manje za tahkoatlet.sk! s>port, vabi načelstvo sekcije, da se prijavijo ob dnevih trenineov na igrićču trenerju g. Ulagj. _ Tajnik. Telefon št- 2483. Rač. pošt. hran. št. 10.680 Hranilnica Dravske banovine Ljubljana, Knafljeva ulica 9 pre.l Kranjska hranilnica Tn naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem In vso davčno močjo. Denar se lahko pošilja tudi po Poštni hranilnici. NajvarnejSa naložitev denarja, Najvišje obrestovanje štev. H8 >S L O VENSKI NAROD«, dne 19. aprila 1932 Veselo zabavna, nekoliko lahno pikantna dogodbica iz življenja dveh mladih zakoncev! Skok čez zakonski Kot prepirljiva zakonca se predstavita znamenita junaka iz nepozabnega filma »Gospodična tajnica« Renate Miiller in Hermanu Thimig plot PRIDE! PRIDK: PRIDE! fRIDE: Premiera v Elitnem kinu Matici! Dnevne vesti — Priprave za kongrc> >lovan-kiii pravnikov. V Bratislavi je zboroval v nedeljo dopoldne pripravljalni odbor prvega) kongresa pravnikov slovanskih držav. Številne domače in inozemske goste je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora dr. Kazimir Kumaniecki, dekan juridicne fakultete v Krakovu. Jugoslavenske pravnike je zastopal vseučiliški profesor iz Beograda dr. Tomo Živa 11 ovir Idejo kongresa slovanskih pravuikov so pozdravili pravniki vseh slovanskih držav, kar dokazujejo mnoge prijave in napovedani referati. KoiiLire-> bi se moral po prvotnih dispozicijah vršiti sredi oktobra 10->3 Na '/.»'Ijo juiioslovenskih in bolgarskih pravnikov, ki se nameravajo pripeljati v Bratislavo s posebnim pami-kom. je bilo pa sklenjeno prirediti kongres med •"*>. in l" avgustom L933. Vprašanje pokroviteljstva je bilo odloženo. — Državni tehniški izpit iz arhitekture so v ministrstvu za gradbe v Beogradu te d.ni položili naslednji gg. inženjerji-ar-hitcktl: lože Bursrer, «Ivo Medved, Krnil Navmšek. Miro Kos, Metod Pfeifer. Jože Plat.ner (z odliko* in France Tomažič. — Draginjska doklada za dijake, ki niso napravili izpita. Prosvetno ministrstvo je ta&daio odlok, da Imajo starši — državni uslužnom-] ali upokojenci za svoje otroke ki n iso napravili višjega ali nižjega tečajnega izpita na srednji šol«', pravice* do družinske dok 1 ade za otroke še ftno teto, kar se taki dijaki še nadalje 5ini.it.rajo za redue učence. Zato dijakom 4. in 8. ra^r«-ila srednjih šol. ki tečajn*:ra izpita niso napravilli in so bili odklonjeni za l^to dni, pripada draginjsica doklada za to leto. — Godbe po kopališčih letos ne bo. Zarad.; težke gospodarske krize in pa Ker li mogoče doseči sporazum z avtorsko centralo glede pavšalnih cen za prirejanje javnih koncertov v kopališčih, bo večina kopališč v naši državi letos godbo opustila. Tudi zveza avstrijskih kopaLlšč n letovišč je nedavno sklenila opast it i letos jvo kopališčih godbo. Letoviščarjem torej letos po naših letoviščih in kopališčih ne bo treba plačevati še posebne takse, če sr jim ne bo godilo tako, kakor se jim je Lan', po noKaterih letoviščih n« Jadranu. kv;er o godbi ni bilo duha ne sluha, takso za njo so pa vseeno pobirali. — Smrtna kosa. Včeraj jo v Radovljici preminula mati odvetnika dr. Mirka Tril-Verja gospa Emilija Triller roj. To-mine, fci je doživela -lepo starost 7S let. še ko je ž»:vela s svojim pokojnim možem •Ivanom Neponiukom Prillerjem na štajerskem, je bila zmana kot vneta rodoljubki-nje, ves čas svojega dolgega življenja je bila pa srčno dobra žena, največja dobrot-nica revežev in idealna babica svojih vnukov. — V Stražišeu je t 52 letu umrl tuda v Ljubljani splošno znani Jn prtdjubljeni nekdanji >jostarski mežnar«. g. Jože Bened ik, fci so se pri njem ttidi pozneje, ko je imel gostilno v Kranju, zbirali gorenjski. In Ljubljamski jtrtalageuti. Njegov sin živi že mnogo let v Newyorku kot upravu i k >Glasu Narod a<. — V Beogradu je pa umrl upravni-k državnega arhiva Odavić, ki je *e pred vojno skleuil najtesnejše prijateljske vezi z mnogimi Slovenci. Predvsem se je aanilmal za slovensko literaturo in o njed v svoji reviji objavljal c*širne članke. Slovenskim umetnikom, ki so tatkrat paTrejaM naastave v Beogradu, na bil samo najboljši svetovalec, temveč todj najzanesljivejši vodnik na poti k moralnim alasul pa k gmotnim uspehom. Slovenijo je pokojnik obiskal ob vsaki priliki ter vedno v duhu iivel s svojimi slovenskimi prijatelji. Z Rilsto Odavičem smo Slovenci izgubili največjega svojega prijatelja, zato pa danes vsi ki ga poznajo v resnica iskreno rzrekajo sožalje njegovu gospe soprogi, sestri ministra dr. Velrzarja Jankoviča, predvsem pa njegovemu bratu enakemu prijatelju Slovencev pesniku in pisatelrfu Pera Od a viču. — Davi je v Rožni ulici št. 41. nenadoma preminul bivši trgovski potnik in hišni posestnik g. Ignac Šetinc. Pokojni je bolehal že dalje časa, davi ga je pa zadela kap. Bil je v mesta splošno znan In pri-JjabUen. Pogreb bo jutri ob 14 iz Rožne ulice 41. Bodi mu lahtoa zemlja, težko pm.-zadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprjema do 32. t. m. ponud/be glede dobave napisnih taixHc, 120 kg pločevilne. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Oddaja zakupa buffeta na postaji Bi leče se bo vršila potom ofertne licitacijo dne 12. maja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas tln pogoji so ca vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in deževno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, samo da ni deževalo, kakor danes. Najvišja temepratura je znašala v Skopi ju 20, v Beogradu 18, v Zagrebu 15, v Ljubljani 12.8, v Sarajevu 12, v Mariboru 11.8, v Splitu 11 stopinj. Čudno je, da imajo najnižjo temperaturo v Dalmaciji. čez noč se je vre- me, ki je kazalo včeraj zjutraj še dobro, nenadoma močno poslabšalo iu začelo je liti. Ze davi ob 7. zjutraj so znašale padavin«-v Ljubljani 15.7. če se jutri, ko bo ob 2.21 ščip, vreme ne bo izpremenilo. utegne biti deževno še do konca aprila. Barometer je kazal davi v Ljubljani 756.2, temperatura je znašala 6 stopinj. — Nenadna smrt \ brivniei. Včeraj do-{►okLne je v neki zagrebški brivnici nenadoma umrl 74-letni hišni posestnik Edmund Plahte. Postalo mu je slabo in še predno so mu priskočili na pomoč, se je zgrudil m izdihnil. — Žrtev alkohola. V vasi Mala pri Novi Gradiški se je obesil v soboto zvečer Josip Rakonra, ki je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Mož je bil zelo udan alkoholu, in vse kaže. da se je obesil, ko je bil močno pijan I VIHAR STRASTI | — Samomor tihotapca v zaporu. V občinskem zaporu v Dolnji Lendavi se je obesil 30-letni Josip Škrilec, ki so £ja bili orožniki nedavno zasačili pri tihotapstvu tobaka. — Potniški avtobus zgorel. Včeraj dopoldne se je pripetila blizu Čakovca avtomobilska nesreča. Zgorel je potniški avtobus last Josipa Bujasa. Avtobus je bil zavarovan za 80.000 Din. — Samomor 70-letnega starčka zaradi krize. V nedeljo se je obesi! v Varaždinu splošno znani krojač Ivan Trstenjak. Zapustil je pismo, ki se v njem poslavlja od >te doline križec in pravi, naj prodajo njegovo skromno zapuščino in poravnajo z izkupičkom zaostalo najemnino, da ne pojde zadolžen na oni svet. Simpatični starček je bil doma iz Ptuja. Zena mu je umrla že pred leti, med vojno je izgubil sina. mučila ga je težka bolezen, vendar je bil pa do zadnjega dobre volje, šele težak gmotni položaj ga je pognal v obup. — Po krokanju utonil. Henrik Halsmann je prišel s svojimi prijatelji v Novi Sad m je noč od nedelje na ponedeljek prekrokal v Petrovaradinu. Zjutraj je krenila vesela družba nazaj v Novi Sad, spotoma je pa Halsmann padel v kanal in utonil. Ko so ga prijatelji potegnili iz vode, je bil že mrtev. Iz Ljubljane —lj Pomlad v Ljubljani oficijelno pri-snamo s tem, da postavimo v parke klopi. !i-/etos smo dolgo čakali ne ta >dogodak«, vendar niso pnišle it.lopi nič prepozno, saj se še zdaj prav lahko prehladiš, če sediš na prostem in tudi nam ni treba mnogo posedati, ker je vsak dan deževno, čeprav je >kompetenca< 40 mučenikov že odpravljena —Ij Adaptacija. Kavarnar Jakob Sedeo adaptira nekdanjo Kirbischevo slaščičarno na Kongresnem trgu tik kilno Matica. V prenovljenih prostorih se bo izvrševala kavarniška obrt. Za kavarno je tu prav primemo mesto. —Ij Gradbeno gibanje se je letos zakasnilo najmanj za 14 dni, a še zdaj nimajo zidarji ugodnega vremena, kopanje temelja je pa tuda otežkočeno zlasti tam-kjer je mehak svet. V Verstovškovi ulici kopljejo mehak ilovnat svet za enonad-s tro pno hišo, ki si jo postavita profesor Osana in Ema Tomažič. Poslopje bo čez dva ali tri mesece gotovo In porabno. Zidanje ima v rokah stavbno podjetje I. Slokan. Enonad stropu a Dobri Cev a in vvso-kopritlična Španova hiša v tea ulici bosta v maju gotovi, saj sta bili že pred zimo pod streho. Ženske niso vdane t tolik, meni uživanju alkohola kaMlekita^. ;Jvar.Ita« in >Maslita:. Pazite pri nakupu na imena: —Ij Lesene klopi, ki so bile jeseni še kolfikor toliko dobre in porabne, so tu in tam izginile ali pa so smo še njih ostanki. Na Mirju ob rimskem zidu so od 8 klopi samo še tri porabne. Ostanki klopi je treba odstraniti *"n njih mesto postaviti nove klopi, da bo občinstvu ustreženo. _Ij Novo filmsko delo z Emilom Jan- nigsom. Ufa je dolgo razmišljala o filmu z največjim nemškim filmskim igralcem Emilom Janningsom. Slednjič je našla zanj primeren film. ki so ga izdelali te dni pod režijo Roberta Skodmaka iu v produkciji Ericha Pommerja. Film se imenuje >Vihar strasti« in v njem je lahko Januings pokazal vso moč svojega izrednega talenta. Vihar strasti je veličastna« epopeja človeške radosti in tuge, sreče in bolesti, duše in srca. V tem filmu je Janniugs na višku svojega ustvarjanja. Njegova partnerica je mlada Rusinja Ana Steen, fci močno spominja na Mar le- no Dietrich. Ana Steen je znana že iz nemega filma Rumena knjižica.. v zvoč, nem filmu smo jo pa videli v Bratih Ka-ramazovihv .n vBombah nad Monte Car-k>m«. Najbolj se je pa prilegajo vloge, kaicršna je ona v velikem fiLmu >Vihar strasti«, namreč vloga mlade, lepe zapeljivke. Velefilm >Vihar strasti« bomo veleli v kratkem v elitnem kinu Matici. —Ij Večer slovenske glasbe priredita Svoboda« in >Zarja« v ponedeljek, 25 tm pod vodstvom abs. kons m člana operne ga orkestra Jos. Gregor ca v dvorani De lavske zbornice. Na sporedu bodo skladbe slovenskih skladatejjjev. fcj jih hodo proizvajala godba na pihala Ln orkester :Zarjev. solisti in pevski zbor. Ij— Belo-modra knjižnica v Ljubljani sporoča svojim članicam, da izidejo njene knjige v jeseni. Marljive poverjenice naprošamo, da zberejo dotlej po možnosti čim več naročnic, kajti čim večje število članstva, tem boljše knjige. 26*2 n — lj Jadranaši! Drevi bo predaval na članskem sestanku g. prof. I. Rudolf: >Za-ščita domače delovne sile drucrod — m pri nas« Začetek točno ob 20. —Ij Me-tna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani je nabrala dne 16. in 17. t m. 7.706.25 Din. Zahvaljujemo se prav iskreno cenjenim gospem in gospodičnam, ki so sodelovale pri prireditvi >bon bončkovega dne«, kakor tudi vsem daroval-(vm ir aarovalkam. _lj Obrni »bor Zveie gostilničarskih zadrng. Jutri ob 10. dopoldne bo v prostorih predsednika g. Frana Kavčiča, Privoz št 4 XXIII. redni letni občni zbor gostilni-čarskih zadrug v Ljubljani. —lj f'evljarska zadruga v Ljubljani vljudno vabi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba dolgoletnega člana g. Privška Ivana, ki bo v sredo, due 20. L m. ob 4. uri popoldne z doma Krakovska ul. 07 _ Načelstvo. 284-n _lj šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 53. tm. ob 20.15 prekrasno Dre verj evo dramo >Ljubezen sedemnajstletnega«. Drama je izvrstno naštudirana In nastopajo v nji prvovrstne moči. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predpro-dsjd. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20. ure, ker se bodo sicer brezpogojno prodale naprej. Zadnja predstava v nedeljo 17. aprila je bila rad«! nenadne oboledoetri g. Kamsa odpovedana. Vstopnice kupljene za to predstavo veljajo l4Juoezen sedemnajstletnega« na sokol»kem odru na V^ču. na kar opozarjamo vse Vičane. Iz življenja Slovencev v Ameriki Slovenec zaradi umora obsojen na 40 let ječe. — Smrtna nesreča dveh Slovencev. — Zanimiv izum tn drugo. —I j šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 sporoča, da so odslej nde-ne poslovne ure vsak delavnik od 4. do 8.. ob sobotah pa od pod 4. do 8. »večer. _Ij Za spomladno sezono kupite trpežne in lepe čevlje po najnižjih cenah pri A. Gorše. Stari trg 15. 33-T _|j Klavirski koncert pianista Ivana N'oča bo v ponedeljek, dne 25. apnlla ob 20. uri v Unionski d»vorani z naslednjim sporedom: 1.) Birahms: Rapsodija es-dur. Mozart: Sonata a-dur. 2.) Bach: Koncert za orgle v c-duru v Noče vi priredbi za klavir. 3.) Chopin: Esoosadses etudi v es-duru in as-duru. Bolakirev-GItnka: Š-ker-janček. 4.) Tajčevic: Šest balkanskih plesov, Labunski: Fantastičen ples, Pančev-Vladigerov: Foxtrot. Vstopnice so v pred-prodaji v Matični knjigarni. —Ij Namesto venca v spomin blage tn dobre umrle gospe Viktorije Sedoj, soproge črkostavca je podaril bližnji ^osed g. F. G. 100 za mestne reveže. Srčna hvala! _Ij Delavsko prosvetno in podporno društvo >Tabor« «7. redni občni zbor bo v nedeljo 24 aprila ob 9. dopoldne v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Sexepi1 na visokih šolah Sex Appeal (sexepil), moderna angleška beseda, ki se je udomačila ze tudi pri drugih narodih in ki pomeni magnetično privlačnost drugega spola, se močno uveljavlja tudi na ameriških visokih šolah. Gotovo je. da študirajo baš po zaslugi sexepila sltišateliice na amerišk'h univerzah mnogo lažje, kakor slušatelji. To nedvomno protežiranje študentk ie prisililo študente na univerzi v Los Angelesu. da so energično nastopili proti slušateljicam in profesorjem. Protestirali so prati slušateli"-cam. ker zanašajo v študije koketnost in flirt. proti profesorjem pa. ker podlegajo takemu ženskemu orožju in klasificirajo sltišateliice mnoso širokoerud-nejše kakor slušatelje. Tudi na drugih ameriških univerzah so začeli študentje protestirati proti slušateljicam. češ. da jih profesorji preveč protežirajo. Bolj ironično, nego resno je menda mišljena zahteva ameriških študentov, nai pridejo v profesorske zbore na univerzah tudi ženske moči. S tem so hoteli študentje menda reči. da zahtevajo v tem pogledu enakopravnost, to se pravi, da bi pri izpitih zbolišali svoje šanse s pomočjo svojega sexepila na profesorice. Na plesu. — Gospodična, ali dela želodec tudi vam sitnosti? — Ne. — Škoda, lahko bi vam svetoval izborno sredstvo proti. Pred sodiščem v Joiletu se Je nedavno zagovarjal zaradi umora France Steftar V pijanosti je ubil svojega prijatelja Amerršk. zakon ne pozna uboja v pijano sti in zato je bil steftar obtožen fn obsojen zaradi umora na 40 let jeee. Kazen bo presedel v državni kaznilnici v Jo-lietu. Dne 25 februarja je v Clevelandu umrla Marija Kominova, že čez mesec dni ji je pa sledbJ v smrt tudi 'njen mož. Ko je 30. marca vdovec Josip Komln v Clevelandu hitel po 7«. cesti in hotel zaviti na Clair Ave, je privozil avtomobil, ki ga le podrl. Težko poškodovanega Komina so prepeljali v bolnico, kjer je pa drugi: dan pod Igel poškodbam. V Chicagu se je 16. marca smrtno ponesrečila Marija Karunova, rojena Zumer. doma iz Šenčurja prd Kranju. Sedela je pri močno zakurjeni peči iu hipoma se u je vnela obleka. Ker ni bilo nikogar blizu, ki bi ji pomagal, je rova zadobila tako hude opekline po vsem telesu, da jim je se istega dne podlegla. Zapustila je moža m dra sina V Clevelandu je 31. marca nmrJa Marjeta TJrbasova, stara TO let. Pokojna je biia doma rz Ivanjega sela pri Rakeku. V Clevelandu jo bivala 26 let. — Po kratki bolezni je v Clevelandu umrl Alojzij Brežic, star 45 let. Pokojni je bil doma is vasi Begunje pri Cerknici, v Ameriki je bival 2* let. Zapustil je ženo. tri sinove m dve hčerki. — V kram Forest CJiy s<> 9. marca pokopali Franca Novaka Pokojni je bM rojen v vasi Veliki Videm pri Št. Lovrencu ob Temenici. Star je bil 52 let. Zapustil je ženo, šest sinov in štiri Koncert pevskega društva „Slavec" Prav rad in vesel napišem poročilo o voerajfevjem koncertu >Slavca^. Ni mi treba tehtati! besede, ne bati se zamere, kajti to, kar sem slišal včeraj, je krepko in zdravo delo, vredno odkritosrčne po-tvvale. Morebitne opoaoriitve na majhne napake pa bodo, o tesn sem prepričan, pravilno in z razumevanjem sprejete ter bodo služile le k izpopolnjen ju tako plodonosno začetega dela. >Sk»vec< je po obstoju najstarejše pevsko društvo v '.uj ubijan i, — tako je v svoji uvodni besedi", povedal njegov mladi, bogato nadarjen i pevovodja g. Kri sto Per- ko, _ a je po svojem sestavu, po svoji reorganizacij? najmlajše. Vsi pevci, z malimi izjemami, so novilnci. Ni v društvu za napredek in sodobnost vča-sib tako škodljive konservativne tradicije. Perko je z enim skokom postaval svoje pevce v aedanoi čas brez protesta s strani pevcev, ki mu parirajo z redfco enodušuostjo n mu slede z živim navdušenjem ter s pravo ljubezensko udanostjo. M-ladi, čvrsti glasovi so to, zvočni, Krepko solani, nteutrudljilvi, iaxedno disciplinirani. >Slavec< je po dolgih iu pogostih krazah končno prispel v varen pristan in njegov umetniški napredek je v veščih In mojsterskih rokah pevovodje Perka jasno začrtan in zasiguran. Vse lepe besede, fci jih je >S!avčev« častni član in zaslu-z-ni predsednik g. Dražil včeraj čestitajoč svojemu pev. društvu bn pevo vodji ferekel, zamoremo vsi, ki smo včerajšnji koncert slišali, le potrditi. Že z včerajšnjim koncertom, njegovim programom m čudovito nvežbanmi izvajanjem ie stopil »Slavec« zopet na čelo prav vseh domačih, sebi enakito pevskih društev in bo to mesto s Perkom na krmilu tudi obdržal in še zvišal. Tehle 48 pevk in pevce v-bo j evnikov s svojim odličnim in odločnim voditeljem bo šlo z ognjem in vernim prepričanjem od pevskih zmag do zmag. Seveda so še zdaj. kot mlado vino. Njihovo petje vre. je sem ter tam nekoliko motno in zastrto, boriti se mora z začetnimi težavami, s to ali ono intonacijsko nejasnostjo, toda vse to bo prav kmalu izginilo, kajti »Slavčevo« prizadevanje je pošteno in sam pevovodia si je popolnoma svest težkega, a vendar zmagovitega dela. ki je še pred njim Ravno v tem pa je razlog sigurnega bodočega prvovrstnega uspeha. Kratek, a zato izvanredno močen in zanimiv program so tile pevci naštudirali v šestih mesecih m to na pamet. Kaj takega ni v stanu v tolikem času in v taki obliki doseči najbrž nobeno drugo pevsko društvo. Po jedrnati uvodni besedi pevovodje Krista Perka smo slišali zelo težki, polifon-ski zbor dr. G. Kreka »Blagor jim«. Slišali smo ga že zadnjič na pevski predtekmi v Unionu. Za glavno tekmo ga bo moral »Slavec« še točnejše izdelati na nekaterih mestih in korigirati tempo, ki je na vsak način prehlasten. zlasti sklep je lahko še slo-vesnejši in močnejši. Odpraviti se bo dalo z lahka rudi sekanje, prepogosto cezuriranje. izgladiti melodično linijo, izbrusiti nekatero intonacijsko meglenost. Brez skrbi bo Perko na glavni tekmi konkurira! s tekmeci. Oba Grečaninova mešana zbora »Posle za-kata solnca« (Po zatonu sotnea) in »Ljon« (Lan) sta starejša zbora odličnega ruskega reformatorja zborovskega petja in učinkujeta neposredno krepko. Svetoval bi »Slavcu« vendarle peti v slovenskem prevodu ki še eksistira. ker je pravilno izgovarjanje raznih konsonantov in vokalov ruskega jezika neveščim pevcem popolno-m anemogoče in moti jezik poznavajočega poslušalca. Macao »Faun« je suita, ki jo morajo pevci z ozirom na idejno celoto vseh petih delov peti nepretrgano, brez odmora, le tako bo pravilno učinkovala Skladba, oziroma vseh petero skladb, je pisana za zelo deljeni mešani zbor, prepletena s polifonijo, s soli, z raznimi glasovno zvočnimi po- f hčerke — V Mirwaukee je v tamošnji lK>lniei 18. marca umrl Janez Podlesnik. ki je bil eden najstarejših pionirjev v tamošnji slovensk5 naselbini.— V Joiletu. država IMino's. je bil 11 marca podlegal nljuč-nici Janez Markeljc. Zapustil je ženo, dva sina in nčerko. Janez Ga^perič \t Kiplinga je 7umll novo harmoniko brez tipk in jo nedavno dogotoVil. Instrument je zanimivo Konstruiran, namesto tipk je Gašper i č uporab!! valjarčke, ki so nekoliko manjši od klavirskih VaUarčke je GašpenlČ naroči: na Dunaju, druge dele pa so mu izdelali haniki. Za izum se že zanima neka vm-,, ameriška tovarna. V San Franelseu se je nedavno veli k mednarodni koncert, na katert m j« dosegla mlada slovenska pevka Anka Fa-bianova voHk uspeh. Koneertu je pHat> stvovalo 12.000 mtšraaov, ki so p pevki viharne ovju-ijr. Dne 7. maja Fabuanova koneert. pri katerem Nvsta delovala tudi klub Slovenja in Jug« \enski Sokol v ClilnagU, Slovenski Narodni dom v G;rara«i-!. država Ohio. je bil nedavno modemrziran in temeljito preurejen. Ob otvoritvi *o Slovenci priredilil posebno proslavo, na katero so prihiteli rojaki iz bl^nrin M sel h in Warren, Ohio, Younsr.stown in Bes-semer. Proelava je bila i-zpopolnjena z z deklamaeijami, rocita«.v';a m; in pevskim1 točkami. Pestri spored je zadovoljili goste in /ražena je bila želja, naj bi Slovenci več Krat prirejali take večere, rta *e medsebojno spoznajo in poirloU. ter požive med^^-bojno kulturne stike. izkusi, tvorijo Jo kratki glasbeni impresi'rv-nistično slikajoči učinkujoči delci nanizani drug k drugemu, je morda tu in tam pre-do'irovezna, postaja s časom morda malo enolična, a je silno trd kamen za vsak pevski zbor. »Slavec« in Perko pa sta ta kamen zgrizla s kolosalno energijo ter rta dosegla enodušno priznanje in občudovanje ob sklepu vsake izmed petero točk »fauna«. Zal, čas mineva! Marsikaj bi še rad povedal, toda ni prostora rn časa. Prav iskreno čestitam k silnemu napredku »Slavca« in mu še enkrat prorokujem najlepšo pevsko bodočnost ako ostane. — s Perkom na čelu seveda — na tej srečno započeti porL Celja —c Vel ©važno predavanje. Grem»ij tr* ©ovcev v Celju sporoča, da se vrfid v petek dne 21. aprila t L ob S. ari zvečer v man Ugotavljanje davčne osnove za pridobirino iu davek na poslovni promet<. Ime predavatelja jamči » temeljito predelavo obsežne snovi posebno že radi tega, ker so zakonsri predpisi glede tega vprašanja Ae zelo zamotani bi pomanjkljivi. Gremij trgovcev zato vJjort-no vate vse trgovce -n obrtnike, pa torti pravniške kroge, da se tega tako važnega in poučnega predavanja v oim večjem sts-vilu zanesljivo udeleže. —c Smrtna kosa. V celjski javni bo4-nici sta umrla: 16. C m. Wetni sin - ;iS-kinde Ovan Zupan te Podfcraja .pri Velenju, 17. t m. pa 4o-letnh delavec Franc Košir te Gotovelj. N. v m. p.! —c Esperantski klub v Celju bo imel svoj redni letošnji občni zbor v sredo 27. t. m. ob 20. v posebni sobi FilipU^eve gostilne v Gledališki u&cl. _c Starešinsko društvo bivših članov JAD Triglava< bo imelo svoj letošnji občni »bor v nedeljo 8. maja dopoldne v Celjskem domu v Celju. Pridite potooštevlmo! —c Glavno javno cepljenj« malih otrok rojstnega letnika 1831. '«n pa v»eb drugih otrok, ki še niso bili cepJoeni. bo v petek 6. maja od 16. do 18. v Zdravstvenem domu v Celju. Pregled cepljencev .n pa naknadna cepitev za zamudnike bo teden dni pozneje 13. maja ob istem času in na istem kraju- Podrobnosti so rassvildne z javnih lepakov na razglasnih deskah, po mestu. —c Pri tukajšnji javni borzi dela so bile vse podpore, določene za dobo do konca prvega poLletja, z ara i; ogromnega porasta števila brezposelnih že pred dnevi izčrpane rn razdeljen8 do zadnje pare. —c Vsesokolski zlet v Beogradu I. 1930 je naslov velikega filma, ki 9* bo predvajalo v četrtek 21. aprila ob pol 7. in po! 9. uri zvečer pri znatno znižanih conah v tukajšnjem Mestnem kinu Sokolsko društvo v Celju. Istega in pa naslednjega ritve dopoldne se bodo vršile številne predstave za šolsko mladino. —c Ponovitev >Vzroka«. Na splošno željo bodo člani! celjskega Dramatičnega društva pri znatno znižanih cenah ponovili globoko Frankovo dramo >Vzrok< v nedeljo 24. t. m. popoldne ob 17 v tukajšnjem Mestnem gledališču Predata ■ le namenjena v prvi vrsti okoličanom, ki tanajo v vseh smereh kar najugodnejše zveze z vlaki m arvtobu&i Predprodala vstofKnic je v knjigarni Goric ar & Leskov-šok na Kralja Petra cesti. Pred sodiščem. — Lahko se poslužite zakona in kot s m ne morate pričati proti očetu. — HvaJabogu, da mi ni treba povedati, da je moj oče to storil Mie d'Aghonne: 9 (pH&teCov&e Roman — Vajine sobe... — je zagodrnjaJ Maurice gredoč v jedilnico. — To je novotarija, ka je ne moreni dovoliti; tam v Cizeretu je bilo nama tako dobro m res ne uvidim, zakaj bi morala ▼ Parizu izpremeniti svoje navade. — Ljuba otroka, — je odgovorila gospa de Marillac z glasom, ki takega zet od nje še ni slišal, — so stvari, ki jm človek lahko trpi na kmetih, ki so pa nedopustne v mestu. Nisem bila proti temu, toda vsaka stvar ima svoj čas in zdaj moramo paziti, da bo pri nas vse tako, kakor se spodobi tem bolj, ker je postala Georgetta zelo bleda in ker ji je nujno potreben daljši po-črtek. Maurice se je na videz u dal v svojo usodo, na tihem je pa preklinjal; še nikoli si ni tako želel svojega gradu v Cizeretu, posebno pa miru, ki ga je tam užival. Toda Georgetta je bila menda zelo srečna, da zopet vidi svojo mater in svojo sestro, in zato ni pokazal svoje nezadovoljnosti. Odšel je v svojo sobo, ki so mu jo bili pripravili in nestrpno je čakal, da odslovi Georgetta svojo komornico m pride za njim. Toda Maurice ni računal s svojo ta-Sčo. Komaj je stopila mlada žena v svojo sobo, je prihitela za njo mati in navezala z njo pogovor, ki ga je bila že •poprej pripravila za svojo hčerko. —Končno si se torej vrnila, draga hčerka. Prav zdi se mi. da bi ti to ne bilo prišlo na misel, če bi ti ne bila namignila, da so neverjetno smešne žene, ki so tako nerodne in nespametne, da se posvete zgolj svojim možem. Pravim ti, Georgetta. tvoja dolžnost je biti vedno lepa. če hočeš biti vedno srečna. Vem. da še nisi dovolj izkušena, toda zaneseš se lahko name. Gospa de Marillac je tako dolgo govorila, da je skrila utrujena Georgetta glavo v blazinico in vpričo matere zaspala. Drugo jutro je hitel Maurice k svoji ženi, toda Georgetta se je oblačila, mati in sestra sta ji pa pomagali. — Tu ni nič za vas, gospod zet, — je dejala tašča smeje presenečenemu zetu. — Saj vidite, kako smo zaposlene. Sklenile smo ogledati si trgovine po mestu. To drago dete mora vedeti, kaj se godi in kaj se je zgodilo v njeni odsotnosti. Vidim, da se je že preveč pakmetila. skoraj malomeščanka je postala, kar ie še slabše. Ah, strašno ste jo nam pokvai A. — Moja tašča je nedvomno prijazna žena. — je pomislil Maurice, — in moja svakinja je nadarjeno dekle. Toda snoči bi bU opravil tudi brez obeh dam in njun poset davi mi je bil vse prej kot prijeten. m. Preveč sorodnikov naenkrat Čim je Roger zvedel za prihod svojega svaka in svoje sestre, je takoj prfhrtel, da bi segel tovarišu Mauricu v roko. — No, končno sta tu. BHi smo že v skrbeh, kaj je z vama. V klubu in na promenadi so me že stokrat vprašali: »Kai pa je z gospodom de Crzeretorn? Kam sra je zaneslo, da se tako dolgo ne pokaže?« Drevi morata z menoj v klub. — Odkar sva prispela v Pariz, svoje žene skoraj sploh nisem videl in komaj čakam, da ostanem sam z njo, — je odgovoril Maurice. — V klub se mi pa prav nič ne mudi. — Oho, torej ste postali filister? — je vprašal Roger. — Ta je pa dobra. Kje mislite danes večerjati? — je vprašal, da bi napeljal pogovor drugam. — Doma, kje neki? — se je začudil Maurice. — Torej hočete večerjati sami? — je vprašal Roger. — Upam, da ne bom sam, — je odgovoril Maurice prestrašeno; zdelo se mu je, da rodbina njegove žene že preveč sili med njega in Georgetto. — Kot prijatelju vam moram povedati, da sta moja mati in sestra predlagal! vaši ženi. naj z njima večerja, ne vem pa, kje. Gotovo pa ne pri vas. Prenesite torej svoje gorje kot mož in pojdiva kam. — Ne, — je dejal Maurice, — če bi se Georgetta vrnila, bi jo skrbelo, kje sem, a jaz bi ne hotel zagreniti temu ljubkemu detetu nobene minute. — No, pa napraviva nekaj boljšega, — je pripomnil Roger, ki mu je bilo mnogo na tem, da bi šel z Matiricom večerjat. Napišite na listek, kam ste odšli. Ko se vrnete zvečer domov, ga najdete tam, kamor ga položite, ker sem prepričan, da ga Georgetta pred vašim povratkom ne bo čitala. Maurice je torej napisal svoji ženi Idstek. Povečerjala sta z veliko slastjo. Potem sta odšla na izprehod in se vrnila, Roger v svoje pritličje, Maurice pa v svojo hišo. Georgettin brat je imel prav, mlade žene še ni bilo doma. Tako dolga odsotnost se je zdela Mauricu zelo čudna. Zdehal je, se dolgočasil m jezil in da bi se malo razvedril, je začel ogledovati svojo hišo od kleti do podstrešja. In čakalo ga je veliko presenečenje. Kakor je želel in odredil, je bila soba njegove žene višek eJegance. Toda pogled na sobo brez Georgette mu je bil zelo neprijeten. Krenil je dalje in zelo se je začudil videč, kako okusno je vse opremljeno. V pritličju so bile sprejemnice, veliki in mali salon. Budoar. soba za kadilce in igralnica, vse to je bilo tako popolno, da je Maurice med ogledom mrmral sam pri sebi: — Ta vražji Roger je najčudovitejši človek, kar jih poznam. V prvem nadstropju je občudoval zlasti pravljično opremljeno Georgetti-no sobo, kraj nje pa toaletni kabinet. Eleganten budoarček je delil stanovanje mlade žene od moževega stanovanja, ki je bilo malo preveč stisnjeno. Vendar je pa obsegalo razkošno sobo. toaletni kabinet in salon za kadilce, kjer je viselo po stenah najrazličnejše orožje. — Evo sobe. ki bi se dala preurediti v delavnico. — je pomislil Maurice, stopi vši v svojo sobo. — Kar se tiče postelje, — je pripomnil smeje, — moram pač priznati, da tega lepega in koristnega kosa pohištva ne mislim zanemarjati. Hiša je imela še drugo nadstropje m tudi tja gori se je Maurice napotil. Čudno se mu je zdelo, da je bil ta del hiše opremljen z i-zbranim okusom in s, presenetljivim razkošjem: Maurice se je čudil tem bolj. ker sta se bila z ženo domenila, da bo drugo nadstropje za služinčad. Kmalu je spoznal, kaj to. pomeni. Sicer sta mu pa obe komornici, materina in hčerkina, dovolj jasno povedali, česar morda še ni vedel: v drugem nadstropju njegove hiše sta stanovali gospa de Marillac in gospodična Klara. Še prejšnji dan bi se mu bila zdela ta soseščina morda neprijetna, nikakor pa ne nevarna, zdaj je pa bila stvar drugačna. Dame so se vrnile pozno, šele v Času večerje. Za njimi je prispel voz, poln škatel vseh barv, vseh velikosti in obKk, a Georgetta je bila že v drugi obleki, plašču m klobuku. Mudilo se jim je k mizi, ker so bile zelo trudne. Komaj so čakale, da pridejo v svoje sobe. Maurice ni hotel večerjati. Gledal je Georgetto in zdela se mu je tako malo podobn tisti, ki je z njo užival medene tedne v Cizeretu, da jo je komaj spoznal; pa tudi njena mati in sestra sta se bili v štiriindvajsetih urah močno iz-premenili. Maurice je odšel v svojo sobo, se slekel, oblekel pižamo in hitel h Geor-getti. Georgetta je že spala, vsaj napol, in komaj je še spravila iz sebe: 35,441.933 avtomobilov število motornih vozil je v v Ameriki Letos 1. januarja ie bilo na vsem svetu registriranih 35,441.933 osebnih in tovornih avtomobilov ter omnibusov. lani 1. januarja pa 35,784.653. torej 342.720 manj. Število motornih vozil ie torej v zadnjem letu močno padlo. Glavni vzrok moramo iskati v Ameriki, kjer je stopilo prvič v zgodovino avtomobilizma namesto rednega porasta števila motornih vozil občutno nazadovanje za celih 558.000 enot ali za 2 odstotka. V mnogih drugih državah se pa še vedno opaža tendenca porasta kljub občutni krizi v avtomobilski industriji in trgovini. V Evropi je bilo ob koncu lanskega leta 9,309.817 avtomobilov, ob koncu predlanskega leta pa samo 9,093.704. Svetovno prvenstvo v številu registriranih avtomobilov drže trdno Zedi-njene države, ki jih imajo 26,132.116. torej skoraj trikrat toliko, kakor v Evropi, Avstraliji. Aziji in Afriki in Ameriki razen Zedinjenih držav skupaj. Na drugem mestu je Francija, ki ima 1 milijon in 695.000 motornih vozil, na tretjem Anglija z 1,557.130, na četrtem Kanada z 1.3S8.237, na petem Nemčija s 668.136, na šestem Avstralija s 525.846, na sedmem Argentina s 345.856, na osmem Italija z 285.042, na devetem Nova Zelandija s 192276, na desetem Indija s 180.191, itd. zadnjem letu občutno padlo, za cela z % . V Evropi je na prvem mestu Eran-I cija. na drugem Anglija, na tretjem Nemčija, na četrtem Italija z 285.042, na petem Španija s 177.900. na Šestem Švedska s lr W>. na sedmem Belgija s 150.980. na .ismem Holandska s 136 tisoč, na devetem Danska s 120.338, na desetem Češkoslovaška s 92.000. na enajstem Švica s 86.300. na dvanajstem Rusija s 63.926. n;i trinajstem Norveška s 51.116. na štirinaistem Irska s 50.162, na petnajstem Rtimunija s 37.500 itd. V Evropi se pozna vpliv svetovne krize na avtomobilizem razmeroma Še najmanj, tako da vidimo v večini držav tendenco porasta števila motornih vozil. Od 5,586.320 avtomobilov v Evropi je bilo v začetku tekočega leta 3,968.228 osebnUi. 1,460.711 tovornih avtomobilov, 135.747 omnibusov, polejr to cm pa okros: 2.500.000 motociklov. Proizvodna tendenca se lani ni bistveno izpremenila. Zaprti voz je zmagal na celi črti. saj je pritegnil 96 odstotkov vse proizvodnje. Rekord je odnesel zdaf Chevrolet pred Fordom. Od vse ameriške proizvodnje v preteklem letu je odpadlo na koncem General Motors 42 odstotkov, na Forda 37, rta Chrvslerja 10, na tovarno HudsAn-Essex 4, na Willys-Overland 3, na vse druge pa 4 odstotke. Staro vino v 48 urah V desetih letih prohibicije smo dobili v pridelovanju vina več izkušeni, kakor vse človeštvo v celrh tisočletjih, tako je rziavH predsednik Zveze vinogradnikov v Ameriki. Nas v Evropi preseneča, da morejo še živeti vinogradniki tam, kjer je prodaja vina strogo prepovedana. Saj še pri nas komaj žive, čeprav lahko pijemo vino kolikor hočemo. V Ameriki se namreč vino lahko dobi kljub prohibiciji, seveda samo na zdravniški recept ah pa za cerkvene potrebe. Časi, ko je bila Amerika največji producent vina, so najbrž že minuli. Že davno je pa usahnil tudi največji vinski sod na svetu v Asti, ki je šel vanj cel orkester in še 100 plesalcev povrhu. Ameriški vinogradniki so si hoteli pomagati v začetku na ta način, da so grozdje sušili in ga prodajali stlačenega v obliki opeke. Ta grozna opeka je bila dober materijal za domače pridobivanje vina. Vsak človek pa ne zna pripravljati vina in tako je bilo to pridelovanje v primeri s povpraševanjem po vinu neznatno. Eden najstarejših ameriških vinogradnikov Paul Oarette je prišel do zaključka, da bi bik) treba izdelovati vino tako hitro in lahko, kakor žganje, če nočejo vmičarji propasti. Zato so poklicali vinogradniki na pomoč najboljše kemike, ki se jim je posrečilo izdelati iz grozdnega soka sirup, ki ima to lastnost, da se rzpremeni v 48 urah v izborno vino tako, da bi človek mislil, da pije načholiSo kapljico starih letnikov. Pa tudi ta uspeh ni dosegel zažerje-nega cilja. Konzum vina v Ameriki ne narašča in vinogradniški komaj še životarilo. Tudi to je posledica prohibicije. Toda ne zato, ker prohibicijski zakoni prepovedujejo piti alkoholne pijače, temveč ker so se Američani navadil! na vtihotapljeni alkohol, v prvi vrsti rta krepko žganje. Kdor se ie pa navadil prti gin tn whisky, noče več s-lišati o vinu. Posnemanje samo na sefci ni slabost, pač pa je, če posnemaš nespretno; saj je tudi posnemanje učiti se. Žal je pa vedno preveč slabih učencev. DLN 125.— 1 m' žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T LOKAL *Ma hotel Miklič.. Vhod iz Ko-•odvorske ulice. 1611 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposveteka cesta St. 16 (pri Levu) 25T YOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T TRGOVINA dobro vpeljana, naprodaj. Potreben kapital 200.000 Din. — Dopise na naslov: UršiČ Anton, trgovec, Laško. 1605 ZAMUDNIKA i e često prav nesrečna. Kadar ie čas9 ni od* lušati. Zato pravočasno kupite srečke dri. razredne loterije, hi začne z žrebanjem z< 26. in 27. t. m. Srečke dobite v vseh po-| družni c ah „Jutra" in v Zadružni hranilnici r« z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c, 19^ OTROKE sprejmem v poletnem času v vzgojo. Kravje in kozje mleko na razpolago, gorski zrak. Marija Murn, Sv. Križ pri Litiji. 1604 L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. DR. TRILLEK MTRKO in I*EVO MILKA roj. TRILLER naznanjata v svojem, v imenu svojih otrok in vj*eh nertaMh sorodnikov, da je Djiju lju. M«na mama, gospa Emilija Trilfer. roi.Tominc dne 18. aprila 1932, previđena s svetimi tolažili, po kratki, mučni bolezni, v starosti 78 let, iimrla. Pogreb predrage pokojnice se vr§l v sredo dne 20. aprila ob 16. uri popoldne. Radovljica, 18. aprila 1932, ^^Vr^-^-^v^.il^ - • -. • ••. ••••• ... I Najcenejši nakupi KONFEKCIJA — MODA ANTON P R E S K E R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE TEMPO«, Gledališka ulica (nasproti opere) 19/T Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda NA* /"-*"' OBROKE! VAN'JTAKTUPA L1UBL7AMA ALEKSAND&0VA8 M ARi BO GRfcGORfiC EVA 20 Obitffe nas! lahJcva/lf p cimbal MLEKARSKE STROJE in pritikline ali pa kompletno mlekarno z večjo kapaciteto te: tudi posebne pritikline n. pr. separator pregrevač, bazene za melko, parni kotel itd. kupi Nikolaj Solovjev, Nova Gradiška. 1602 ~~ ABSOLVENTTNJA meščanske šole in deloma trgovskega tečaja, išče mesta k otrokom in kot pomoč v gospodinjstvu. Brigita J u rak, Senovo-Rajhenburg. 1601 7200 m- ZEMLJIŠČA kot stavbišče prodam na prometnem kraju v Fibnem blizu Bleda. Pripravno za zgraditev restavracije, gostilne ali kaj sličnega. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Franc Sodja, Ribno 18 pri Bledu. 1603 ZA ROČNE OGNJEGASNE APARATE oddamo zastopstvo za drinsko banovino s sedežem v Ljubljani inteligentni osebi z nekaj kapitala. Ponudbe na: Interreklejn d. d., Zagreb, Masarvkova 28 pod broj K-1949. 1606 Vallet ExpreSS, AmartinskA 24, kavarna »Viadukt«. Zavod za hitro in brezhibno kemično čiščenj«, podi van je, renoviranje, moderniziranje moške m damske garderobe. — Cena kemičnemu čiščenju Dm 55.—, obračanju s moderniziranjem Din 280. Garderoba se čisti z najnovejšim sredstvom, ki blagu ne škoduje in se notranja podloga ne pokvari. Likanje in Čiščenje klobukov. Pišite, pošljemo iskat. Sprejema se tudi v trafikah: Florjanska 12 in Židovska 1. kine Elitni kino Matica SAMO SE DANES! Ob 4., 7. in 9% zvečer neprekHcno zadnjikrat veliki pustolovni fum tatmiCijonov Samo se danes si lahko ogledate Vašega ljubljenca Willya Forsta Alice Treff — Panl Hor-biger iireju* loaftp mm Za »Narodno BMn—t Fran Jezertek. — Za upravo 1» taseratnl M Usta: Oton Oirtatot, — Vsi t Ljungam,